ÖLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPEK. 1. JANUARJA 1963 Poštnina plačana v gotovini LETO XII. — STE V. 1-2 V KOPRU SE JE MINULI TOREK SESTAL NA PRVO SEJO ZAČASNI OKRAJNI LJUDSKI ODBOR, KI BO DO BLIŽNJIM VOLITEV VODIL NOVI (jKRAJ ctvn i Milan Vižintin je predsednik, Davorin Ferligoj in Jože Eržen pa podpredsednika novega okrajnega ljudskega odbora V torek Dopoldne ie bila v Ko- predpisov združenih okrajev Ko- in turizem podpredsednik ObLO nega senata za prekrške Aljoša pru prva ^a novega okrajnega per m Gorica in komisije za pre- Piran Ivan Korošec, za predsed- Škabar, za okrajnega sodnika za zboraki štete 60 odbornikov, In vzem zadev, arhiva, inventarja; nika sveta za prosveto in kulturo prekrške Andrej Kazen, za d rek- zbora' proizvajalcev novega za- premoženja/pravic in obveznosti odvetnik Jože Štrukelj iz Nove torja za plan Viktor Cohc, za v črnegaS Koper, lä štele 50 obeh okrajev Nato sta zbora iz- Gorice in za predsednika sveta za .d. direktorja okrajnega zavoda Odbornikov iz v«t dosedanjih volila nove predsednike svetov, urbanizem direktor Ekonomsko- za statistiko Ivan Batagelj, med-, odbornikov koprskega in goriške- Za predsednika sveta za notranje tehničnega zavoda Koper Zvoni- tem ko'je bil imenovan za pred- ga o "raja Le-?ti so 'izvolili novo zadeve in občo upravo je bil iz- mir Pele. Oba zbora začasnega sedmka sveta za statistiko Slavko, fačasno vodstvo okrajnega ljud- voljen šef odseka obrata Imex ljudskega odbora Koper sta ime- Zupan. v ske^a odbora ki ga sestavljajo Koper Dore Rebec, za predsedni- novala za tajnika OLO Koper dr. Na seji sta... brli združeni tud £ °«¿S vpM: SnÄÄÄ KÄ""taj" SäSÄ;^ sSTSs ;=ÄSS'KrUr?n „k -c nÄ Boris Novoizvoljeni predsednik okra- kmegstvo in^ ^zdaKlvo^prav 'djske službe Dušan Barbič, Ob zaključku seje sta oba «bo- ja Koper je v svojem govoru med nredsldnika sveta za načelnika oddelka za skupne ra sprejela tudi odlok o začasnem drugim dejal, da funkcija bodo- Miranza^ preaseaniKa svei.a slugbß Ernegt CoJja< za okrajnega financiranju proračunskih potreb «ega okraja ni v operat^nem po- Z^/e%Xk Okra nega odbora javnega pravobranilca dr. Boži- okraja Koper v prvem tromesec-seganju v delo m v samo gospo- g^DL Koper Slavko Jež, za pred- dar Zega, za predsednika okraj- ju leta 1963. JfS^fÄS poS tednika s^eta za blagovni promet--— poma prenesti na komune. »Zato mislim, da je potrebno čim hitreje usposobiti komune za samoupravljanje, ki ga danes že več ali manj praktično izvajajo,« je zaključil svoje uvodne misli predsednik Milan Vižintin. Oba okrajna zbora ' sta nato imenovala odborniške komisije za volitve in imenovanja, za prošnje in pritožbe, za vskladitev PREDSEDNIK TITO DOMA Predsednik Josip Broz Tito se je te dni vrnil s soprogo Jovan-ko in spremstvom v Beograd z večdnevnega obiska v Sovjetski zvezi. EDVARD KARDELJ V IRAKU Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je sedaj po devetdnevnem bivanju v Indiji, kjer je imel vec uradnih razgovorov z indijskimi državni- Predsednik začasnega okrajnega Ijud-ki, v Iraku, kjer je bil nadvse siiCga. odbora Koper Milan vižintin prisrčno sprejet. P° izvolitvi minuli torek VSEM PREBIVALCEM NAŠEGA ZDRUŽENEGA OKRAJA VOŠČI CIM LEPŠE DELOVNE USPEHE IN OSEBNO ZADOVOLJSTVO ZA NOVO LETO 1963 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR V KOPRU Vsako leto ob tem času si voščimo srečo, mnogo sreče. Tudi letos to leto. Toda zaradi napetosti v svetu oči tega ali onega plaho, z nezaupanjem gledajo v prihodnost. Kaj nam bo prineslo prihodnjih dvanajst mesecev? Mir ali vojno? Prosim, le nič preplaha! Ne bi vam hotel slikati vraga na steno. Toda v preteklem letu smo bili že tako na robu prepada, da je nemogoče, da bi o tem molčali. Že zaradi tega, ker vemo že iz lastne bridke izkušnje, da je vojna največja nesreča. Med nami ni^ nikogar, ki bi si jo zopet želel. V nas je celo prepričanje, da je nikoli več ne sme biti. Prav kot po prvi vojni. In prav kot po prvi vojni so med velikimi, ki vedrijo in oblačijo na naši težko pre-skušeni zemlji, ostali tudi zdaj neki neporavnani računi, tuji preprostemu srcu in razumu. Ti grozijo z novim požarom, ki bi ga plačali tisti, ki ničesar niso zakrivili. To se pravi: milijoni mrtvih in težko prizadetih v bedi in trpljenju. Če bi vprašali delovne ljudi vsega sveta, ki si v potu svojega obraza služijo kruh, ali želijo vojno, bi dobili jasen, odločen odgovor: Ne! Vojne nikoli več! Ljudje si želijo samo miru, da bi lahko brez skrbi za jutri ustvarjali dobrine za svojo osebno srečo. Istih misli so kot mi, da med državami ni takega vprašanja, ki bi se ga z dobro voljo ne dalo rešiti na miren način. Vsak, ki ga ni zapustila zdrava pamet, z grozo gleda na neuspeh razorožitvene konference in na velikanske vsote, ki jih države dajejo za orožje. Ta denar bi zadostoval, da bi lahko rešili bede milijone in milijone ljudi, ki se nikoli do sita ne najedo, hodijo na pol goli in nimajo potrebne strehe nad glavo. Če se človek zamisli nad to bedo in nad nesmiselnim razmetavanjem dobrin, bi skoraj izgubil vero v človeštvo. To je temna stran medalje, oglejmo si še drugo, svetlejšo stran, če se nebo po zadnjem viharju še do danes ni razčistilo in tu pa tam nevarno grozijo hudourni oblaki, še ni vse izgubljeno. Še zdaleč ne. Sile miru, ki so za mirno sožitje med narodi, so iz dneva v dan močnejše. Ni jih mogoče omalovaževati. In mi smo lahko ponosni, da je med temi silami tudi Jugoslavija, ki se že leta trudi za mir in uživa zaradi tega velik ugled v svetu. A tudi tisti, ki se nevarno igrajo z ognjem, se končno zavedajo, da bi od atomske vojne, ki bi jo sprožili, tudi oni ne bili izvzeti. Mislim, da bi v skrajnem primeru obveljal stari izrek: Kdor seje veter, žanje vihar. V svojem srcu sem prepričan, da bo končno zmagala zdrava pamet in bo človeštvu prihranjena nova bridka preizkušnja. Morda najbridkejša in zadnja. Ne samo za zdaj, ampak za zmeraj. In da bo prišel dan, ko bomo lahko mirno in brez strahu gledali v prihodnost. In si bomo lahko za novo leto z mirno dušo in z zaupanjem voščili srečo. Prijatelj prijatelju, sosed sosedu in država državi. Vse človeštvo ena družina — to bodi naš cilj. France Bevk M KOPRSKA LUKA V NOVI RAZVOJNI FAZI "S in veli Minulo soboto je bila v Kopru slavnostna seja delavskega sveta podjetja Luka Koper in to ob pričetku rednega poslovanja podjetja. Seji so prisostvovali tudi pomočnik sekretarja za JUBILEJNO SLAVJE V SEŽANSKEM PODJETJU »JADRAN« Minulo soboto je delovni kolektiv izvozno - uvoznega podjetja JADRAN Sežana praznoval deseto obletnico obstoja podjetja in istočasno tudi deseto obletnico delavskega samoupravljanja. V dopoldanskih urah je delovni kolektiv odkril ploščo v počastitev desete obletnice delavskega samoupravljanja, zvečer pa je bila slavnostna seja delavskega sveta, na kateri je bilo med drugim omenjeno, da je ta delovni kolektiv od začetne vrednosti 6 milijonov dinarjev osnovnih sredstev v desetih letih to vrednost povečal na 320 milijonov dinarjev, kar je brez dvoma znak dobrega gospodarjenja. Zanimivi so tudi nasled- nji podatki: pred desetimi leti je znašal dohodek na posameznega delavca 343 tisoč dinarjev, letos že 3,3 milijona dinarjev, realizacija na posameznega delavca pa je bila leta 1953 približno 4,8 milijona dinarjev, a letos že 48 milijonov dinarjev. Medtem ko je bilo pred desetimi leti ustvarjenih za sklade podjetja komaj 195 tisoč dinarjev, je bilo letos že blizu 116.000.000 milijonov dinarjev. Danes ima podjetje Jadran v svojem sklopu tudi kobilarno v Lipici in kamnolome na Krasu, kar temu podjetju omogoča veliko gospodarsko dejavnost predvsem v izvajanju zunanjetrgovinske dejavnosti. Po zaključku svečane seje delavskega sveta, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik ljudskega odbora Stane Lavrenčič in sekretar občinskega komiteja ZKS Lado Mahnič, je delovni kolektiv dodelil pet milijonov dinarjev Zdravstvenemu domu v Sežani, nato pa se je razvil prisrčen družabni večer. promet pri Izvršnem svetu LllS Sto-jan Subic, sekretar OK ZKS Koper Jože Božič, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta Marijan Rožič, predsednik ObLO Koper inž. Slavko Gaberc in zastopnik republiškega odbora sindikatov za promet in zveze .Jože Povše. Za predsednika prvega delavskega sveta podjetja Luka Koper je "bil izvoljen Mario Tul in z njim še 37 članov tega foruma, medtem ko je bilo v centralni upravni odbor podjetja izvoljenih 8 članov. nlrcktor podjetja Danilo Petrinja je ob tej priložnosti podal izčrpen referat o razvoju Luke Koper. Uvodoma je omenil, da se podjetje konstituira leto dni pred rokom zato, ker so zmogljivosti pristanišča dosegle takšno stopnjo, da je mogoč nadaljnji razvoj v pogojih normalnega poslovanja. Nato je omenil, da je fcirvi navez operativne obale zgradila še Vodna skupnost Koper v decembru Sodelovanje med obmejno mladino V nedeljo, 23. decembra, so bili člani sekretariata OKLMS Koper v Trstu na razgovoru s člani Zveze komunistične mladine Italije. Obe delegaciji sta razpravljali o nadaljnjem sodelovanju na kulturno-zabavnem področju in o vprašanjih, ki zanimajo obe mladinski organizaciji. V zelo prisrčnem razgovoru sta vodstvi obeh organizacij sestavili skupni delovni program za prvih šest mesecev v letu 1963. Tako bo prvo srečanje z namenom utrjevanja dobrih sosednih stikov že v mesecu januarju 1963 in to v Kopru, kjer se bo sešla šolska mladina, delavska mladina pa se bo sešla v Izoli. Večje srečanje pa je predvideno v mesecu juniju 1963. 1958, nato pa je Luka Koper začela z gradnjo nadaljnjih več kot 200 metrov operativne obale. Direktor podjetja je v svojem rereratu omenil, da postaja koprsko pristanišče vse bolj pomemben gospodarski objekt, zato mora s povečanjem obale tudi nujno skrbeti za širitev skladiščnih prostorov, ki bodo prihodnje leto že presegli 100 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko bo sama obala zgrajena do leta 1.161 v dolžini 550 metrov in bo predvsem namenjena ladjam dolge plovbe. Podjetje Luka Koper in podjetje Centroprom iz Beograda imata tudi pet rezervoarjev z zmogljivostjo S.000 ton olja. Pomembno je tudi omeniti, da je razvoj Izkoriščanja skladišč in obale dosegel , že blizu 200.000 prometnih ton in okrog 600.000 manipulativnih ton. V nadaljevanju Je direktor podjetja omenil tudi nujno potrebo povezave Kopra z zaledjem z železnico. Luka Koper ima tudi zelo velik gospodarski pomen za pretovarjanje in manipulacijo hitro pokvarljivega blaga in za tranzitni promet, kjer se vrednost pristaniških uslug pri generalnem tovoru giblje okrog 3 dolarjev za tono. Bruto dohodek in njegova osebna delitev v prvih letih poslovanja sta v primerjavi z letošnjim stanjem dosegla tak razvoj, da kaže vse večjo kreditno sposobnost Luke In ko bodo vsi njeni objekti aktivirani in • medsebojno vsklajeni, bo dosežena njihova maksimalna ekonomičnost. Vsekakor je Luka Koper močno ren- tabilna. Ta rentabilnost se pa kaže v dejstvu, da so sedanja sredstva ustvarili izključno z lastnimi storitvami. Pomembno je tudi omeniti pripojitev Hladilnice v Dekanih z obratom De-magas, vendar hladilnica nujno zahteva rekonstrukcijo in obrat Demagas je trenutno še nerentabilen, ker domača podjetja v premajhni meri Izkoriščajo naprave za dezinsekcijo in dozorevanje. Direktor Petrinja je še govoril o prilivu novih investicij za popolno dograditev pristanišča ter za mehanizacijo. Omenil je bodoči pomen pristanišča za opravljanje tranzita med čezmorskimi državami in državami Srednje Evrope, ki znaša sedaj komaj eno desetino vseh tranzitov skozi sredozemska pristanišča, vendar pa bi bil ta tranzit znatno večji, če bi načrtno vlagali investicije v izgradnjo operativne obale ter njene povezave z zaledjem. Ob zaključku svojega poročila je tovariš Petrinja dejal: „Dosedanji napori, delo, prizadevanje in požrtvovalnost delovnega kolektiva ob pomoči pristojnih organov so že rodili velike uspehe. Vse to pa nam omogoča, da gre kolektiv podjetja še z večjim pogumom v nadaljnjo Izgradnjo luko. Koprsko pristanišče je danes stvarnost in velika bodočnost,« Industrijska podjetja v izolski občini so v enajstih mesecih letošnjega leta proizvedla industrijskega blaga v vrednosti 8 milijard 594 milijonov dinarjev ali 95,6 odstotka letnega plana. Proizvodnja je v zadnjih mesecih stalno naraščala in lahko pričakujemo ob, koncu leta prekoračitev letnega plana v industrijskih panogah gospodarstva za 4 do 5 odstotkov. Tovarna Mehanotehnika je že v novembru presegla letni plan za 6.3 odstotka, kombinat Delamaris pa jc dosegel 93,5 odstotka plana, kar tudi "dokazuje prekoračitev letnega plana pred novim letom. Vrednost industrijske proizvodnje se je dvignila v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 1 milijardo 120 milijonov dinarjev ali za 15 odstotkov. Do decembra letošnjega leta je bil dosežen izvoz v vrednosti 3 milijarde 100 milijonov dinarjev ali 86,4 odstotka letnega plana. Kakor proizvodnja tako dosega tudi izvoz v kombinatu Delamaris predvideno dinamiko. Mehanotehnika letnega plana izvoza verjetno ne bo dosegla, ker je imela težave z . nabavo strojev za proizvodnjo igrač, namenjenih izvozu in zakasnitev začetka proizvodnje električnih železnic je bila tolikšna, da je letos ne bo mogoče nadoknaditi. Iz mesecečnih prikazov industrijske proizvodnje je razvidno, da jc produktivnost v prvih mesecih najnižja,.v zadnjih pa največja. Ker je.ta pojav iz leta v leto enak, mu kaže' posvetiti več pozornosti, da bi se zagotovila stalna in večja proizvodnja. feiS mm___ S skupnega zasedanja okrajnega ljudskega odbora novega primorskega okraja minuli torek v Kopru, ' -„¡-Ki z goriškega in koprskega področja l/volili novo okrajno vodstvo ko so odbor- V NOVEM LETU 1863 VOŠČIJO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN DELOVNIM LJUDEM NAJLEPŠE USPEHE OKRAJNI KOMITE . ZKS Vr OKRAJNI ODBOR SZDL * OKRAJNI SINDIKALNI SVET * OKRAJNI ODBOR LMS ★ OKRAJNI ODBOR ZZBNOV K O P E R Stran 2¡ ^ ŠEOVENSKI jiffiSM« Štev. í-2 — T. januarja 1983 V Kolikšni meri in kako bo po lote, prispevala k nadaljnji socio- sti. Pa to ni važno, saj je bila meti za tem, da bo Primorska Vaši sodbi sedanja teritorialno- loški in duhovni integraciji v Primorska ne glede na število glede gospoda.rskega napredka.in skéga področja, ki je bilo v pre teklosit desetletja odtrgano od ce- ski? ... ------- -----^^ -------... - - ............. t/.^u-u ILU ¿.LCL/itL* ¡^u/o^vuuf .>rvii*/u. /t-U-f/J cunu Lil/ politična koncentracija primor- celoten slovenski prostor? okrajev duhovno vedno poveza- kulturnega življenja zopet lahko In Vaše novoletne želje Primor- na med seboj in z ostalo Slove- šla v korak z drugimi slovenski- nijo. Tudi tedaj, ko so bile vmes mi pokrajinami. Ne moremo varneje. Seveda pa sc Kopru kot.ppvedati.uspehov, ampak v sode-' središču okraja, ki pomeni. celo lovanju vseh naših, sil to priča-|f deželo, nakazujejo nove naloge in kujemo. . ., odgovornosti. Ne pozabimo,'da je " l "'. " '"'? ' • v bilo Primor je pred prvo svetovno Moje novoletneželjc Primorski? vojno v kulturnem pogledu «a D a bi uspešno hodila po poti go-9 zavidljivi višini in je tudi > go- spodarskega in kulturnega na-spodarsko živelo v -znosnih.-' raz-. predka, kot vsa povojna leta, in merah. Pod fašizmom je br-sz svo- -Čimprej popravila škodo, ki jo je je ■ krivde zdrknilo globoko pod „naredil fašizem, kot sem že-ome-povprečje ostale Slovenije. Ta nil. Primorcem onstran meja pa rana, ki je bila Primorcem -zada- želim, da bi jim bile zajamčene na med obema vojnama, kljub vse pravice v smislu londonskega vsestranskim naporom, še do da- sporazuma. To je važno za njifio-nes ni zaceljena. Vsi napori no- vo osebno srečo in za mir na vega središča bodo morali-stre- svetu. "i'"?"?:;— "«P «'s4 '5-5 -A JtSf " * "T ■ ** Ko se mi j-e to Vaše vprašanje in v medsebojnih človeških od-še prematavalo v ušesih, šem bil nosih' nekefja naroda. Kaj ste me trd-no odločen, da nanj ne ■ bom že vprašali? Da, da, spet sem ujel ■^(ŽMm odgovoril, da sploh ne bom po- izgubljeno nit, spominjam še... |pap|| skušal odgovoriti; Politično Vpra-' '...'ko sem bil še otrok,' pravi ....... '^^¿^^-ff.^Ski^-W ...... ... «»soiv /«&{.•». 5 V" :. -'v A "■^^SiM .v." rZxhír-Z-*' i M i". IVAN REGENT:— VoSCim srečno ln-veselo-novo leto , Združitev dveh okrajev — Kd- .barju vrti.okoli svojega domač-z-pef in Nova Gorica — v 'en: sam ga zvonika, postaja vedno b.olj okraj — Koper — bo že sama po anahronizem, .vedno bolj škodijiv seb.i mnogo prispevala■ k nadalj- anahronizem, ki ga naša družba nji družbeni in.duhovni integra-. ne more, več prenesti in ne pre- ciji celotnega slovenskega prosto- našati.. Združitev okrajev pomeni ra. S to združitvijo se bo -proces vedno večjo samostojnost občin, družbenega in duhovnega razvo- ki naj se polagoma razvijejo v ja-'Pnnior^ke'^•*smeri.'integracije-praver- pr6»c sani in snov™i si la*ko svoj pravi smisel. V koli dd je nenadoma domsel Sa°in^po JTV^0' ^r ^ T ^ b°r ■neki Čudni nujnosti - tudi mi z ft bl Se resmcn° uveljavi- prispevali v celoten slovenski s njim, nekako vsi hkrati, možje nič r"\n tnlfn „1oA + 7 . nol°skl ™ duhovni prostor — p rej-in nič druaače kot otroci , ko gledam na tak »iz- spet vprašanje, ki mu v možg x Mr srSr,ukrer-■ ■•Urito- ™kravzrd nas sledi» a mi smo jo iogumno okobalili vrl' s*eto l^alnih variant v ku ' in.-,*e v njenem sedlu smrti po- ^Z^- T m° • ' ^ V^erem lahko sar tinalOjM&tej' — dlje, m^mo-mi- 0 l ?ledql-,nanl ?rio,zzmed njih, svojo: krivi bon s/slilirtiše, kot smo si upali)... Ne-, t™* » 3? cevrta »pr<>?tp.m neJbo.mo prisp kje sem o .tem času in o-.nas v ilaZt^JS™ t^^.^^^or^rnega ..deim-kak , '-V-r sefanje s sedanjim, meritt dunaš-::.pred' .dvajsetimi leti, ko smo - -..i: -A " ->—,T—-------------* ' •-• • " nje z današnjim,'kajti človek la-' drut ob drugim in s pomoč hk.o postane malddušen, če seda- drug drugega povzpeli na sv njega ne primerja z nekdanjim in »najvišji vrh najvišjega...« WP s prihodnjim... Naš čas. pa ... / ¿je že tak in tudi: mi v. njen smo V ničemer se ne razlikujejo i že taki, da bolj potrebujemo širi- mojih želja Gorenjski, Štajersi ne in daljave, v katere je mogoče Dolenjski, Koroški itd., pa Hrv speljati pota naše volje in moči, ški, Srbiji- in spet itd. •— saj 1 kot pa ozkih plotov, da bi se na- človek želi res iz srca, mora žele nje oprli. In meje (kakršnekoli) brez omejitev, torej čisto prepr znotraj meja človeka lahko samo sto, kot ženi, sinu, prijateljem 1 utesnjujejo... jim bom za Silvestrovo stisr Ne^vem, sam pri sebi sem na roko in se z njimi poljubil: V s ITrf Cnn io r\rfiti + r /ti ¿em /K'í'í v.v'í^':: ■y. . immsí Ém j: Mi .... ^■HHh mmwm-* mm meé. ^ - ««. «W-.J. ~ « v„ «MUM1 Ce paTe M ™¿"o>V. L K wdünl n p - , . .. ----- je sia le v vsa« KosceK svoooae — se naprej Iz knjige PROGUESIVNA PREUSMERITEV.; POLITIČNEGA GIBANTA MFn 'vnivaivrs Crmr™,„ korak s ¡tejti. razvojem. Slovenija krepko boriti proti vojni in proti Avtoria kniige Ivan Reeent in Ivan Kreft uvodna X ^ . - tjiV^ V SL°VENLTI IN TRSTI je geografsko 'in po številu pre- oborožitvi, za mir in za mimo 3 regent in Avan ivrett, uvodna beseda dr. Jože Potre. Izdala Pomurska založba v Murski Sobot bivalcep:majhna: Lokalpatridtska koeksistenčo-med vsemi narodi w . . • ^ , . . vopremil Ivo Roskar' .'. miselnost, miselnost, ki se v kolo- tega sveta. vo^ »ni« . ' . - : tega se komunisti niso ^ ^rrM^affir^ggi «asfe a lirma ter o krivicah In zločinih fa- Pa so po svojem obsegu in kvalita-^'demokratične zakone fn Vi" Vl-1VaU p0§um °stalemu ljudstvu. Sizma proti tamosnjemu slovenskemu tivno ehakl, kakršne Je zagrešil faži- dal ■ V 1 piepove- . , .. in hrvatskemu prebivalstvu. Teh kri- zem proti italijanskemu delovnemu partife marofS1?.,?™","^"6 hZ \ kraj-mi ^ v Istri Pa • . . v vic in zločinov je bilo veliko. V zgo- ljudstvu, če izvzamemo morda dej- faiiJtiini? Sv S italijanskih ne- bilo poleg .tega se nekaj, kar je d S nekoi tudi. ttenu'no negodova- «„gr?, sanje ne. glasilo tako -učeno, am- nje. Tu pa tam se kdo boji, da ne v pozabo pak preprosto: kaj mislim glede bo novi okraj potegnil za seboj nehno p. združitve goriškega in koprskega kake ustanove, ki je nastala iz f'-ine- -- i-'-,--..........^ -----,------—... u.uiuellu Sivu v itaini nrPrivWm „,.oil ,, - „„.,., , okraja in kaj pričakujem od te- žive krajevne potrebe. Drugi zo- T^ ^^f^^ ^ S"'S?.'■ ^^&& ga? Vsaka nenadna novost, na pet s ponosom ugotavljajo, da je bolj potrebno. ko,- so tofvice^n -^- skupaj -izgiedTiTče L pSuje-k|! b,la »ajdoslednejša »ia- Masifine strankine ro Imate niso vrivravl.ip.vj i« vrtni -prtmni-eV-* ---čini imeli na sebi nnčat rasizma- '-< knr rta m <*-i«4----I-». »K™111«' lasuraa, , . Slu. kakor si .in -i ga'! Vsaka nenadna novost, na pet s ponosom'ugotavljajo,'da je bolj'''potrebio."'k"<%• I mmm 5';; ..'i,.'/.:.1.:; í'^lf® al >MM Mfi Wiú- má j,, '■ú.ys M % .. i» •. M. ;. J■ m-¡ s a f»; V M^ri y.-* i ' vi ' .. : ; ;'''■' -Mtí 'i '. ■ »> ; :>m rjtói s V:. .->,. m> s : M'.i'SS ■■M'f. Zi-íñs JTKANCE BEVK: - Da DI uspeSno hodili po poti gospodarskega-to kulturnega napredka. ljudstvu, kot takemu, teprav je^ tu ne stnnkp tli vse nefašistlč- franke Slovencev in Hrvatov v J nedvomno del resnice. Vsa resnica je stfenrti hil^'1 najstrožjo faži- lijski krajini in v Istrt so se nasl nekoliko drugačna. V Julijski krajini lenf lfl¿\ Se -10 godilo je- «Jale pri svojem političnem delu v in v Istri je razsajal poleg gospodar- nu ne noí^íí ií m na,m.l:cS ni ^el činoma na vplivne posameznike, skega in političnega pritiska nad de, Sirtlfinih štrifilf VS?h neIa" 2aS0tavljali določene politič, favcl In kmeti-še pritisk na' naíodné ItičiSsia-'mm Zf'if ¿azen komuni- m gospodarske koristi, na buržoazij pravice Slovencev in ?'Hrv'atov Prvi ban?e nel a-nn '„H0l?eno drug0 gospodarsko boljše sloje, na trga pritisk je. bil- naperjen proti 'delov- SLSf k ,p,? se ie, da ce, na dobro situirane kmete in i nemu ljudstvu vseh treh narodnosti' íiviifnin Ki m , & J° W1- pustU -Dri ?V,0Je gostilniške zadruge, ki jih proti delovnemu ljudstvu ' slovenske - hi hfi^mJ i nU Üa v °P°zie'.'i m bilo malo v naši krajini, zlasti v t hrvatske in Italijanske narodnostt ime liudSf»K^t vsajalo-' jafkl okolici. Resnično iidelano pol --:___iS? potrebe, To so fašisti tično organizacijo sta imeli'samb na : *--' N'so ..pa italijanski rasisti PreJ Socialistična, potem pa™ IVAN R F r P W T ™ • • komunističnega gibanja mstiCna stranka. Obe orsánizaci ivtUÜNT ne -morejo zatretl, da pri komunisfič- vsaka-v. ovojem- obdobju. sratavl?e; ------^m gibanju «e gre-samo za kako ^ teredno' 'zvestih In í,^ scfpHnh-an : no ideoinffRn^ 23 kako P°seb- pristašev, sta navzlic svojemu min Ustvarjal je neverjetno ugodne pogoje Koiunl^nV' ^ '?a' toS da bi scm".aU,Pa večjemu številu člano nezadovoljstva in radikalizacijo vfega- tem d^ ^ S^H? st,;cmela„ za navzlic dejstvu, da je komunističr delovnega • prebivalstva. Zato' krivice'^ bo"išl stimUr i folavci pnbojevall le stranka živela polilegalno ali popo n aoemi fašistov proti slovenskemu de\u da rimo v -íazmei'e ,na "homa • ilegalno,'lahko, razširjali - svi in hrvatskemu ljudstvu v Juliiski ni i¿- hXi i-, 3' kom«mstov vpliv na vso Julijsko krajino in Istr ,krajini in. v istrr ¿padajo v sklop'bo- mumSt?£nJ0 liü^T^ Ko" In Samo Komunistična stranka je ia k! ga- j.e bil kapitalizem napove- S tudi v ted^n1tV t^hÍci1-1-3 S^^^^anizaeijo mogla kljubova dal delavskemu revolucionarnemu in IstriV ter nnfw¿J /"Ujski krajini .fašističnemu terorju in se navzl: razpoloženju, ki se je najočitneje £ ^ p.° .vsem svetu je bilo in vsemu ohraniti. Niti policijski- ni izražalo v komunističnem gibanji Ce I " zaS^- ^^J*7'™'- ^ katere la5isUinl teror niti najtežje kazni n preštejemo fašistične žrtve v Juliiski Í kaPltallsticna družba in . v so mogle' uničiti komunistične -ore; krajini in .v Istri, slovenske, hrva" zastennlki""^?»0, P°r^,P<>va družba, .nizacije. . uni.ticne .org. Süisp sfflžirlss iftlliH« T=),i tVajiOV v ,Jul'jski krajini- in v ' Istri,, tudi se nt zadovoljil s tem, da bl otezkočil politično .in sindikalno življenje ter zahteve i-fcaH-ianci-iK ^i« . ----____ ... lavcev in riplavr-Ph^^iAi, . « Í: stranke in spoznalo -'.n <¡vr,¡ ----- "«ujoi.aiu xasisn v mnogih Kraju vincah; fašfzeni ie Donnin™^ Pfx.T v konuinističneni gibaniu ki "¿ P ' prlP sali Komunistične glasove slo vso prejšnjo uLvo^HiaTt3 "J1!6"- bil° načelo krepko o Našati V Je narodnim, liberalnim ali kle «■U prejšnjo ustavo italijanske drža- cialistični Stranki 0glasaU ze'v so" nkalnim kandidatom, ki so tedaj na stopili skupno. Stev. 1-2 — I. januarja 1963_______- __;_- . _S-tran S O V A GORICA: Površina 60.153 ha. prebivalcev 47.6AS. Predsednik o Ivi. AJDOVŠČINA : Površina 35.240 ha, prebivalcev 21.287. Predsednik ObLO ludskega odbora Ludvik GABRIJELCIC, podpredsednik Gabrijel MAJER, Branko SKRINJAR. Sekretar občinskega komiteja ZICS Svitosiav VlZlNTIN, ekretar obč. komiteja ZKS Franc LESKOVEC, predsednik obč. odbora SZDL IDRIJA : Površina 42.486 ha, prebivalcev 17.225. Predsednik obč. ljudskega predsednik občinskega odbora SZDL Jožko KRIVEC, predsednik občinskega rane SKOK. predsednik obč. sindikalnega sveta Zvone VIZINTTN, predsed- odbora Lado BOJSC, sekretar obč. komiteja ZKS Janez DOLENC, predsednik sindikalnega sveta Janko NARDIN, predsednik občinskega komiteja LMS tik obč. komiteja LMS Orlando NEMEC, predsednik obč. sveta Svobod in obč. odbora SZDL Cveto SULGAJ, predsednik obč. sindikalnega sveta Silve- Benjamin VALIC, predsednik Združenja borcev NOV Anton FERJANClC-prosvetnlh društev prof. LAMPIC. sfcer KLETNOINST. Zvonko. rOLMIU nem. «jOsvîCmi POSTOJN» Teî»K» test WKPELJC PJtSK»1" »ISTUi» KOPER OI«M TOLMIN: Površina 93.9-10 ha, prebivalcev 23.359. Predsednik obč. ljudskega odbora Franc RUTAR, podpredsednik Anton LADAVA, sekretar obč. komiteja ZKS Zvonko URSlC, predsednik obč. odbora SZDL Lojze CERKVENI K, predsednik obč. sindikalnega sveta Milan STERLING, predsednik obč. komiteja LMS Anton COPI, predsednik obč. sveta Svobod In. pros-^Mli društev prof. KROMBERGER. KOPER: Površina 28.077 ha, prebivalcev 29,128. Predsednik ObLO inž. Slavko GABERC, podpredsednik inž. Marko STOKIN. Sekretar občinskega komiteja ZKS Zdravko TROHA, predsednik občinskega odbora SZDL Rado PISOT. Predsednik občinskega sindikalnega sveta Stanko FUNA,predsednik ObKom LMS Danilo ROŽIC, predsednik Združenja boreev NOV Pavle KORELC. SEŽANA: Površina 46.514 ha, prebivalcev 1SJ2T. Predsednik ObLO Stane-LAVRENClC. Sekretar občinskega komiteja ZKS Lado MAHNIC, predsednik občinskega odbora SZDL Mirko JELERClC. Predsednik sindikatov Branko UKMAR, predsednik mladine Viktor LOZEJ in predsednik Združenja borcev NOV Gabrijel MODERC. t. E. G E N BA O VMÎ1 esiise. MCJA 'osčmc' .2tu«ie»-sE*4n«n» -- BVftïItlU. lEfe ! R P E L J E : Površina 22.208 ha, prebivalcev 7.54S. redsednik ObLO Anton OVCARIC, podpredsednik džc MAHNIC. Sekretar ObKom ZKS Viktor LJUBIC, redsednik SZDL Marko ENCI, predsednik mladine avel MIKLAVEC, sindikatov Dušan DEKLEVA, Združenja borcev NOV pa Franc ZRNC. 1 O S T O J N A : Površina 49.148 ha, prebivalcev 18.SM. redsednik ObLO Adolf GERZELJ. Sekretar občin-kega komiteja ZKS Tone STRLE, predsednik občin-kega odbora SZDL Jože BIZJAK, predsednik občin-Itega sindikalnega sveta Rafael BARAGA, predsednik iladlnskega komiteja Henrik HABJAN, predsednik Združenja borcev NOV Janez KRANJ C. NOVI PRIMORSKI OKRAJ: Površina 433.751 ha, prebivalcev 217.657. Predsednik začasnega okrajnega ljudskega odbora Koper Milan VlZlNTIN, podpredsednika Davorin FERLI-GOJ in Jože ERŽEN. Sekretar okrajnega komiteja ZKS Jože BOŽIČ, organizacijski sekretar Mirko REMEC. Predsednik okrajnega odbora SZDL Ivan LAPAJNE, sekretar Mirko OKRETIČ. Predsednik okrajnega sindikalnega sveta Marijan ROŽIČ in predsednik okrajnega komiteja LMS Miha RAVNIH, predsednik okrajnega odbora Zdrnženja ZB Mirko PIRC »IRAN; Površina 4.152 lia, prebivalcev 11.410. Predsednik občine Jakob 1RAKSLER, podpredsednik Ivan KOROŠEC. Sekretar občinskega komiteja £KS inž. Armand KLANCIC, predsednik občinskega odbora SZDL Martin JUGELJ. Predsednik občinskega komiteja mladine Roman KONTlC, prert-¡ednlic sindikalnega sveta Roman POLJŠAK, Združonja boreev pa Stajan THOHA, IZOLA: Površina 2.817 ha, prebivalcev 9.339. Predsednik ObLO Srečko VICIC, podpredsednik Vladimir PETRIC. Sekretar občinskega komiteja ZKS inž. Ivan VRAN, predsednik občinskega odbora SZDL Jože CESAR, predsednik občinskega sindikalnega sveta Mitja LOGAR, predsednik mladinskega komiteji Anton JURI 5EVIC, predsednik Združenja borcev NOV Ljubo COK. ILIRSKA BISTRICA: Površina 41.968 ha, prebivalcev 13 834 predsednik ObLO inž, Ivan KUKOVEC, podpredsednik Rado SKRLJ «iekretar občinskega komiteja ZKS Edvard GREGORČIČ, predsednik občinskeira ort bora SZDL Tone GUSTINClC. Predsednik občinskega sindikalnega svet* Lado bKRLJ, predsednik mladinskega komiteja Milko PRIMC. Dr*ds*dnlČ Združenja borcev NOV na Slavko JENKO. ™s seminarlo 5Z0L o otaolnifi gospodarsko-političnih problemih sezonske komune Ko presojamo sedanji položaj v šara» «Kar ¡xS s 1 " - f« isi-srvtaj: ss-srr.ra^ sfe» sr hfrv^^«??? darskem razvoju le kaže določe- na prebivalca v Sloveniji 315.000 tej' a ternatfvf ^^ nr JU ®nfl f kel' S° f" ne dobre uspehe in pridobitve, dinarjev, v okraju 274.000 v se- vič tem^fifi Vof^Lr^ ? , pan°g° ze ljudje usposob- Ker pa s stanjem nismo in ne žanski komuni 258.000 din lo je ni Srt n S ^!,^ !^VPa bi m°ral° matiČ" moremo biti zadovoljni, je treba 18 odstotkov pod republiškim in področje sicer n^ « n°.tpodjetJe močneje 4zavlet}. za S t. Vflri Hnhrn nrminiii in • r\Hc-4/\f IriiTr J _>—__ «vci m uguuuo za vsa- rešitev tega problema ter dati za nameravane rekon-jasna zagotovila glede STANE LAVRENClC predsednik ObLO Sežana mu, da bi istočasno tudi inten- stev za razširjeno reprodukcijo ne zivno razvili doslej zanemarjene moremo in ne smemo vlagati v dejavnosti (turizem, gostinstvo, morebitne polovične ali nesigur- trgovino itd.). ne rešitve. Ena izmed takšnih možnosti se Na splošno pa je spet treba po- nam je obetala v razširitvi obrata udariti: za nameravano najboljšo »Iskre«, jn sicer za proizvodnjo rešitev bo treba zastaviti vse televizorjev. Vse kaže, da je ta lastne sile, ob najboljšem gospo- vananta, ki bi nam obetala večjo darskem računu pa potlej lahko zaposlitev, odpadla. Novi progra- pričakujemo še pomoč skupnosti. Kodri in še enkrat kodri Druga poglavitna stvar v ko- rej ni nič čudnega na primer da muni so kadri in organizacija de- nobena predkalkulacija ni redna la Sodim, da mamo zelo malo ali da pošljejo delavca na delo taksnih kadrov v gospodarstvu, brez točnega naloga ali celo brez ki bi imeli široke in utemeljene potrebnega orodja. Tudi ni nič Možnosti za razvoj je brez še mnogo, toda treba jih iskati, proučiti in se dela Za industrijo v naši komuni velja ugotoviti, da je njena produktivnost, razen v nekaj primerih, na zelo nizki stopnji. Vzroki za nizko produktivnost so bolj ali manj znani: 1. Še vedno nimamo niti približno dovolj specializiranih strokovnih kadrov, 2 Sredstva za proizvodnjo (mehanizacija) so v večini podjetij zastarela in nepdpolna. 3. V večini gospodarskih organizacij še vedno nimamo učinkovitega in stimulativnega nagrajevanja po vloženem delu. Razen tega je treba poudariti, da v komuni niti nimamo v ekstenzivnem smislu pravzaprav razvite industrije. Obstoječa podjetja, kot je lesna, tekstilna in dru- . ------ -----.-----o-----j— ^^ ^ 111Vi ga industrija, v sedanjem stanju položaj težji: medtem ko je zna- gospodarske koncepte in realiza- čudnega, če kje zmanjka mate-niso sposobna konkurenčne več- šal lani dohodek na enega zapo- torske ter'organizacijske sposob- riala za prihodnji dan, ker j5ač je serijske in specializirane pro- slenega v kmetijstvu 609.000 din, " i; v količkaj večjem gospo- stvari niso bile premišljene ne or-izvodnje za domači trg in za iz- letos zaradi suše ne bo presegel darskem podjetju ne more vseh ganizirane po načrtu, voz, Šibko je razvita tudi obrt, a 390.000 din. poslov tehničnega, komercialnega Naše gospodarske organizacije tudi trgovina in gostinstvo, škrat- Precejšnje težave nastajajo tu- J" sPlošnega poslovanja oprav- (spet z redkimi izjemami) sploh ka blagovni promet. Kmetijstvo di zaradi vedno večje proračun- jaj:1 ,ena oseba. Sodobna proiz- ne štipendirajo v strokovnih šo-na Krasu pa je tudi problem za- ske potrošnje. Družbene potrebe v°dn-la zahteva skoraj povsod bolj lah nobenih kadrov ali pa zelo se, ko vendar vemo, da so pogoji naraščajo z vsakim letom ter so f 1, mary specializirane vodilne malo. V višji šoli za organizacijo za intenzivno kmetijsko proizvod- v čedalje večjem nesorazmerju z adre:. f primitivnimi posegi v dela v Kranju je iz naše občine njo v glavnem in z redkimi izje- dohodki. Pritisk na družbene eno.all. dru§° Področje povzroča- en sam študent. Ni dovolj štinen- mami dokaj neugodni. sklade je sicer upravičen, toda v skotJo m zaviramo rast pro- diranje samo v splošnih strokov- -- Nekateri podatki nazorno pri- teh skladih ni sredstev, da bi mo- auktivnosti dela. V naših podiet- nih šolah, ampak tudi v speciali-čajo ne le samo aktualnost so- gli zadostiti vsem potrebam. La- v Pnmerov nimamo ka- ziranih. kajti sodobna proizvod- tovarna ne bo uspevala, sodobno urejene turistične nnar spodarsko-politične problematike, hko celo trdimo, da nastaja mar- ?r°v' kl bl ,se intenzivno ukvar- nja terja prav takšne kadre Ja- Nadvse resno se moramo zave- je. bi se priliv dohodkov fin ampak hkrati z vso nujnostjo ter- sikje nepopravljiva škoda, ker ni * organizacijo dela. Tehnični sno nam mora biti, da obrtnik ne datl' da tovarno lahko zgradimo pretežni meri deviznihi izdatn jajo da zastavimo vse sile, da bi moč ustreči najnujnejšim potre- oddelkl,sP večinoma šibki. Pri- more voditi sodobne industrije, v enem letu' kadri Pa se grade povečal. Samo naše nodroPie n v bližnjem razvoju postavili go- bam. Naj samo navedemo primer: prava deIa Pa Pomeni polovico trgovine itd. Prav zato pa je tre- m oblikujejo leta in leta! bi veljalo kot turisti?™ n„jrJ - V Sežani Doteka orerm oradoni uspeha v Droizvodnii ^ „„„j:*------ - - > ■ - - Utn° POCllocj V Sežani je bil 17. dccembra predzadnji seminar o aktualnih gospodarskih in političnih vprašanjih. Tako gre h kraju izredno posrečena in koristna zamisel okrajnega odbora SZDL, da okrajni in občinski gospodarski in politični aktivi v seminarski obliki temeljiteje obdelajo okrajno gospodarsko-politično problematiko ter posebej in v kar najbolj konkretni obliki problematiko posameznih komun. •■>Slovenski Jadran« je razmeroma obširno in izčrpno spremljal okrajni in občinske seminarje, da bi tako seznanil, kav največje število delovnih. ljudi v industrijskih in gospodarskih središčih pa va podeželju z aktualnimi problemi gospodarstva in ekonomike. Pri tem■ je — kar je bil tudi glavni namen seminarjev — posebno poudaril ter izčrpneje prikazal vse tiste gospodarske dejavnosti, ki so odločilne v konceptih nadaljnjega razvoja posameznih komun. S seminarjem v Kopru pa bo zaključena dvomesečna široka akcija o proučevanju stanja proizvajalnih sil in družbenih odnosov v posameznih komunah. Po splošni oceni je treba ugotoviti, da so seminarji z referati in obširnimi razpravami dodobra osvetlili omenjeno problematiko ter z marsičim pripomogli, da bodo mogli v komunah laže in kar najbolj jasno določiti koncepte za perspektivni razvoj. Na seminarju v Sežani, ki ga je vodil predsednik občinskega odbora SZDL Mirko Jelerčič ter sv ga je udeležil številni gospodarski in politični aktiv in mu prisostvoval tudi predsednik okrajnega odbora SZDL Ivan Lapajne so v osrednjem referatu in dveh koreferatih prikazali predsednik občinskega ljudskega odbora Stane L av r enčič, inženir Tone Kun s t in Svetozar Pirjevec dobršen del aktualne gospodarske in politične problematike v sežanski komuni V referatu in koreferatih so v glavnem prikazali trenutno stanje ter nanizali številna vprašanja z vseh gospodarskih področij in družbenih dejavnosti. V manjši meri pa so v konkretnejši obliki skušali prikazati koncept za nadaljnji gospodarski razvoj komune. Marsikatero vrzel v tej smeri je izpopolnila obširna razprava posameznih članov gospodarskega in političnega aktiva, a tudi prispevek predsednika okrajnega odbora SZDL Ivana Lapajneta, ki je poudaril, da ima tudi sežanska komuna svojo določeno osnovo, da pa je treba z najbolj skrbnim proučevanjem poiskati pot za nadaljnji razvoj in napredek. Pri tem proučevanju pa ne gre zgolj za velike stvari, ampak je treba upoštevati tudi na videz drobne, takšne, za katere ima komuna najboljše razvojne pogoje in možnosti. Tudi te je treba upoštevati pri sestavljanju koncepta za bližnji razvoj komune, zavedajoč se, da družbeni standard ni samo v velikih stvareh ampak je odvisen od neštetih tudi manjših dejavnosti, ki jim doslej v komunah niso posvečali potrebne skrbi. Iz glavnega referata predsednika občinskega ljudskega odbora Staneta Lavrenčiča pa povzemamo nekatere alavne ugotovitve o gospodarsko-političnem položaju ter nekatere pobude^ ki jih bo treba upoštevati za nadaljnjo ekonomsko rast sežanske komune. pa pomeni polovico trgovine itd. Prav zato pa je tre- v proizvodnji. Organiza- ba poleg graditve podjetij in re- ijivo osnovo. iN u J no terjajo, KaKO orez urbanističnega načrta, ker se tako rekoč razvila konstrukcije v prvi vrsti skrbeti deti in se "^T".. "T na deležu us t va H en ih ~ ": je treba poskrbeti za večjo oro- ni sredstev za ta načrt. Podobno v ?osebno znanost, ki pa zahteva tudi za kadre. »Kadri rešujejo za vzsoio kadrov nffJr °+Skl zvezis?roblema«ko nW n« «s?« SE rs^sMMss: ILEF spurzz a vsjftzt&S rfSS! no vsak deseti. Medtem pa se s predstavlja nesorazmeren izdatek kmetijstvom ukvarja 5.200 obča- proti vsem ostalim izdatkom. In nov, t. j. približno 51 odstotkov kljub temu so še ta sredstva tako vsega aktivnega prebivalstva v minimalna, da komaj zadoščajo Najširše možnosti m turizem občini. Tako je torej spričo seda- za kritje osebnih dohodkov in V naši komuni je, oziroma bi sanje. Turistične Dotrebe naHaH« voc • ' prebivalstva na- najnujnejših funkcionalnih izdat- moral biti tudi blagovni promet, terjajo lepo in dobro cesto v T investicije je ireDa ne- važnih panog in dejavnosti"v kn vedno pretežno kov. medtem ko za investicije v Zlasti turizem. Glede tega mora- pico nadalie cesto tm"dom?. Proužltl- nato pa se lo- muni. Zal mu doslif nismo sfr« kmetijska, čeprav tudi za renta- šolstvo in za potrebno vzdrži- mo na^ sebe, natopi fc ,dni- ^o^en-USnjef JšSt ffvSS^ ^J & ta^dM^^vlS naše spodarsko Sni^ ka nam tudi parkirnih prostoro-za osebne avtomobile, a tudi z: tovorni avtomobilski izvozni, uvo zni in tranzitni promet. V takšni luči se nam pokaži nje pridobitnosti prebivalstva na- najnujnejših funkcionaYni¥"izdat- moral biti tud^la^''¿^¿t t^ V?e te investicije je treba ne- ^^ kot ena izmed izredn' sa komuna še vedno pretežno , , ,. ^ av tudi za renta- šolstvo in za potrebno vzdrževt. .. ------------_ 1W1UH„,anie. na . bilno kmetijstvo m najboljših po- nje šolskih objektov in sredstev. Se prepričati, da je naše področie men—Dutovlie gojev ter razen živine m nekaj Spričo decentralizacije prehaja na turistično in primerno za mnoge kraško • -r, , ------------ -^„„.„o^. zemn sreastev šel tnmai vma nimamo v kmetijstvu bla- komune vedno več pristojnosti, s vrste in oblike turizma. Hkrati gosto omrSj^dobrih ces V^e TJ v^ "T b,°d° tudi posleI odstotek v turistlčnl iS cife govne proizvodnje Povsem jasno tem pa naraščajo tudi proračun- Pa moramo tudi spoznati, da je žan h I ,; t f hajah-lzpred rok leP; dohodki, Torej odločno premalo V končen je zatorej, da so tudi dohodki pre- ski izdatki za finansiranje raznih turizem povezan z vsemi gospS- lenih tr^Hh S f nekBJ + • pac P1"13™ P0g°jev, ki jih tu perspekvitnega razvia komn" bivalstva ob takšnih omejenih služb. Med vzroke je treba šteti darskimi dejavnostmi ter da ni di« tržnfco z vsp^ tGr U-'e- ^ sodoben turizem, posebno ne bo seveda treb? h?di v w možnostih mzji kot v gospodarsko tudi narticipacijo na deljivih do- zgolj stvar olepševalnih društev oddelkf Potr.hnf^ P°sam?zn'mi ■ se tunzem z značilnostmi obmei- oziru investidisko polit ko nstrt Tx,lj razvitih področjih. hodkih. in gostincev. Med drugim je za f k •' Potrebni sta tudl se dve nega m mednarodnega prometa, no preusmeriti v izda nT f nas izredno važen maloobmeini sod?bn.1 mesnici z lepo izbiro in Če bi imeli na naše™ tw1w,jm„ J" rf.US!?eritl v lzdatni meri tu-promet. Toda zlomiti bo treba Postrfbo- Urediti bi bilo treba miselnost, češ da je maloobmejni T- - gostlnsklh obratov. Lipi-promet samo prepustnica in pre- 5?' lma obetajoče možnosti, bi našanje tistih dekagramov mesa. bll° treba Povezati s Škocjanski-To je važna gospodarska dejav- mi jamami, kjer je treba seveda nost, ki jo je treba pravilno upo- ,razvoj turizma in obiska ure-števati, zanjo delati in se zala- diti. nekaj turističnih objektov. Ob splošni presoji položaja pa produktivnost dela. Se pravi da f?a,ti' Ko bo splošno zavladala Nu-|no potrebni so tudi primerni je treba poudariti, da smo v ko- je strojna opremljenost naših taksna miselnost, potlej ne bo več £os«nski lokali po vseh večjih muni marsikaj napravili in dose- podjetij prav skromna pomanj- vprašanja, da bi občani ne po- ^aseb na Krasu (Tomaj, Dutov-gli. Zaradi zgodovinske preteklo- kljiva in zastarela. In prav to je skJbel1 za olepšavo naselij, za lep lje< stanjel itd.). V Senožečah pa st.i teea nnrirnna ki io >iiin Vir-»? onn ¡Tm^^i ______; .. videz itd. zgraditi oziroma adaptirati (seda- Ob kritični presoji je treba poiskati najboljše rešitve • „,- —» nu picut-inerm imeli na našem področju di na turizem. ♦ i i ♦ ♦ ♦ POJASNILO SEKRETARJA SVETA ZA ŠOLSTVO LRS BORISA LIPUŽICA sti tega področja, ki je bilo brez eno izmed najtežjih vprašanj v „ ... - _____ industrije ali kake druge po- vseh podjetjih, zakaj jasno je, da Razumljivo pa je, da tudi turi- nje veliko poslopje za bolnike membnejše pridobitne dejavnosti, samo z dragimi zidovi ni mogoče zem f,a doloiene objekte in na- TBC) v sodobno urejeno restav-je šel razvoj seveda počasneje in bistveno izboljšati produktivnosti prav<:^.ter pogoje. Tu je treba po- racijo z raznimi objekti in tudi teže. Vse, kar imamo, smo zgra- in rentabilnosti. Prav zaradi tega udanP_ najprej dobre komunika- prenočišči, urediti lepo avtobusno dili s skromnimi sredstvi. Tu ve- pa bi morala biti vlaganja v C1'lf7 ^ d P?trebnimi cestami ie čakalnico oziroma postajo ter Ija zasluga predvsem požrtvoval- osnovna sredstva usmerjena v vsekakor ^najbolj važna cesta Di- morda celo postaviti bencinsko nosti in skromnosti naših delov- investicije za sodobno mehaniza- yaca~'^ezana—Dutovlje—Štanjel, črpalko. Na Vremščici pa posta-nih ljudi. In ko tudi ugotavljamo, cijo. V tem pogledu smo doslej kaze- da bo Prihodnje leto viti primerno turistično postojanka je ekonomsko stanje nekaterih že precej zamudili, in to kljub te- maIone v celoti rešeno to vpra- ko za letni in zimski turizem, podjetij problematično, moramo mu. da v sedanjih podjetjih ne reči, da marsikatera gospodarska moremo računati, da bi bila spri-organizacija danes še obstaja prav čo svojega majhnega obsega spo-zaradi te skromnosti in dobre za- sobna za masovno proizvodnjo, vesti ljudi.. _ Pač pa je realna pot v tem, da V danem položaju pa se mora- bi morala naša podjetja težiti h mo vprašati kakšne so naše per- kooperaciji, dopolnilni proizvodnji In se še selijo. Neopazno, a zdr- ki jih razerinia nrnrt „hs:. i spekhve m kaj moramo storiti? ter sodelovanju z drugimi pod- žema. In ne bo je pomladi, ki bi skupnost. Samo pred obč nskn Skratka kakšne so naloge sub- jetji. To velja za našo lesno in- jih zvabila nazaj. Poiskali in ure- skupnost" Menda n irl jektivnih sil pri reševanju gospo- dustrijo, ki bi sicer verjetno tež- dili so si nova gnezda. Večinoma bej poudariiti d t J u, , : darsko - politične problematike v ko prišla do sredstev za moder- v središčih, Iyer življenje utripa vrsti otroci ki s >PrV1 naši komuni? Od Tovor ie lahko nizaciio. Prav +„/n ^ i,___, 1 ?lr°ci, ki so zapustili doma samo strij zmu in drugod imamo še mnogo Po svoji velikosti so ta podjetj'a neizkoriščenih možnosti. 5i komuni? Odgovor je ahko nizacijo Prav tako f>a tudi za to- hitreje, kot na kmetijah in kjer ostarele starše irsi no ska i bnH no pozitiven. Zakaj v indu- varno pletenin, za »Aluminij« v rastejo novi in novi stanovanj- Si kos oruh , iji, blagovnem prometu, turi- Komnu in avtoremont v Sežani, ski bloki. snovanj si kos pruha. Morda ne bi bilo ..........sv<* velikosti so ta podjetja Na Krasu je že nekaj vasi, zla- med starši in otroki ^osTavi^v zelo primerna za to, da proces sti odročnih, kjer so se vrata ne- tem pogledu ostreiše kr^rfio vl V komuni imamo 35 samostoj- svoje proizvodnje oziroma asorti- katerih hiš za vselej zaprla. Sta- vedno toda vr./^f h . - ,: nih podjetij (brez podjetij s sede- man lahko prav hitro in brez več- rejši so razprodali, kar so mogli c^ Losti ' žem izven komune). Od tega je 7 .l)h tGzav nrilaae na «oiznosti otrok se problemi v večini prime- - - - , tež?v Prilagodijo potrebam in šli za sinovi in hčerami, še bodo občinski socialni industrijskih po 1 kmetijsko, trga oziroma kooperacije. več, neprimerno več pa je kme- kopičili. Morda v več ... nnme gradbeno m komunalno, 4 trgov- Naš osnovni cilj je in mora biti: na katerih je danes le po eden rov. In potrebni hnrtn il jm!" ska, 3 gostinska in 17 obrtnih, večja produktivnost in rentabil- ali dva družinska člana, starejša ceni ukrepi Kakšni ^ «h . Vrednost osnovnih sredstev v nost, pa najsi bo to v pogojih sa- od 55 (ženske) ali 60 (moški) let. od primera' do prime» IZ družbenem sektorju konec 1. 1961 mostojnega gospodarjenja ali " Talcih i-m^tn ^ „ „t.^ , . primera, vendar je na osnovi za amortizacijo znašala 4 milijarde 148 milijonov. Sedanja vrednost pa znaša 2 mi- V ni 4 ' fZanslU obcl- b0 le Potrebna tudi neka splošna „ . U1 m 436 s 566 clam družin. smer: nadaljnja obdelava zemlje Samo z reševanjem problema- „Vzrok temu pojavu je poleg se- pogozditev ali kaj drucen PH oiecih noriiptiih na no lltve f.llfli nknlišnin^i rl n nj.nl, ____1.1!_!! . , . . . 1 11 jc mogoče iz- kooperaciji. Samo z i _ _____„ tike v obstoječih podjetjih pa ne litve tudi okoliščina, da'ni otrok iiadal jn ji obdelavi"' ii nAniA T T riislrt+i »aaH: --J----1____O 1 i «Imin-ik ™ 1 n i" : L ?____Ti . . . Eden .zmed perečih problemov pr. uresničevanju reforme osnovne sole je pomanjkanje uCnesa kadra z ustrezno strokovno usposobljenostjo za pouk nekaterih predmetov v višjih razredih osnovne sole. Predvsem primanjkuje predmetnih učiteljev za matema-tiko n fiz.ko, pa tudi za kemijo Jn nekatere tuje jezike (n. pr. an-Blesčmo in ruščino). Najobčut-nejse je seveda pomanjkanje učiteljev matematike in fizike. Prav zaradi tega pouk teh predmetov na marsikateri osnovni šoli ni zadovoljiv in učenci ne morejo ob- *rV> ki jo ^ebuje učni nacrt._ Absolventi iz takih osnovnih sol prihajajo v šole druge stopnje (gimnazije, tehniške in druge strokovne šole za gospodarstvo in družbene službe) s šibkim znanjem matematike, fizike. tuJe-ga jezika itd. Testiranje znanja iz matematike v osnovnih šolah je znova opozorilo, da je med drugim treba iskati vzrok za pomanj-kljivo matematično vzgojo in iz-obrazbo učenčev v tem, da poučujejo ta predmet učitelji, usposobljeni za razredni pouk v višjih razredih osnovne šole ali pa pred-^ «IJi, usposobljeni za pouk drugih predmetov. Vsi ti seseda nimajo strokovne in meto- Hiin JZ8b.raz-be za pauk matematike Nekateri učitelji so se v dol- bmC7" d.°bro «sposo- in si odbor zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo, ki 1e ne-davno izdal priporočilo glede Iz-boljšanja matematičnega znanja. Svet za šolstvo LRS je v zvezi s P£ro611.om spreJeI ustrezni ukrepe, ki naj zagotovijo načrtno štipendiranje študentov matema- kih6 in tlrusl st0PnJl viso- kih sol (višja pedagoška šola, r>e-dagoska akademija, fakulteta *za naravoslovje in tehnologijo) glede na dejanske potrebe po strokov™ usposobljenih učnih kadrih za matematiko v posameznih komunah. .Za JlaPretiek šolstva LRS rt-, ? kot dosIeJ Prizadeval, da skupaj z zavod za prosvetno pedagoško službo organizira sMe-matično strokovno izpopolnicva- TuSi "rtite,JeV matematik?,0 kakor tudi da pomaga pri organizaciji izrednega Študija na višjl pedago-LJ"b'Jani i" na peSafo-ski_ akademiji v Mariboru. Prf tolikšnem pomanjkanju učlteliev matematike bomo lahko samo s prizadevanjem za po večanje"™,a redmh kakor tudi izrednih siuia-teljev matematike uspešno reVe-Problem deficitarnosti, ki je pereč tudi drugod v svetu. . Prizadevamo si, da bi čimnrH učiielinvP^»manjka., a predmetnih učiteljev matematike in fizike. ..............uuaro usposo- nr,,;lv„ .------. uzikc. za pouk matematike ali fizike ki ^ „n alem,atikov »> fizikov, ... i. pridobili določene izkušnje^ nVst ^i^" ,nalboIJ Pri^dev- nekateri med njimi so z rednim - .str°K°vnih združenj za izboli. ali izrednim _m «anje vzgojno izohrnžP,...„„i„ C','J izrednim študijem" dosegli n0 trebno strokovno i—-—® 1 višji pedagoški šoli. vse to ne zadostuje Vendar pa ioilh Sa j nrihnHn 1 h0 nedvomno tudi v prihodnje prispevalo svoj delež za la prečno za vse panoge 47.5 "/o. dohodek itd. Relativno nizka pro- na vseh primerov) Hkrati pa je treba še dostaviti, duktivnost je v komuni sicer eden Kaj bo s temi ljudmi in njiho to bo pokazala bližnja bodočnost — stremeti bi bilo treba za tem, da da ie pretežna vrednost v grad- izmed bistvenih problemov. Ni pa vo zemljo? Kakor je pojav zani- občini m rnlV !?;1 benih objektih, daljnovodih ter edini. Naše fncnnHarcH.^ ■j tnrli lTliv <2 Cnoinlnčlrn<*o i____ -. •. » , . . . * POSrCClIlO Naše gospodarstvo je tudi miv vodovodih ... - Podatki nam torej kažejo, da vito, kar nam najbolj nazorno ka- , * < ■ , , r , - s soc'ol°škcga vidika, ker dobi od te zemlje sredstva ki iih v ekstenzivnem smislu slabo raz- kaze na migracijo z zemlje in na bo potrebovala za podpore' V + , , „ Ylt(i' ka>" "am najbolj nazorno ka- vzporedno spreminjanje struktu- drugačna rešLv W oteiiH nl^ je ze sama struktura osnovnih ze ze navedeni podatek, da je nad re prebivalstva, pa je na druži ctoS mTki in L„L- - e" sredstev zelo neugodna za višjo 50 Vo prebivalstva zaposlenih v strani prav taki poln problemov Ck°nomskl m ilnancni l'oloza'- t ■■ ♦ * « ♦ ♦ ♦ celoti izbolJšaja""s~trokovnabi rat en ï™53..kadra za pouk matematike in fizike na osnovnih šolali Ne '"°Eli v ned°Rled zadovo- »ne° » svoj' deieCče bodo strokovne šole za gospodarstvo in , ""cločega zna družbene službe',' in "gimnaz eden izmed temeljnih pogojev ustrezno usposobljen učni kader, ludl v osnovnih šolah bo slei ko — er eden izmed temeljnih pogojev 1 kader. prej moral imeti \"es' učV klde? ^Srtni P°Uk "strežno višj" ^ZSSr^ ikn' Izobrazbo v šolah, Je opozoril tudi zvišanje ravni matemat^nega'po- zavodi ln1,1SpOSObnosti- Visokošolski tične knriLUSP0Sa,bl'laj"° matema-Pa J>°<»0 lahko pri-do obli- noiri ,------«s« ¿nanstve- fim ,, ír aja matematikov tudi matematikp t ,pt;ofiIc "«¡teljev naša^riLh' -kakrine Potrebuje nasa sodobna sola, ki si je ne moremo zamišljati brez póuka mL ulioštevati" tu"?' Z?to ™ mo^fe n;,,-. atl skrajnostnega stališča nai hV?i. f" ate m a t i k o v in fizikov! Hz ke UH1"'"- POUk matematike in íífhi.n .yer..5e "strežno usposobljenih učiteljev za te predmete. nikar z lovorikah V vrsti seminarjev Socialistične zveze o aktualnih gospodarsko političnih vprašanjih in nalogah v zvezi z nadaljnjim razvojem po občinah koprskega okraja je bil takšen sestanek vodilnih kadrov dne 14. decembra tudi v Postojni. Vodil ga je predsednik občinskega odbora SZDL Jože BIZJAK. Glavni referat o ekonomsko političnih vprašanjih je prispeval predsednik občinskega ljudskega odbora Adolf GERŽELJ, nato pa so bili še koreferati o vključevanju znanstvenega dela v gozdarstvo in lesno industrijo, o problematiki trgovine, turizma in gostinstva ter o doseženi ravni razvoja nove organizacije in gospodarski problematiki železniškega prometa. Po zaključenih poročilih so se udeleženci seminarja med odmorom preselili iz slabo zakurjene in hladne sale hotela Javornik v sejno dvorano občinskega ljudskega odbora, kjer so nadaljevali z razpravo. Bogata iz izčrpna poročila ter plodna razprava so osvetlila vrsto aktualnih nalog, s katerimi se bo nujno moral spoprijeti subjektivni činitelj zlasti v naših gospodarskih organizacijah, da bi lahko bila naša podjetja in vsa komuna kos postavljenim zahtevam v zvezi z izvajanjem načrta gospodarskega in splošnega razvoja postojnske občine. V naslednjem povzemamo iz poročil in razprave nekaj misli. Predsednik občine Adolf Ger- čemer je poudaril, da so občani želj je takoj v začetku svojih iz- postojnske komune del jugoslo- vajanj poudaril, da izkušnje pre- vanske skupnosti in da so težave teklega leta kažejo tako v držav- te skupnosti tudi težave postojn- nem merilu kot tudi v postojnski ske komune, čeprav ta ni vedno komuni, kako po starem ni mogo- neposredno udeležena v njihovih če naprej. Vztrajanje na eksten- vzrokih, je nato podrobneje pri- zivnem investiranju za razvijanje kazal gospodarski razvoj in pro- proizvodnje, usmerjene na notra- blematiko občine v zadnjih nekaj ' nje-tržišče, je kratkovidno in pre- letih. živelo. Ekonomska nuja nareku- Gospodarstvo postojnske komu- je usmeritev proizvodnje na izde- ne se je v zadnjih šestih letih iz- lavo izvoznih predmetov in prila- redno dinamično razvijalo, saj je gajanje te proizvodnje zahtevam bila povprečna letna stopnja ra- zunanjega tržišča, če hočemo sti 18 in je narodni dohodek po- večjimi. naložbami zmanjševala akumulativnost, kar še naprej seveda pomeni, da je šlo gospodarstvo postojnske komune kljub absolutnemu povečanju ustvarjenega dohodka rakovo pot glede na ekonomičnost proizvodnje in rentabilnost poslovanja. Podatki kažejo, da je bil leta 1956 dosežen na en dinar vrednosti osnovnih sredstev 0,95 dinarja dohodka, medtem ko je znašal ta do- sežek v letu 1961 komaj 0,79 din dohodka na en dinar osno\fnih sredstev ali kar za 17 odstotkov manj. Ta primerjava sicer ni absolutna, ker bi bilo treba izločiti še nekatere druge objektivne vplive, vendar pa opozarja in celo nujno zahteva, da je treba temu problemu posvetiti vso pozornost in s trdim delom odstraniti ta nesorazmerja oziroma nazadovanje v pogledu rentabilnosti proizvodnje. Pot iz te zagate je jasna: večja in boljša proizvodnja ob upoštevanju vseh že prej navedenih ukrepov. 21 odstotkov, materialni stroški pa za 11,6 odstotka. To pomeni, da se je za to razliko povečal narodni dohodek, in sicer v strukturi za 4,6 odstotka, saj se je v letu 1961 pojavljal z 41,7 odstot-r ka, v letu 1962 pa s 46,3 odstotka. Kaže se torej odločna težnja po znižanju materialnih stroškov. Ti so nastopali v devetih mesecih leta 1961 v strukturi družbenega bruto proizvoda z 10 odstotki, v enakem razdobju leta 1962 pa le še z 8,9 odstotka. Iz tega pa je še razvidno, da je na račun ¿tega zmanjšanja materialnih stroškbv porastel celotni dohodek za 5;Tft/» j v strukturi družbenega bruto i proizvoda, medtem ko je ta do-. hodek absolutno porasel za 43'°/» nasproti enakemu razdobju leta 1961. Vse te primerjave se pozitivno zrcalijo tudi v ekonomičnosti poslovanja, saj je tudi ta porasla kar za 9 odstotkov nasproti enakemu razdobju v letu 1961, hkrati pa je za enak odstotek porasla tudi rentabilnost. V skladu s pokazanim ekonomskim uspehom sta rastla tudi osebni dohodek in proizvodnost. Neto skladi za osebni dohodek so večji za 19 odstotkov, medtem ko je povprečno osebni dohodek na zaposlenega porastel za 13 odstotkov, narodni dohodek pa za 27 odstotkov. Iz tega je tako razvidno, da osebni dohodek raste počasneje kot proizvodnost, vendar pa se v povečanju narodnega dohodka zrcali tudi višja cena proizvodnje in poslovnih sredstev. Če proizvodnost ocenjujemo na podlagi vrednosti poslovnih sredstev na zaposlenega v odnosu na novo ustvarjeno vrednost, znaša torej porast proizvodnosti 15 odstotkov, kar je zelo realno in je v skladu s tem pravilno naraščal tudi osebni dohodek. Vendar pa so vsa ta razmerja izračunana na podlagi instrumentov iz lete 1961, v skladu z njimi pa je potekala tudi delitev osebnega dohodka, kar se je negativno odrazilo-na oblikovanju skladov. UPOŠTEVAMO LE VNOVCENO REALIZACIJO UKREPI ZA ODPRAVO SLABOSTI rastel s 1.736 milijonov v letu 1956 na 4,460 milijonov dinarjev v letu 1961, ali za 170 odstotkov. ustvariti solidno osnovo za nadaljnji hiter napredek tako posameznega podjetja kot vsega gospodarstva. Za takšno enakopravnost vključevanja v mednarodno delitev dela in konkurenčnost na svetovnem trgu pa je predvsem treba s prilagajanjem proizvodnje najsodobnejšim metodam izdelke poceniti in tako napraviti proizvodnjo rentabilno tudi v skladu s cenami na svetovnem trgu. Če pa hočemo to tudi res doseči, potem moramo predvsem doseči višjo tehnično raven proizvodnje s pomočjo znanstveno raziskovalnega dela. poslužujoč se pri tem strokovnih kadrov v operativi in znanstveno raziskovalnih ustanov, ki bodo omogočili sodobnejše tehnološke procese, boljšo organizacijo dela in s tem višjo in bolj rentabilno proizvodnjo. Tovariš Gerželj je nato govoril o vzrokih, ki so nas pripeljali v težave, s katerimi smo morali tako radikalno obračunati v preteklem letu. Vsega seveda ne moremo urediti in popraviti kar čez noč, vendar pa so pridobljene izkušnje soliden temelj, na katerem Po posameznih vejah gospodar-zdaj gradimo naprej. Poudarek je stva je ta rast znašala 16,7 v in- Predsednik ObLO Postojna ADOLF GERZELJ seveda na odpravljanju ugotovljenih napak. Nič več ozkega zapiranja v meje kraja in občine ali celo majhnega podjetja in iskanje koristi za vsako ceno, še posebno pa ne na račun konjunkture na notranjem trgu. Poglede je treba nujno usmeriti na zunanja tržišča in pri tem vložiti vse svoje napore zo modernizacijo in s tem pocenitev proizvodnje, na izboljšanje kvalitete izdelkov, predvsem pa ob tem povečati proizvodnjo na svetovno raven ali celo nad njo, kolikor je to mogoče. Vsega tega pa si seveda ne moremo zamisliti brez tesnega sodelovanja in velikega deleža znanstveno raziskovalnega dela pri tej proizvodnji. Spravilo bi nas namreč samo v še večje težave sicer morebitno večanje proizvodnje, toda vztrajanje pri njenem starem načinu in pri starih izdelkih, ki jih je morda komaj mogoče plasirati samo na domačem trgu, tujina pa jih odklanja. Dvakrat narobe pa je, kjer je ob tem morda potreben še reprodukcijski material iz uvoza, pa četudi samo delno. Ko je predsednik Gerželj obdelal še nekatere druge obrobne pojave in težave, ki spremljajo naš razvoj, hkrati pa ob tem nakazal dustriji, 4,6 v družbenem sektorju kmetijstva, 10,5 v gozdarstvu, 18,2 v gradbeništvu, kar 31 v trgovini (Nanos!), 18 v gostinstvu, 7,7 v obrti itd. Skladno z rastjo narodnega dohodka je teklo tudi zaposlovanje nove delovne sile, ki je porasla s 3.042 v letu 1956 na 4.357 v letu 1961 ali za 43 odstotkov. Ker je tako narodni dohodek naraščal mnogo hitreje kakor pa delovna sila, je razumljivo močno narasel tudi dohodek na zaposlenega, in sicer s 405.000 din v letu 1956 na 826.000 din v letu 1961 ali kar za 104 odstotke, pri čemer je letos porastel za okrog 12,7 odstotka. Za dosego takšnih rezultatov je bilo seveda potrebnih tudi precej investicijskih naložb. Tako je bilo za dvig proizvodnih zmogljivosti vloženih od leta 1956 do vključno 1961 kar 3.383 milijonov dinarjev. Od tega je šlo v industrijo 627 milijonov, v kmetijstvo 1.667 milijonov, v gozdarstvo 304 milijone, v gradbeništvo 29 milijonov, v promet 253 milijonov, v trgovino 241 milijonov, v gostinstvo 200 milijonov itd. Vzporedno s tem je rostla seveda tudi materialna osnova in se je vrednost osnovnih sredstev povečala s 1.813 milijonov v letu 1956 na 5.673 milijo- Splošne težave, slabosti in pomanjkljivosti, ki so dosegle svojo kulminacijo prav v preteklem letu, so tudi v postojnski komuni terjale nujne ukrepe vseh družbeno političnih činiteljev in mobilizacijo vseh sil za dvig proizvodnje in rentabilnejše poslovanje v gospodarstvu. Za dosego tega cilja je bila predvsem nujna združitev nekaterih gospodarskih organizacij in terja še naprej integracijo gospodarstva v komuni in izven nje in vključevanje tega gospodarstva v splošni jugoslovanski gospodarski prostor in obravnavanje gospodarstva s tega stališča, ker si sicer ni mogoče več misliti napredka in nadaljnjega razvoja. V tem smislu so že bili storjeni določeni ukrepi. Tako sta bila zaradi zboljšanja poslovanja ter povečanja proizvodnje v kmetijstvu združena živinorejsko poljedelski kombinat in kmetijska zadruga, prišlo je do reorganizacije trgovine in gostinstva, nakazane pa so bile še poti za združevanje in razvijanje kooperacije na področju kmetijstva in živilske industrije, lesno predelovalne industrije in drugod. RAZVESELJIVI REZULTATI Vsi ti ukrepi so se zelo naglo odrazili v gospodarstvu komune in so pokazali ugodne rezultate že v devetih mesecih preteklega leta. Tako je bil tempo izpolnjevanja letnega plana v tretjem tromesečju mnogo intenzivnejši kot v prvem polletju. Tako je bil v prvem polletju realiziran celotni dohodek, upoštevajoč fakturirano realizacijo, 54,5 odstotka celotnega letnega plana ali za 4,5 odstotka nad njim, medtem ko je bila ta realizacija ob koncu devetega meseca že 84 odstotkov ali za 9 odstotkov nad planom. Prav tako je bilo doseženo v tem raz- dobju tudi izboljšanje položaja glede na vnovčeno realizacijo. Ta je znašala v prvem polletju 48 odstotkov letnega plana ali dva odstotka pod njim, medtem ko je znašala ob koncu tretjega trome-sečja 71 odstotkov ali samo še en odstotek pod planom, kar vliva dovolj upanja, da bo letni plan najmanj dosežen, če ne prekoračen. Vendar pa se ob tem kažejo določeni zelo negativni pojavi, ki pričajo, da je bilo v ekonomskem pogledu še bolj zanemarjeno prilagajanje novim instrumentom za oblikovanje celotnega dohodka. Ob koncu prvega polletja je namreč znašala razlika med fakturirano in vnovčeno realizacijo dohodka 6,5 odstotka, ob koncu tretjega tromesečja pa že spet deset odstotkov. To pomeni, da leze gospodarstvo spet v stare kolesnice medsebojnega^ 'kreditiranja, kar ima spet na vse strani slabe posledice. Tovariš Gerželj je nato opozoril vse gospodarske organizacije, naj njihovi upravni in samoupravni organi nenehno zasledujejo prilagajanje podjetja zahtevam instrumentov in sproti odpravljajo vse pomanjkljivosti, da se ne bo zgodilo, da bi zašle konec leta v težave, nakar bi iskale krivdo vsepovsod in tudi pri instrumentih, samo pri sebi ne. Ko je primerjal fakturirano realizacijo z enakim razdobjem v letu 1961, je referent z zadovoljstvom lahko ugotovil znatno izboljšanje. Tako znaša realizacija narodnega dohodka ob koncu septembra 1962 že 90 odstotkov letnega plana, kar je za 15 odstotkov nad plansko obveznostjo ali za 34 odstotkov več kot v enakem razdobju leta 1961, medtem ko je bila ob zaključku prvega polletja 1962 samo 2 odstotka nad planom in za 16 odstotkov večja kakor v enakem razdobju leta ' 1961. To kaže na viden skok realizacije narodnega dohodka v tretjem tromesečju preteklega leta. Vsi navedeni rezultati so torej ob upoštevanju instrumentov iz ,leta 1961 zelo pozitivni, kar bi nas lahko zavedlo v prevelik optimizem, ko delamo takšne primerjave. Ker pa se v letu 1962 oblikuje dohodek že na podlagi vnovčene in ne več fakturirane realizacije, se pri nadaljnji analizi stanja pokaže, da znaša vsota vseh skladov poslovnih organizacij v občini komaj toliko, kakor je imel teh skladov samo »Javor* v letu 1961, čeprav je po fakturirani realizaciji v letu 1962 čisti dohodek kar za 54 odstotkov večji od tistega v enakem razdobju leta 1961. To pomeni, da so bili pravilniki o delitvi dohodka prilagojeni še instrumentom iz leta 1961 in tako razdeljen tudi dohodek, ki ga je treba še vnovčiti, pri tem pa so pozabili na sklade, ki so nujno potrebni za nadaljnji razvoj proizvodnje in dvig družbenega standarda. KRITIKA KRATKOVIDNE POLITIKE Referent je nato navedel nekaj konkretnih primerov gospodarskih organizacij, ki so deloma ali celo sploh pozabile na te potrebe in večino ali tudi ves čisti dohodek porabile za izplačilo osebnega dohodka. Ni treba posebej poudarjati, kam lahko privede poslovno organizacijo takšna kratkovidna politika. Tako znašajo bruto izplačani osebni dohodki v celotnem gospodarstvu 1.293 milijonov dinarjev, medtem ko so delovni kolektivi v sklade za reprodukcijo vložili vsega 368 milijonov dinarjev. Zaskrbljujoč je tudi izpad planiranih investicij, ki so bile ob koncu septembra realizirane komaj z 42 odstotki, saj se to utegne maščevati in odraziti na stagnacijo proizvodnje. Najhuje je v tem pogledu prav v industriji, ki je v omenjenem času realizirala plan investicij komaj z 28 odstotki. IZVOZ PA BI BIL LAHKO ŠE VEČJI Čeprav je gospodarstvo postojnske komune kot celota izpolnilo svoje planske obveznosti glede na izvoz, pa sta k temu v glavnem pripomogla le »Javor« (do konca septembra 77 odstotkov svojega letnega plana) in Gozdno gospodarstvo (88 odstotkov), medtem ko sta pod planom Žagarsko podjetje Postojna (49 odstotkov letnega plana) in že omenjena farma v Neverkah (68 odstotkov). Referent je ob tem ponovno poudaril, da mora bitivtežnja k čim -večjemu, izvozu nenehna skrb in stalna naloga delovnih kolektivov, ker je samo tako moč perspektivno razvijati proizvodne zmogljivosti in utrjevati svojo gospodarsko moč. Toliko več je vreden izvoz iz postojnske komune, ker industrija uporablja v glavnem domače surovine in ni odvisna od uvoženega reprodukcijskega materiala, razen tega pa izvaža svoje izdelke predvsem na področja konvertibilnih valut. Predsednik Gerželj je nato še prikazal, kako so posamezne gospodarske organizacije izpolnile svoje proizvodne plane in pri tem spet opozoril na razmeroma nizko vnovčeno realizacijo v industriji, ki preveč kreditira svoje kupce in se s tem izpostavlja nenehnim težavam. NAPREDEK TUDI V KMETIJSTVU UGODNA REALIZACIJA DOHODKA nekaj najbolj nujnih nalog, prinov dinarjev v letu 1961. ODKRITA OCENA POMANJKLJIVOSTI IN NAPAK Tako nagla rast gospodarske osnove in tudi proizvodnje pa je imela ob nespornem uspehu tudi Vrsto negativnih posledic: apetit po čim večjih investicijah za povečanje proizvodnje za vsako ceno ne glede na potrebe in na analizo rentabilnosti in akumulativ-nosti. Zaradi tega so bili zanemarjeni problemi, katerim bi bilo treba sicer posvetiti največjo pozornost To so predvsem zasledovanje potreb na trgu, študij nenehnega izpopolnjevanja tehnološkega procesa proizvodnje in organizacije dela, dalje izobrazba in vzgoja strokovnih kadrov, povečanje storilnosti, zasledovanje ekonomičnosti naložb v proizvod-njo in podobno. Vse to pn je bilo tudi vzrok, da je zaostajala izgradnja osnovnih objektov in njihovo vključevanje v redno proizvodnjo. Tako še danes niso dokončani že pred leti začeti objekti na kmetijskem področju, prav tako pa niso oh tem sorazmerno rastle tudi tiste v glavnem negospodarske dejavnosti, ki neposredno vplivajo na družbeni »tandard, kakor so to obrt, ko- munalna dejavnost, šolstvo, kultura itd. Da bi dokazal, kako so tudi v postojnski komuni tekla prizadevanja za dvig proizvodnje v glavnem skozi investicijske naložbe, je referent prikazal v svojem nadaljnjem izvajanju vrsto zanimivih primerjav v strukturi gospodarske rasti v komuni. KAKO JE PADALA VREDNOST DINARJA Leta 1950 je postojnska občina prigospodarila 1.736 milijonov din narodnega dohodka s 1.813 milijoni dinarjev vrednimi osnovnimi sredstvi. Leta 1961 pa so bila ta osnovna sredstva vredna že 5.673 milijonov dinarjev, s katerimi pa je bilo realiziranega le 4.460 milijonov dinarjev narodnega dohodka, Izraženo to v odstotkih pa pokaže analiza, da je vrednost osnovnih sredstev porastla za 213 odstotkov, narodni dohodek pa le za 170 odstotkov. Povedano drugače pomeni to, da se je z vedno Enako ugodni kakor realizacija narodnega dohodka sta tudi realizaciji dohodka in čistega dohodka, saj je bil celotni dohodek realiziran že s 93 odstotki letnega plana, kar je za 18 odstotkov nad plansko obveznostjo in za 43 odstotkov večji kot v enakem razdobju leta 1961. Realizacija čistega dohodka pa je že presegla letni plan za 3 odstotke in je bila ob koncu tretjega tromesečja 28 odstotkov nad planom in 54 odstotkov večja od tiste v enakem razdobju leta 1961. Primerjava proporcionalne mesečne dinamike realizacije narodnega dohodka, dohodka in čistega dohodka pove, da je proti tretjemu tromesečju rezultat vedno ugodnejši. Tako jc povprečna mesečna realizacija znašala v prvem polletju pri narodnem dohodku 8,7 odstotka, pri dohodku 8,8 odstotka in pri čistem dohodku 9,8 odstotka. V tretjem tromesečju pa je bila povprečna mesečna realizacija pri narodnem dohodku 9.3 odstotka, pri dohodku 13 3 odstotka in pri čistem dohodku že 14,7 odstotka. Ti podatki odločno kažejo na to, da bo letni plan v pogledu fakturirane realizacije precej prekoračen. ... KAR NAS PA NE SME USPAVATI Čeprav je moral pred tem referent ugotoviti, da je realizacija celotnega dohodka v pogledu vnovčevanja proizvodnje nekoliko pod planom, pa tega pojava ni pri realizaciji čistega dohodka. Ta je ob koncu tretjega tromesečja znašala že 84 odstotkov, razlika med fakturirano in vnovčeno realizacijo pa znaša 414 milijonov dinarjev ali 19 odstotkov. V glavnem pa se ta številka nanaša na sredstva skladov za modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnih zmogljivosti, kar še bolj glasno govori, da je treba poslovanje prilagoditi zahtevam instrumentov. Predvsem pa je treba odpraviti medsebojno kreditiranje, ker je to še kako huda ovira za razvoj proizvodnih zmogljivosti posamezne poslovne organizacije. ZRCALO STIMULACIJE IN ZAINTERESIRANOSTI / Iz povedanega izhaja, da je najhitreje od vseh elementov celotnega dohodka naraščal čisti dohodek, pri čemer je tovariš Gerželj poudaril, da je to predvsem posledica decentralizacije sredstev in prepuščanje večje materialne osnove samupravnim organom, po drugi strani pa tudi kaže, da so se delovni kolektivi prav zaradi tega in decentralizacije upravljanja veliko bolj orientirali na dvig produktivnosti in zniževanje materialnih stroškov. O tem posebej priča struktura družbenega bruto proizvoda. V devetih mesecih leta 1961 so znašali materialni proizvodni stroški z amortizacijo vred 58,5 odstotka družbenega bruto proizvoda, v enakem razdobju leta 1962 pa 53,7 odstotka. To se pravi, da se je povečal družbeni bruto proizvod v tem razdobju za Določen napredek je kljub sušnemu letu zabeležilo tudi kmetijstvo družbenega sektorja v postojnski komuni, kjer je kmetijska zadruga po združitvi s kombinatom podvzela vrsto ukrepov za sanacijo kmetijske proizvodnje. Znatno bo preseglo plan tudi Gozdno gospodarstvo, izpolnilo pa tudi gradbeništvo, medtem ko v prometu deloma zaostaja železnica, avtotransport.no podjetje pa daleč prekoračuje. Lepe uspehe je dosegla trgovina, napredovalo pa je tudi gostinstvo, medtem ko so najslabši rezultati v obrti in komunalni dejavnosti, kjer je zlasti močno občutiti težnjo k zviševanju cen in osebnega dohodka na škodo storilnosti in modernizacije proizvodnje. VRSTA KONKRETNIH NALOG Predsednik občine je ob zaključku svojega izvajanja razgrnil pred udeležence seminarja še vrsto konkretnih nalog za vsako vejo gospodarstva posebej in tudi za posamezne gospodarske organizacije. Točno je začrtal perspektivno razvojno pot za lesno predelovalno industrijo v povezavi z gozdnim gospodarstvom, dalje razvojno pot kovinske industrije v povezavi z industrijo- plastičnih mas, ki ju združuje podjetje LIV, dalje razvojno kot živilske industrije in kmetijstva, še poseben poudarek pa je dal razvoju blagovnega prometa, turizma in gostinstva, ki imajo zaradi idealne zemljepisne lege Postojne še neprecenljive možnosti razvoja. Pri tem je zlasti priporočil kot eno najnujnejših nalog vzgojo in pridobivanje strokovno visoko sposobnih kadrov, ki so pogoj za nemoten in uspešen na- daljnji razvoj vsega gospodarstva in družbe nasploh. Gradivu iz koreferatov bo treba kdaj drugič posvetiti posebno pozornost. V razpravi je bilo precej časa in mesta odmerjenega problemom razvoja turizma v postojnski komuni in pomanjkljivostim zlasti v gostinstvu. V razpravo so med drugimi posegli predstavnik izvršnega odbora OO SZDL Koper, sekretar občinskega komiteja ZKS Postojna Tone Strle, direktor »Javora« Andrej Janežič, direktor »Nanosa« Slavko Humar, direktor »LIV«, komercialni direktor Postojnskih jam in drugi. Splošna ugotovitev vseh udeležencev je bila, da je bil seminar zelo koristen in kot napotilo za konkretno akcijo v nadaljnjem gospodarskem razvoju postojnske komune neprecenljiv ter je zato toliko bolj obžalovati, da se ga niso udeležili vsi povabljeni predstavniki podjetij. Vsekakor pa. bo gradivo seminarja solidna in trdna hrbtenica za bližnje občinske konference Socialistične zveze, ki bo dala na to še oprijemljivejše formulacije perspektivnega razvoja gospodarskega in družbenega razvoja postojnske komune. Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Itastko Bra-daf.kja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1. telefon 21-470. Posamezen izvod 211 din. Letna naročnina «dO din. za Inozemstvo 2.200 din ali 3.5 «mer dolarja. Bančni račun sna-n-l-1R1 prt podružnici NB Koper. Rokopisov ln fotografij ne vračamo Stavek ln kltSeJi tiskarna CZP Primorski tisk Koper, tiskano na rotaciji tiskarne CZP Ljudska pravica Ljubljana, Iz romana LJUBIMEC LADY CHATTERLEY. Prevedel Anton Mejač, opremil Boris Tavželj, izdala založba LIPA v KOPRU Vendar je bila pomlad in v gozdu so že rasli zvončki in listni popki na leščevju so se odpirali kakor brizgi zelenega dežja. Kako grozno je bilo, ko je bila vendar pomlad, pa vse tako mrzlega, srca, vse tako mrzlega srca. Samo koklje, ki so tako čudovito nasce-perjene sedele na jajcih, so bile topie z vročimi, valečimi ženskimi životi! Connie je čutila, da ze ves čas visi na robu omedlevice. Potlej pa je nekega dne, nekega prijetnega sončnega dne z velikimi šopi trobentic pod leščev-iem in s številnimi grmički vijolic ob poti prišla popoldne h kur-nikom in zagledala drobcenega domišljavega' piščančka, ki je ponosno stopical pred enim od kui-nikov, koklja pa je vsa prestrašena kokljala. Drobceni piščanček je bil sivkasto rjav s temnimi pegicami in tisti trenutek je bil najbolj živa iskrica življenja v sedmih kraljestvih naokoli. Connie je počepnila in se zagledala vanj v nekakšni ekstazi. Življenje." življenje! Cisto, urno, neustrašeno novo življenje!, Novo življenje! Tako drobceno, pa vendarle tako popolnoma neustrašeno! Tudi če je pobegnilo nazaj v kurnik in majčkeno zacepetalo in izginilo koklji pod perje v odgovor na njeno divje preplašeno kokodakanje, v tem še malo m bilo strahu, temveč je tudi to storilo samo v igri, v igri življenja. Zakaj še trenutek in že je drobcena," ostra glavica pogledala skozi zlatorjavo kokljino perje in si ogledovala kozmos. Connie je bila vsa omamljena. Obenem pa še nikoli ni tako ostro čutila obupa svoje ženske izgubljenosti. Zdaj je bilo res že povsem nevzdržno. Zdaj jo je prevevala ena sama želja še. da je hodila na" jaso v gozdu. Vse drugo so bile nekakšne moreče sanje. Vendar je morala včasih po ves dan ostati v Wragbyju, ker so jo zadrževale dolžnosti gostiteljice. In takrat se ji je dozdevalo, kakor da tudi sama postaja prismuknjena, kratko in malo prismuknjena in blazna. Nekega večera je po čaju izginila od doma, ne meneč se za goste. Bilo je že pozno in skozi park je tekla kakor človek, ki se boji, da ga ne bi kdo poklical nazaj. Sonce je rožnato zahajalo, ko je zavila v gozd, vendar se ji je še naprej mudilo med cvetjem. Svetloba bo še dolgo visela nad glavo. Na jaso je prihitela vsa zardela in na pol omedlevična. Tam je zagledala gozdarja brez suknjiča, ko je ravno zapiral kurnike za cez noč, tako da bodo mali prebivalci na varnem. Drobceni trio pa je še zmeraj capljal okoli na tankih nožicah; živahni rumenkasto sivi drobižki so švigali pod slamnatim pristrešjem in niso marali ubogati preplašenih klicev kokelj. • »Morala sem priti in pogledati piščančke!« je rekla vsa zasopla in se plaho ozrla po gozdarju, kakor da ga skoraj ni videla. »Jih je spet kaj več?« »Doslej šestintrideset!« je rekel. »Še kar dobro!« Tudi gozdar je občutil v sebi izreden užitek, če je lahko gledal, kako se valijo drobljančki. Connie je počepnila pred zadnjim kurnikom. Vsi trije kebčki so smuknili vanj. Vendar so njihove predrzne glavice kar kmalu spet ostro pribodle skozi rumenkasto perje, potlej pa se spet skrile in nazadnje je samo še ena glavica kukala iz košatega materinskega telesa. »Tako rada bi se jih dotaknila,« je rekla Connie in boječe stegnila prste skozi letvice v kurnik, Vendar jo je koklja divje usekala s kljunom po roki, tako da jo je prestrašena in presenečena hitro umaknila. »Kako me kavsa! Sovraži me!« je rekla z začudenim glasom. »Pa saj jim nisem hotela narediti nič hudega!« Možak je stal nad njo in se smejal, potlej pa s široko razprtimi koleni počepnil zraven nje in z mimo zaupljivostjo počasi vtaknil roko v kurnik. Stara koklja ga je kavsnila, pa ne tako pobesnelo. In počasi, varno, z zanesljivimi, božnjočimi prsti je po-tipal med perje koklji in prinesel v"'stisnjeni pesti na plan šibko čivkajcčega kebčka. »Nate!« je rekel in podržal roko proti nji. Vzela je drobceno, rumenkastosivo stvarco v prgišče in tam ji je obstala na neverjetno tankih nožicah, atomi ravno- rahlo rahlo, do izoblikovano glavico, se po — -■ . -, _ .. ... , gumno in ostro ozrl okoli sebe in ljubom dotaknil njenega popka Poljubil jo je; tiho z-ičivka »Kako ie čudovit! In moral je mahoma planiti k nji toplimi poljubi, tiho zacivkdl. »iva^o je cuao\m ^ ^ vmJeSati y mir na zemlji . „Ko bi le ne bilo .toliko drugih lienesa voljnega, negibnega te- ljudi na svetu,« je rekel otožno, lesa. To je bil zanj trenutek či- Nasmehnila se je. Prišla sta do s lega miru, ko si je osvojil žen- vrat v park. Odprl jih je zanjo, sko naročje ' »Ne pojdem naprej,« je rekel. Ležala je'mirno, kakor da spi, »Ne!« In stegnila je roko, kakor še zmeraj kakor da spi. Aktivnost bi mu hotela seci v slovo. Ven-in orgazem sta bila njegova, samo njegova; sama se ni mogla več bojevati zase. Se celo tedaj, '{o jo je tesno ovil z rokami, še celo krčeviti premiki njegovega Kako je junaški!« je rekla mehko. Gozdar je še zmeraj čepel zraven nje in z ravno tako zavzetimi očmi ogledoval pogumnega piščančka v njenih rokah. Mihoma je zagledal solzo, ki ji je kanila na zapestje. dar jo je prijel z obema rokama. »Naj še kdaj pridem?« je vprašala zamišljeno. »Še! Še!« Poslovila se je od njega in od- telesa in še tisto, ko je brizgnilo sla skozi park. seme vanjo, še tisto je bilo ne- . Ofal lf zaciaJ in jo gledal, ko kakšno spanje, iz katerega se je ¿e ?la v temo, na bledem ozadju začela dramiti šele potem, ko je horizonta. Skoraj zagrenjeno je končal in ji je narahlo sopeč ob- opazoval njeno hojo. Vnovič ga je na nr<;ih navezala na ljudi, ko je želel biti na prsin. gam Veljala ga je tisto trpko Potlej se 'ie zacudlla' sam? ne" osamljenost moškega, ki si na- ^Vtf iasno začudila, zakaj vse to? Za- zadnje ne geli nič drugega več, k0j 3e to potrebno? Zakaj se je samo to da bi bll 5am. ' i }) (c-?X kaj je to potre ■■".'{■v."ob tem vzdignil Založniški svet založbe Lipa je na svoji seji 12. decembra po temeljiti presoji izdaj letošnjega načrta, organizacije knjigotrške mreže, knjižnih oprem, uspeha subskripcije obeh rednih zbirk, stanja zalog in težav, Iti so ovirale delo in povzročile nekaj neljubih zamud, razpravljal predvsem o razširjenem programu za prihodnjo leto. Izmed del obširnega seznama raznih predlogov je ZS izbral naslove, ki bodo sestavljali kvaliteten in po tematiki ter narodnosti izredno pester knjižni program 1963. Naj omenimo samo nekatere avtorje in naslove knjig, kajti del je še v pripravi in v postopku reševanja avtorizacij. Domači avtorji bi bili med drugimi (katerih imena'bomo javili pozneje): Miroslav Košuta, Tone Svetina, Mirni Malenšck, Marta Grom, Bogomir Magajna in France Bevk; tujo literaturo pa zastopajo za sedaj: James Fenimore Cooper IZVIDNIK in PRERIJA, John A. Keel MED ČAROVNIKI IN FAKIRJI, Han Suyin GORA JE MLADA, Jack Kerouac NA CESTI, Angelo Colleoni KROŠNJA NAD REKO, Jack Oleck MESSALINA, Charles Knickerbocker DINASTIJA ZDRAVNIKOV, André Soubiran LJUDJE V BELEM (ponatis na željo mnogih, ki so po razprodaji hoteli kupiti to znamenito delo v dveh zelo obsežnih knjigah!), Stendhal PARMSKA KARTUZIJA in KNJIGA O LJUBEZNI, Jean Rousselot BURNO ŽIVLJENJE BERLIOZA, André Salmon BURNO ŽIVLJENJE MODIGLIANI J A (ali: elemente Fusero IL ROMANZO DI MODIGLIANI), Upton Sinclair ROMANJE LJUBEZNI, Tibor Dery NEDOKONČANI STAVEK, Sigrid Undset OLAV — AUDUNOV SIN, Willard Motley POTRKAJ NA VSAKA VRATA, Françoise Sagan CEZ MESEC, LETO DNI, A. J. Cronin JUDEŽEVO DREVO in HIŠA LABODOV, Graham Green SREDI STRAHOT, Franz Wcrfel VERDI, ROMAN OPERE, Robert Traver ANATOMIJA MORILCA in Hans Fallada VOLK MED VOLKOVI. velik oblak iznad ■inesel miru? Ali je to resničnost? Je to resnica? vj! Njeni izmučeni možgani moder-ne ženske še zmeraj niso mogli nočivati. Je to resnica?' In dobro o vedela, če se je dala moškemu, da je to resnica. Ce pa je pri tem •obe obdržala zase, ni bilo nič. Bila je stara; stara na milijone je čutila. In nazadnje ni moda več prenašati bremena same sebe. Morala se je dati tistemu, Gozdar je vstal, stopil v stran .1° je vzel. Dati tistemu, ki jo in se umaknil k drugemu kurni- Je vzeL ku. Zakaj mahoma je začutil, da Moški je ležal skrivnostno mi- Sergeanne Golon Odlomek iz romana v dveh knjigah »Angelška«, ki ho marca 1983 izšel pri založbi LIPA v Kopru raj ugasnil. Bojeval se je zoper rala je samo počakati, ker si ni rjavl ragevinastl haJjK njega in ji pokazal hrbet Ven^smela dovolj .....pXQ^dn,kiJMassLenfiau 4e..Vstai._ . .. jenj poskakoval in se skrivnostni mir.TTežaT je_ s tele- „Gospodjej za£enjarao naJdclil5at. spuščal in mu zakrožil po kolenih, som na nji ji z rokami ovijal nejgi de, razprave. Kralj braniIec Vnovič se je obrnil in jo po- f>™t m potno tele^ sesje tesno B0(;a m cerk nas je postavil za »Sestra, mar si vendar niste izbrali tega svetega oblačila, da bi se posvetili izključno Gospodu?« »Hotela sem ubežati podobi svojega preganjalca,-Zaman.-Sledi mi celo v posvečene hrame.« »In vi, sestra Louise de Itennefonds, ali prepoznate tistega, 1U se vam je Toda surovo so ga zgrabili in ga odvlekli iz dvorane. Ta edini krik ni zbudil nobenega odmeva med sopečo množico, ki je prepadeno strmela v prizor pred seboj. Krči so stresali nuno po vsem telesu. Omahujoč je stopila nekaj korakov proti obtožencu. Menihi so ji zastavili pot. Tedaj je obstala, vzdignila roke k redovniSki oglavnici in VJUJVL^ ac . tesno nriviialo k nienemu In Dri —" •><= m au prepoznate ustega, iu se vam je -.....* ......—— ......... — gledal. Klecala je in počasi ste- r^T .£ h;,J J," .„ £ razsodnike pri čarovniškem procesu prikazal v prizorih delirija, ki ste mu 2 odsekanimi gibi začela vleči z ¿ovala roke predse, kar na slepo, ^"Vj® £il ^„^^''g^n£! in zat° sm° doIžni raziskati pričeva- bili podvrženi?« tako da bi piščanček lahko Stekel mirnost tolažljiva. ki naj rimskemu oficialu očitno Mlad, tresoč se glasek je izjavil: nazaj h koklji. In V nji je DllO <= J dokažejo, da se je gospod Peyrac »Da... da, mislim. A tisti, ki sem nekaj tako nemega in izgublje- Tega se je zavedala, ko se je pogajal s Satanom. Predvsem gre za ga videla, je imel roge...« nega, da se je v njegovem drobu nazadnje vzdignil in se odmaknil tretjo točko, ki pravi...« vnelo sočutje do nje. od nje. Bilo je, ko da jo je zapu- Sklonil se je, da bi prebral besedi- Ne da bi se zavedel, je hitro stil. V temi ji je potegnil obleko io. stopil k nji, vnovič počepnil zra- čez kolena in za nekaj trenutkov »... ki pravi, da s hudičem pove- ven nje in ji vzel kebčka iz rok, obstal, ker si je najbrž urejal zana oseba, imenovana resnični ob- ker se je tako bala koklje, in ga obleko, Potlej je mirno odprl vra- sedenec, poseduje .nadnaravno teies- spravil nazaj v kurnik. V križu t0 odšel ven. no moč in oblast nad duhom in tele- in v ledjih mu je mahoma še Zagledala je zelo svetel tanek som drugih oseb.' Zvedeli pa smo močneje zagorel ogenj. mesec, ki je žarel nad večerno naslednja dejstva.« g V skrbeh jo je pogledal. Z obra- zarjo nad hrasti. Hitro je planila Čeprav je v veliki dvorani vladal | zom je bila obrnjena stran in na pokonci in se uredila; bila je čed- kar rezek mraz, si je Masseneau obri- J slepo je jokala v vsej tesnobi za- na-. Potlej je stopila na prag pred sal pot z obraza, nato pa z rahlim jf radi izgubljenosti svojega rodu. bajto. zatikanjem bral naprej: jj Srce se mu je mahoma otajalo Vsa spodnja polovica hoste je • • Prejeli smo pritožbo opatinje kakor kapljica voska in stegnil je bila v senci, skoraj že v temi. ženskega samostana Iz Saint-Lčandra roko in ji položil prste na ko- Nebo nad leno. kristal. »Nikar ne jokajte,« je rekel po skoraj nobene tihem. šel proti .' „ ... . , Tedaj pa si je z rokami pokrila mrak in obraz je imel privzdig- menja demonske obsedenosti, kot J.v,, ■•'.' glave. Obenem se je vedno hitreje vrtela okrog sebe. Štirje menihi so planili nanjo in jo skušali obvladati. Morda se je niso upali zagrabiti dovolj odločno ali pa ji ros^ niso bili jim je kakor pretnimi prije-esnične akro- :«MDN - "C'Y.'. '•'-'■' ' i rti obraz in začutila, da ima v resnici srce strto in da je zanjo vse čisto brez pomena. Položil ji je roko na ramo in narahlo, božajoče ji je začel potovati po usločenem hrbtu navzdol, slepo, s slepimi, Ijubkujo-čimi gibi vse do loka čepečih bo- prišel za njo, kov. In tedaj jo je njegova roka »Saj ti ni žal, kajne da ne?« je narahlo, prav narahlo pobožala vprašal, ko je stooil vštric nje. po oblem boku v slepem, nagon- »Ne! Ne! Pa tebi?<< je reklEL skem ljubkovanju. njen kakor bledo liso,. »No, ali greva,« je rekel. »Kam?« »S teboj pojdem do vrat.« Uredil je vse skupaj, kakor je bil vajen. Zaklenil je bajto in vzrok le-te pa je navedla grofa de Peyraca. Priznala je, da jo je bil grof nekdaj zapeljal v grešne naslade in da jo je kes zaradi te pregrehe pripeljal v samostan. Toda tudi v samostanu nI našla miru, kajti ta človek jo je še naprej zapeljeval na da ljavo ln jo brez dvoma uročil. Nekoliko pozneje jo prinesla šopek vrtnic in izpovedala, da ji ga je vrgel čez samostansko obzidje neznanec, po postavi podoben grofu de Peyracu, m ^ ■tfs&mm moia in zvijaia v ' lialjCi tla 3c v Slv(> na tla, se plazila in zvijala kakor kača ter se nekajkrat po vrsti zmuznila menihom pod haljo in med noge, da jih je zvrnila na tla. Delala je nesramne kretnje in ¡vzdigniti raševiaaste ali trikrat so se ubogi po tleh in obležali v dostojnem položaju. Stra-dprtimi usti strmeli v meniških halj in čepic, niso upali posredovali. Končno se je obsedenki, ki se je tela In zvijala v vseh smereh, po-apullrja in nato še zeleni svetlobi v Našla je svoj neznatni robček Potlej je £ez nekaj časa dodal; m se na slepo trudila, da bi si >>Pa kaj ko je ge tolik drugGga_<( obrisala obraz. ■ b »Zaradi tistega? Ne! je rekel, ki pa je bil brez dvoma kak demon, stilji! kajti ugotovljeno je bilo, da je-bil Angelilca je bila vsa rdeča od jeze omenjeni plemič ob istem času v. iu ponižanja. Sele ko se je spremlje- »Ne bi stopili noter?« je rekel z mirnim, ravnodušnim glasejm. acucl- In mehko jo je z roko prijel »Gospod Clifford. Pa drugi lju- za laket, jo potegnil pokonci in dje. Pa vse komplikacije.« jo počasi odpeljal proti bajti in je »Zmeraj je tako. Zate in zame. ni izpustil, dokler ni bila v izbici. Zmeraj nastanejo komplikacije,« Potlej je odmaknil stol in mizo Se naprej je stopil po mraku, in potegnil rjavo vojaško odejo >>Pa ti je žal?(<" rekIa iz zaboja za orodje in jo počasi »Kaj pa je drugega?« je vpra- Toulousu. Omenjeni šopek je takoj valka dotaknila njene roke v opozo. povzročil čudne pojave v vsem samo- rll°. "»j bo hladnokrvna, se, je oli- stanu. Nekatere redovnice so mučila vladala. neobičajna in opolzka zamaknjenja. Angellko je tako bolelo srce, kakor Ko so se ovedle, so pripovedovale o imela namesto $rca v prsih težak šepavem vragu, ki jih je navdal z kamen. loteli ven, drugi so hoteli videti. Častivreden uradnik v prvi vrsti je Po dvorani je zadoncl smeh in neki vstal, potegnil s sebe svojo togo in mlad pisar je zaltlical: skočil na oder kar v telovniku in »Ha, gotovo mu je zrasel kak rog, kratkih hlačah. Togo je najprej vr-ko se je toliko časa dolgočasil v Ba- gel Carmencitt na glavo, potem pa se mu je posrečilo zakriti vso nesramežljivo divjakinjo. Pod vodstvom svoje predstojnice so se naglo vzdignile tudi sestre, ki so sedele zraven Arigelike. Napravili so jim prostor, ker so spoznali usmiljen-ke iz bolnišnice. Obstopile so Car-mcncito in jo z vrvicami, ki so jih privlekle od kdo ve kje, povezale ka- nadčloveško naslado, brž ko se je Vse doslej je njen mož kazal nad- kor klobaso. Potem so odšle kot v pojavil, in v njihovih telesih vžgal človeški pogum. Posrečilo se mu je, procesiji in odnesle s seboj svoj pe-nepomirljiv ogenj. Seveda pa je no- da govoril mirno, čeprav ni mogel neči sc pien. pogrnil Connie mu je gledala v »Po svoje že!« je odgovoril in vinka, ki Je povzročila ves ta nered, ves čas zadrževati prirojene posmeh- Tedaj je lž podivjane množice za-- pogledal proti nebu. »Mislil sem, živela v stanju skoraj nenehne za- Uivosti, ki pa očitno ni pridobila na- donel oster krik: »Poglejte, hudič se smeje!« obraz in negibno stala ob njem. *= . , ■ , « ,,,„„._____ .... , ^ Obraz mu je bil bled in brez a ]e vse8a tcf?a ze konec. Zdi j maknjenosti. Končno je prestrašena klonjenostl sodišča in tudi ne občin- izraza, kakor obraz človeka, ki «e uklanja usodi. »Lezi semle,« je po tihem rekel in zaprl vrata, da se je stemnilo, popolnoma stemnilo, S čudno poslušnostjo je legla na odejo. Potlej je začutila, kako 'som pa znova začel.« »Kaj si začel?« »Živeti.« opatinja iz Saint-Léandra obvestila stva. svoje predstojnike, iter se je prav Joffrey tedaj začel preiskovalni postopek pro- obračal hrbet svoji nekdanji metresi . , ti gospodu Peyracu, je pariški kardi- Ali jo je sploh opazil? »Živeti!« je ponovila s čudnim nal nadškof poslal zapisnik o teh do- Sestra Carmencita, ki se vse do te- Joffrey de Peyrac, ki sc mu je ves je brez dvoma namerno prizor odigral skoraj pred nogami, se drhtenjem. »Temu se reče živeti,« je dejal, dovnlce iz tega samostana, da Jih za- gajanjih meni. Pred n&mi stoje re- trenutka, ni prema-lcnllaj je stopi- se je ljubeča, tipajoča, neboglje- , . vestjo, in nazadnje se je njenega dala na to, pa vendar... lica mehko dotaknil rahel poljub. »Taka je pač ljubezen,« je re- Ležala je čisto mirno, kakor da kla dobre volje. Spi' da, SC.ji s?ni.a,- P,0tl1 »Naj bo kar si že bodi,« je od- je zadrhtela, ko je začutila, kako yrnil J i i n jegova roka narahlo, pa s ču- " dno'neprijetno nerodonostjo tipa Molče sta šla po temnecem se po obleki. Vendar je še ta roka ^zdu, dokler nista prišla skoraj dobro vedela, kako jo je treba «o vrat. razgaliti, kjer se ji je zdelo po- »Pa me menda ne boš sovražil, trebno. Počasi, previdno ji je po- kaj?« je rekla zamišljeno. la nekaj korakov proti obtožencu. Stražarji so jo obstoplli in jo potisni-Masseneau se je sklonil čez pult in 11 nazaj, spoštljivo nagovoril eno izmed sklo- Nenadoma so vsi zagledali, kako se" njenih oglavnic. Je Čudoviti obraz španske madone pa naj bo.« »Sestra Carmencita de Mfrecourt, spremenil, se skrivil, se spačil. Za Connie sicer ni čisto tako gle- ali prepoznate v tem človeku tistega, hip je bila podobna peklenskemu pri- »Ne moreš uiti življenju. In če slišimo.« na roka poželjivo dotaknila nje- mu hotel pobegniti, bi moral nega telesa in iskala, kje je njen tako rekoč kratko in malo umre-obraz. Roka jo je narahlo, prav tL Ce. ?om torej znova zastavil, narahlo pobožala po obrazu, z neskončno nežnostjo in samoza je zares smejal na vsa usta. rÎiïi 'hiiii" •■■•K.f.-.f / ki vas preganja na daljavo in ki vara jc vrgel .smešno in diabollčno' čarov-niško vabilo?« Oglasil se je patetičen alt: »Prepoznavam svojega edinega gospodarja!« Angelilca je v strogem oblačilu vsa začudena ugledala topli, čutni obraz lepe Španke. Masseneau se je odkašljal in v očitni zadregi nadaljevali vidu. Usta so se ji odpirala in zapirala kakor ribi, ki pade na suho, Potem Je redovnica naglo ponesla roko k ustom. Zobje so se Ji stisnili, oči obrnile, bela pena se jI je prikazala v ustnih kotičkih in jI začela vreti Iz ust, Dr. Lev Matajc — PEDIATUIJA: Mladinska knjiga v Ljubljani le za-ožila učbenik, ki je kratek oris cc-lotne pediau-ijc. Namenili so gn slu-sateljicam šol za medicinske sestre in za otroške negovalke. Knjigo je oore-mil inž. Branko Simčio. ' France Planina — SKOFJA LOKA Z OKOLICO, POLJANSKA IN SELŠKA DOLINA: V novi zbirki založbe Mladinska knjiga SLOVENSKE POKRAJINE sta izšli prvi kniižiei zpoci peresa Franceta Planine. Obe Desgrez je zmedeno planil na noge. j^v njiju® opremil Qoris Kos' Avtor »Poglejte jo! Ze začenja? na vrsti je veliki prizor z milnimi mehurčki.« zajel podroben opis pokrajine Jn znamenitosti, tekst pa dopolnjujejo lepe fotografije naravnih le-»ot in notranjosti znamenitih stnvb. i y i ® ¡í * i } } i <> \ t i A 3 I OPRAVLJA VSA POPRAVILA NA VEČJIH IN MANJŠIH LADJAH TER GRADI PO NAROČILU NAJRAZLICNEJ- / ŠE LADJE ZA POTNIŠKI IN TOVORNI PROMET INVESTITORJEM SE ZAHVALJUJE ZA NAKLONJENOST IN ZAUPANJE — DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1963! NABREŽJE JUGOSLOVANSKE MORNARICE la, S SAMOSTOJNIM OBRATOM AVTO-MOTO SERVIS KOPER, VELEBLAGOVNICO »DOM« KOPER, POSLOVALNICO »MODA« KOPER, »BRANKA« PORTOROŽ TER S POSLOVALNICAMI AVTOMATERIALA V KOPRU IN UMAGU SE ŠE NADALJE PRIPOROČA SVOJIM POTROŠNIKOM IN VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM! DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PARTNERJEM IN POTROŠNIKOM VSO SREČO IN OBILO DELOVNIH USPEHOV V LETU 1963! TRGOVSKO PODJETJE želi svojim odjemalcem v novem letu mnogo sreče in zadovoljstva! V svojih poslovalnicah ima vedno bogato izbiro tekstila in raznega industrijskega blaga. SLIKARSKO-PLESKARSKO PODJETJE DEKOR-PLIST KOPER Vam nudi: •fr vsa slikarska in pleskarska dela, polaga plastične mase, podolit, gume, linolej itd. -jir strešne izolacije s plastično maso, izolacije fasad itd. •fe vsa dekoracijska in črkoslikarska dela, napise iz plastične mase, diapozitive itd. -jV Kolektiv želi srečno in uspehov polno novo leto 1963 vsem svojim komitentom ter vsem delovnim ljudem! ■ ..........•• • : • : V/.—. - OPRAVLJA LADIJSKE PREVOZE S SODOBNIMI TOVORNO-POTNIŠKIMI LADJAMI PO VSEM SVETU — DELOVNI KOLEKTIV SE PRIPOROČA ZA NADALJNJA NAROČILA! — VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ZELI SREČNO NOVO LETO 1963! PIVOPROMET IZOLA želi vsem gostinskim in trgovskim podjetjem še mnogo uspehov v novem letu! £ -k Vsem občanom kliče srečno novo leto! TRGOVSKO PODJETJE želi vsem delovnim ljudem mnogo uspehov in sreče v novem letu 1963! o o o o Podjetje zalaga trafike, gostinsko in trgovsko mrežo s tobačnimi izdelki in drobnimi bazar-skimi okraski OBRTNO PODJETJE IZOLA želi vsem občanom vesele novoletne praznike! i ) l <> NI k © ep e ! izdeluje za trgovska in industrijska podjetja vse vrste embalaže Sprejema nova naročila Vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto! ¥1 prodaja vse vrste gradbenega materiala, kovinsko galanterijo, sanitarije, električne in radijske aparate Oskrbuje podjetja in privatna gospodinjstva na obalnem področju s premogom in drvmi, ki jih dostavlja na dom! Vsem občanom želi srečno novo leto! JÜ1FV0MA cs®PE® TRGOVSKO PODJETJE NUDI ___ PO NAJNIŽJIH CENAH VSE VRSTE PREHRAMBENIH ARTIKLOV DELOVNI KOLEKTIV ISKRENO ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM IN ŽELI SREČNO NOVO LETO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM TER DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE! DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE ŽELI OB NOVEM LETU 1963 VSE NAJBOLJŠE ZA SREČO IN BLAGOSTANJE KOLEKTIV ¡P © T © © Ž ODJEMALCEM PA SE. PRIPOROČA ZA NAKUP MORSKE SOLI TIPA »PIRAN«, FINE MLETE SOLI, KRISTALNE IN BIOSALIRANE SOLI, SOLI ZA KOŽARSTVO IN DENA-TURIRANE ŽIVINSKE SOLI _ I I V V i V I # t I t l Stran 10 »SLOAT3NSKT JADRAN* Štev. 1-2 — i. januarja'1963 i i r v } i \ \ } o } } In? no trgov poa ji s EP © ¥ © cD iskreno Čestita vsem delovnim kolektivom k doseženim uspehom in vošči vsem delovnim ljudem jugoslavije srečno novo leto 1963! GOSTILNA PRI LAZARJU Skocjan pri kopru priredi na večer pred novim letom veselo silvestrovanje. Priskrbljena pristna domača črna in beln vina, topla •in mrzla jedila. Godba bo igrala vso noč! o o o Vsem želi srečno in veselo novo lelo! Obrtna delavnica SOK PIRAN vošči vsem občanom in vsem svojim odjemalcem SREČNO NOVO LETO! ■fr -¿T Proizvaja prvovrstne brezalkoholne pijače: kokto, oranžado, limonado in druge kolektiv gradbenega podjetja vosci vsem poslovnim prijateljem in občanom srečno in uspehov polno novo leto 1963 ter se priporoča investitorjem za vse vrste gradenj, ki jih opravlja solidno in v določenih rokih delovni kolektiv prehrambene industrije £37 Mt J z obratom H&a členil v gradišču čestita k doseženim uspehom vsem gospodarskim organizacijam ---vsem poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem jugoslavije vošči srečno in uspehov polno novo leto 1963! predeluje, sortira, suši, melje, meša, ekstrahira, praži in embalira sadje in zelenjavo, gozdne sadeže, zdravilna zelišča, domače in tuje začimbe, čaje, kavovine in eterična olja kolektiv tovarne igrač JLa M I Z @ LI čestita k doseženim uspehom vsem delovnim kolektivom! vsem občanom in vsem delovnim ljudem jugoslavije želi s .r ečno novo leto! Splošno steklarstvo branko popovič KOPER želi vsem občanom srečno in veselo novo leto! Gostišče RIVIERA PIRAN vošči vsem občanom ter vsem svojim gostom srečno novo leto! Na Silvestrovo priredi ples z vso noč trajajočim programom. Igral bo »Trio« iz Pirana. Preskrbljena topla in hlad- ' na jedila, dobra istrska bela in črna vina. Rezervacija 500 din s konsumacijo. Novoustanovljeno kemično obrtno podjetje PFRT 1 Pf R S M 1 Jj M .li 11 i ¿Si Jtl E proizvaja loščila za čevlje in parket ter koncentrat in ekstrakt varekinc Gospodinjam in vsem potrošnikom priporoča svoje kvalitetne izdelke Ob novem letu pošilja svoja prisrčna voščila vsem svojim poslovnim prijateljem ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije! DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA Hrpelje-Kozina ISKRENO ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM IN VOŠCl SREČNO NOVO LETO VSEM OBČANOM TER VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE! o o o ' SVOJIM CENJENIM STRANKAM SE ŠE NADALJE TOPLO PRIPOROČA! p'r o i z v a j a vse vrste radijskih in transistorskih sprejemnikov tipov: »Triglav«, »Tivoli«, »Planica«, »Soča«, »Bohinj«, »Bled«--Odlična kvaliteta, okusna oblika in solidne cene -fr "¿¡T Delovni kolektiv iskreno čestita k doseženim uspehom ter želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije SREČNO NOVO LETO 1963! TRGOVSKO PODJETJE AVTOTURISTIČNO PODJETJE Slavnik-Koper s svojimi poslovalnicami v KOPRU, PORTOROŽU, PIRANU, SEŽANI, LJUBLJANI, ZAGREBU in na REKI čestita vsem gospodarskim organizacijam k doseženim uspehom in želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije SREČNO NOVO LETO 19G3! S svojimi udobnimi avtobusi ter tovornim prometom po inozemstvu in domovini se še nadalje priporoča — Opravlja vsa generalna, srednja in servisna popravila vseh vrst vozil — Servis: TAM, DKW in VW. turistična dejavnost, potovalni uradi, menjalnico IMA VEDNO NA ZALOGI BOGATO IZBIRO VSEH VRST INDUSTRIJSKIH IZDELKOV. SOLIDNA POSTREŽBA, NIZKE CENE! DELOVNI KOLEKTIV ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE, DA BI BILI V LETU 1963 SREČNI IN DA BI DOSEGLI ŠE VEČJE DELOVNE USPEHE Avtopodjetje ILIRSKA BISTRICA opravlja tovorni in avtobusni promet o s Delovni kolektiv želi vsem občanom srečno novo leto 1963! delovni kolektiv preskrbovalnega podjetja y o • "" "" m ilirska bistrica čestita delovnim ljudem jugoslavije k doseženim uspehom in želi srečne in vesele novoletne praznike! Gostišče Na postaji LUCIJA PRI PORTOROŽU želi vsem cenjcnim gostom in občanom srečno in zadovoljno novo leto! Priporoča se za obisk! KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA TOBAK sežana ŽELI VSEM OBČANOM VESELE NOVOLETNE PRAZNIKE! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ^ ODBOR SZDIJ ' , OBČINSKI ODBOR ZB NOV OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI SINDIKALNI SVET čestitajo k doseženim uspehom vsem delovnim kolektivom — Ob novem letu 19G3 želijo vsem občanom in vsem delovnim ljudem Jugoslavije veselo praznovanje! KOLEKTIV čestita gospodarskim organizacijam k doseženim uspehom in želi vsem delovnim ljudem srečno in zadovoljno novo leto 1963! grosistlcno in detajlistično trgovsko podjetje ILIRI ilirska bistrica se priporoča vsem odjemalcem ter zagotavlja da se bo se nadalje trudilo ustreči vsem željam potrošnikov^ ob novem letu 1963 želi delovni kolektiv vsem mnoco sreče in veliko uspehov pri delu! mn0&° Stev. 1-2 — 1. januarja 1963 »SLOVENSKI JADRAN* Stran 11 ...................................................................................................................."******""'**♦ i i * t delovni icol1 IZERVHE Čestita k doseženim uspehom in želi vsem svojim potrošnikom širom po jugoslaviji ter vsem delovnim * kolektivom srečno novo leto 1963! KOLEKTIV LESNEGA PODJETJA \ L D Z © [L Ih SE ŠE NADALJE PRIPOROČA ZA SVOJE SOLIDNE MIZARSKE IZDELKE PODJETJE IZVAŽA IN DELA ZA DOMAČI TRG OB NOVEM LETU ČESTITA K DOSEŽENIM USPEHOM IN ZELI DELOVNIM LJUDEM VESELE PRAZNIKE! trgovsko podjetje želi vsem svojim odjemalcem in poslovnim prijateljem srečno novo leto 1963! OPRAVLJA VSA OBRTNIŠKA DELA, NOVOGRADNJE IN ADAPTACIJE, IZDELUJE KOTLE ZA ZGANJE-KUHO, OPRAVLJA PLESKARSKA DELA V NOVIH GRADNJAH IN ZASEBNIH STANOVANJIH KOLEKTIV ZELI VSEM OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1963! ZlflflF izdeluje najrazličnejše gradnje po sodobnih projektih, po naročilu in okusu investitorjev it ft -fr Kolektiv čestita k doseženim uspehom in vošči vsem delovnim ljudem vesele novoletne praznike! izdeluje najmodernejše trikotažne pletenine za moške, ženske in otroke Kolektiv želi srečno novo leto in še nadaljnjih Uspehov pri delu! hotel CXNI&AL portorož želi vsem bralcem »Slovenskega Jadrana« ter vsem občanom srečno in veselo NOVO LETO 1963 ter vabi na silvestrovanje 31. decembra 1962! s svojimi ekspoziturami v ilirski Bistrici, Piranu, Sežani in v Postojni čestita vsem svojim komitentom k doseženim ospeSiom in vošči srečno sn ospehov polno novo leto 1965. gradimo po željah in naročilu investitorjev nizke in visoke gradnje — sodobna mehanizacija nam omogoča kakršnakoli gradbena dela v postavljenem roku in solidno — investitorjem se priporočamo! IS mi z gradbenima sektorjema —--- v ljubljani in kopru * ir * delovni kolektiv podjetja iskreno čestita vsem gospodarskim organizacijam k doseženim uspehom! * * * delovnim ljudem jugoslavije želi mnogo sreče v novem letu!---—---— 0 LA (g & 81 ffB S3 s svojimi obrati vošči vsem svojim članom ter vsem delovnim kolektivom srečno novo leto ter želi še nadalje mnogo gospodarskih uspehov! ★ * * Vsem svojim članom in zainteresiranim gospodarskim organizacijam se priporoča za sodelovanje pri pospeševanju sodobnega kmetijstva! t t t ♦ ■ + Z > i » * t i ♦ i t t t : t i ♦ i i 4 « i * * i t « t t ♦ A i ♦ i 4 i i i t ♦ ♦ O Š 0 * * 1 I i g : ♦ s ♦ s g s Potrošnikom električne energije v rajonili: Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje, Kozina, Divača, Podgrad in Kubed ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije želi srečno in uspešno novo leto 1963 KOLEKTIV SREČNO NOVO LETO in še mnogo nadaljnjih uspehov želi vsem delovnim ljudem Jugoslavije k ® 0 © k i5 v č © v a r ira © ilirska bistrica Priporoča svoje izdelke: ■jir lesonit plošče — trde, poltrde in extra trde v raznih širinah, debelinah in dolžinah •¿C lesonit, plošče — gladke, rebraste in karirane v različnih barvah -¡V melanit plošče — v več kot 40 barvah in imitacijah RIŽANSKI VODOVOD KOPER vošči vsem občanom vesele novoletne praznike in želi še nadaljnjih uspehov pri delu! Cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem želi srečno novo leto 1963 restavracija m a l a l a n S E Ž A N A s * i i I I & s Podjetje Fructus, naš edini izvoznik sadja in zelenjave na Koprskem, ima razpredene svoje poslovne niti po vsej naši domovini. Svoje poslovne enote in odkupne centre ima v naslednjih krajih Jugoslavije: v Ljubljani, Divači, Celju, Mariboru, Ljutomeru, Zagrebu, Valjevu, Subotici, Beogradu, Gračanici in Splitu ter centralno skladišče in odkupni center v Kopru. Zaradi hitrega razvoja industrije na obalnem področju, ki je vplivalo na padec kmetijske proizvodnje, je podjetje usmerilo velik del svoje dejavnosti na področje Vojvodine, južne Srbije in druge pomembne kmetijske predele Jugoslavije. Podjetje je odkupilo letos približno 12.500 ton najrazličnejšega sadja in zelenjave. Pa to količino razbijmo na posa- mezne važnejše -vrste--sadja^in zelenjave. Odkupili so: češenj marelic sliv jabolk krompirja zelja drugega sadja in zelenjave okrog 1000 t okrog 1500 t okrog 1600t okrog 1100't okrog 1500 it okrog 1'200't okrog 4600>t t Razen jabolk, krompirja in fižola so 70 °/o odkupljenih» količin izvozili v razne evropske države^ Največ sadja so v glavnem izvozili v svežem, delno pa v zmrznjenem in predelanem stanju. Mnogo odkupijo tudi orehov, ki jih stol-čejo v jedrca, in ustrezno sortirajo ter izvozijo za drage devize. Podjetje - • zaposluje = v sezoni odkupa in predelave mnogo • delovne sile,/in. s tem , rešuje tudi problem zaposlitve! v! krajih, "ltjer" ima svoje--poslovne enote. Podjetje Fructus si poleg ostale svoje dejavnosti mcično prizadeva'-za napredek'in razvoj sadjarstva na obalnem-in kraškem področju, koprskega okraja. V kooperaciji s kmetijskimi-zadrugami je začelo gojiti plantažne nasade jagod-'m visenj. Do sedaj rlmajo že delno rodnih ca. 15hektarov ja-per in Izola. Prav tako imajo god pri kmetijski-.zadrugi' Ko-tudi nekaj poskusnih nasadov j-agod na štajerskem. Na področju .Kozine imajo zasajenih tudi 17 hektarov višenj. V planu imajo, da bodo te površine v kratkem povečali na kozin- skem , področju na 100 - hektarov. Prizadevajo si, da bi v kooperaciji s kmeti in zadrugami te površine plantažnih nasadov jagod'in višenj še nadalje in stalno širili, kajti to so drago plačani izvozni pridelki. Za lažjo dosego teh na-logjso'si organizirali-tudi-lastno drevesnico. Podjetje ima važno vlogo tudi pri preskrbi potrošnikov s-sadjem in-zelenjavo na-obal-nem področju. Svoje zelenjavne-.trgovin-e ima v Kopru, Izoli, Piranu in Portorožu. Med turistično sezono postavljajo na vseh važnejših ikrajih svoje stojnice, ld nudijo našemu potrošniku in turistu vse vrste sadja in zelenjave. Za zadovoljitev potreb potrošnikov in naraščajočega turizma je to dejavnost v zadnjem času še povečalo. Preteklo soboto je podjetje odprlo v Kopru v Kidričevi ulici 25 sodobno samopostrežno trgovino s sadjem in zelenjavo ter drugimi delikatesnimi živili. Trgovina bo poslo-vala non-stop in s celodnevnim nedeljskim urnikom. Nedeljski urnik bo zla9ti ugoden za naše potrošnike in turiste, ki si ob hedeljah želijo sadja. Trgovina je zelo okusno opremljena ter ima sodobne hladilne naprave, skladišče in pakirnico, mali pisarniški prostor, vse potrebne sanitarije s toplo in mrzlo vodo ter garderobo za uslužbence. V trgovini je že sedaj V zimski Sezoni zelo bo-: V obratu v Kozini (na sliki), ki ima sodobno opremo za razpec-ljevanje kalibriranje in razlioščičevanje sadja, predelujejo predvsem goriške in istrske češnje. V tem obratu predelajo letno v pulpe in druge polizdelke 3—4.000 ton sadja. gata izbira- vseh vrst sadja in zelenjave, sadnih sokov, raznih delikatesnih živil, alkoholnih in brezalkoholnih pijač in,, še mnogo drugih prehrambenih artiklov. Pri podjetju pravijo, da bodo imeli v tej trgovini na izbiro nad 1000 artiklov. Podoben obrat imajo v Razkrižju pri Ljutomeru. V njem se stekajo tržni viški češenj iz Štajerske in pretežni del tega sadja iz Srbije. Na sliki vidimo veliko skladovnico sodov polnih pnlpe na obratu v Razkrižju. Zgornja slika prikazuje razkoščičevanje češenj .na sodobnem stroju na predelovalnem obratu v Kozini. Pogled v novo samopostrežno trgovino v Kopru, ki jo je podjetje Fructus odprlo preteklo soboto v Kidričevi ulici 25. Iz slike je zelo jasno razvidno, kako je trgovina bogato založena ter ima velik obisk že prve dni svojega poslovanja. V tej trgovini je na izbiro potrošniku nad 1.000 raznih prehrambenih artiklov. Delovni kolektiv trgovskega podjetja Fructus Koper iskreno čestita vsem delovnim ljudem Jugoslavije k doseženim uspehom! Vsem občanom ter vsem svojim- poslovnim prijateljem želi srečne in vesele novoletne praznike in mnogo delovnih uspehov v novem letu 1963! i<>i S š O o <> O s š O 0 o\ t 1 £ o o o o 0 o, 1 o £ o, o o o: o o: ;o S o <> to o o o o o o o o o o o o ,o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o n 'tfffiMp.-. Priporoča: vezane plošče, panel plošče, plemenite furnirje vseh domačih vrst in eksote, rezan les iglavcev in listav-' cev,"fazno embalažo, stolice in razno kosovno pohištvo Kupuje: vse,vrste hlodovine listavcev za izdelavo furnirjev in. hlodovino za luščenje Naši obrati: PIVKA, PRESTRANEK, BAC, POSTOJNA, BELSKO Poslovalnice: LJUBLJANA — Cesta Milana Majcna 6, tel. 30-756 ZAGREB — Brače Oreški ulica 15, telefon 72-417 BEOGRAD — Nebojšina ulica 7, telefon 47-634 SPLIT — Špinčičeva-ulica 27, telefon 30-90 Obrat lesne industrije Javor Eivka v Postojni DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA ZELI VSEM DELOVNIM; LJUDEM FEDERATIVNE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE KAR NAJVEČ OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA IN DELOVNIH ZMAG V LETU 1963! Štev. 1-2 — 1. januarja 1963 Stran 1' SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963 ŽELITA DELOVNA KOLEKTIVA POSKRBITE ZA VARNOST VAŠEGA PREMOŽENJA Z ZAVAROVANJEM! IZKORISTITE UGODNOSTI ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA — NAJSODOBNEJŠEGA NAČINA VARČEVANJA VSEM GOSPODARSKIM IN DRUŽBENIM ORGANIZACIJAM K DOSE Delovni kolektiv gostinskega podjetja ŽENIM GOSPODARSKO-POLITICNIM USPEHOM' s hotelom v Kopru in depandansami v Rižani in Zusterni vošči vsem * svojim gostom in vsem delovnim ljudem Jugoslavije mnogo sreče v letu 1963 in veliko delovnih uspehov! VSEM OBČANOM POSTOJNSKE KOMUNE ŽELIJO USPEHOV z vsemi družbenimi in političnimi organizacijami hrpeljske komune želi občanom SREČNO NOVO LETOl gostinsko podjetje s svojimi obrati hotel -.>GALEB^, kavarno »LOŽA«, restavracijo »TAVERNA«, bifejem >-VIPAVKA« in bifejem v Semedeli želi vsem svojim obiskovalcem ter vsem delovnim ljudem srečno in veselo ter uspehov polno 1963. leto! CENJENIM GOSTOM SE TOPLO PRIPOROČAMO ZA OBISK! INDUSTRIJA PLASTIČNIH MAS IN UMETNIH SMOL želi srečno VSEM GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM K DOSEŽENIM USPEHOM! SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ŽELI SREČNO IN VESELO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1063 »slovanski jadran« KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA vošči vsem občanom in vsem svojim gostom SREČNO IN VESELO NOVO LETO! Vsem, ki potujejo skozi Ilirsko Bistrico, se kolektiv priporoča za obisk v vseh svojih gostiščih, ki so ob cesti Postojna—Reka! srečno novo leto •¿r & 19 6 3 * -Ar KRAJEVNA PEKARNA PIVKA obrtno podjetje INSTALATER KOPER O opravlja vsa vodovod-© na inštalaterska dela © na novih in starih 9 gradnjah. Popravlja e stare in montira nove o naprave. vsem srečno novo leto! STANOVANJSKA SKUPNOST IZOLA • vošči vsem občanom srečno novo leto 1963 Občanom in gostom SREČNO NOVO LETO 1963 GOSTIŠČE »TURIST« IZOLA ZELI VSEM SVOJIM ČLANOM TER DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO! VSE KMETOVALCE TER SORODNE GOSPODARSKE ORGANIZACIJE VABI K SODELOVANJU ZA NAPREDEK SODOBNEGA SOCIALISTIČNEGA KMETIJSTVA KOLEKTIV PODJETJA ZA —a mm i - ■ —bh t »— —a■ w m - ' ■ Z USLUŽBENCI VSEH POST KOPRSKEGA OKRAJA ČESTITA GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM K DOSEŽENIM USPEHOM IN ZELI SE BOLJŠE GOSPODARSKE DOSEŽKE V LETU 1963! Gostinsko podjetje »PRI RIBIČU« IZOLA vabi na silvestrovanje v prostorih svoje restavracije © Specialiteta: prvovrstne ribe in istrsko vino! • srečno novo leto — 1 9 6 3 ! — inski si ■fr zeli vsem delovnim ljudem sociali-■¿t stične jugoslavije mnogo sreče in ■¿t veliko delovnih uspehov v letu 1963 Portorož uniiiiiiiiiiimmiiiinniiiiiiimmiiiiiiimiiii o vabi na silvestrovanje v vse svoje prostore. o Bogata izbira jedil in pijač — igrajo priznani a zabavni orkestri. O VSEM GOSTOM SREČNO NOVO LETO! V ilirski bistrici želi vsem svojim obiskovalcem srečno novo leto! Trgovsko podjetje Izola nudi l f v v •fr čestita vsem delovnim ljudem k doseženim uspehom. vsem svojim članom in vsem občanom zeli srečno -¿r novo leto! vse kmetovalce in sorodne gospodarske organizacije vabimo k sodelovanju za napredek sodobnega socialističnega kmetijstva. k o l ž k t i v trgovskega podjetja vošči vsem občanom in svojim poslovnim prijateljem srečno novo leto! bogato izbiro vseh prehrambenih predmetov domačega in tujega izvora Postrežba solidna, cene nizke! Delovni kolektiv želi vsem občanom srečno leto 1963! opravlja soboslikarske, pleskarske in črkoslikarske usluge--Jamči za kakovost in izvrši vsa naročena dela v dogovorjenem roku--Priporoča se za nadaljnja naročila--VSEM SREČNO NOVO LETO 1963! KROJAŠKA DELAVNICA PIVKA se toplo priporoča in želi SREČNO NOVO LETO! TOVARNA KLJUČAVNIC IN KOVINSKE GALANTERIJE 0 S SVOJIMI SKUPINAMI 13 ZA VZDRŽEVANJE M ELEKTRIČNEGA OMREŽJA m IN RAZDELJEVANJE E3 ELEKTRIČNEGA TOKA 0 ZELI VSEM DELOVNIM LJUDEM E3 NASE DOMOVINE E3 V NOVEM LETU O NADALJNJIH DELOVNIH USPEHOV ZELI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN OBČANOM SREČNO NOVO LETO 1963! TOPLOVOD LJUBLJANA OBRAT KOPER se pridružuje Čestitkam delovnih kolektivov in zeli uspehov polno leto 1963 etiLateda Piranu SE S SVOJO VELIKO IZBIRO ŽIVIL IN PIJAČ TOPLO PRIPOROČA IN VOŠČI SREČO V LETU 1963! IT •fr vabi občane na PRIJETNO SILVESTROVANJE -¿T in vsem stalnim in prehodnim gostom želi srečno -k novo leto 1963! Štev. 1-2 — 1. januarja 1963 »SLOVENSKI JADRAN« Stran 15 Konec marca 1911 se je Vojkova brigada Se bolj približala Idriji in zasedla položaje tik nad njo na visokih in strmih grebenih na desni strani Idrijce. Tako je brigada blokirala Idrijo z vzhodne strani, medtem ko so na nasprotni strani bili Grudnikov-ci in enote 30. divizije, ki so med štirinajstdnevnim obleganjem Idrije poskušali uničiti sovražnikovo posadko v Spodnji Idriji. Nc bi mogli trditi, da so se Nemci pomirili s takim stanjem, saj so si nekajkrat prizadevali, da bi brigade potisnili od Idrije, kar pa s« jim ni nikoli povsem posrečilo. V teh dveh tednih ni bilo miru ne podnevi ne ponoči: neprestano je ropotalo, zdaj na tej, zdaj na oni strani. Tako je 1. bataljon že 21. marca postavil zasodo med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Ta dva kraja sta si komaj štiri kilometre narazen in zato so se Nemci na ccsti, ki ju veže, čutili popolnoma varne. Toda vrag nikoli ne počiva. Ko so se Nemci — nič hudega sluteč — z avtomobilom pripeljali tod mimo, se je najprej oglasila protitankovska puška, sledilo pa ji je Topotanje partizanskih mitraljezov in avtomobila in Nemcev v njem je bilo Konec. Cez dva dni so Vojkovci minirali cesto med Idrijo in Godovičem, zraven pa postavili Še zasedo. Kmalu so pripeljali trije avtomobili. Ko se je prvi »spotaknil« na mini, so borci iz zasede jurišali, pregnali Nemce in pri tem zaplenili brzostrelko. Naposled Je bilo Nemcem teh »šal« dovolj. Naslednjega dne so zasedli □ u d iti, so prišli do prepričanja, da so Nemci ali belogardisti poslali ženske naprej, da bi ugotovile partizanske položaje in jim o tem poročale. Ko so Nemci zvedeli, kje imajo prosto pot, so izkoristili meglo In se prikradli 4. bataljonu za hrbet. Prvi nemški rafali so ranili komandanta bataljona Mirka nukiča. Čeprav Je bil nemški napad nepričakovan in iz največje bližine, ga je bataljon le odbil. Vendar pa se ni mogel več odbraniti na teh položajih, saj so Nemci pritiskali nanje s treh strani. Zato so se morali v zelo težavnih razmerah umikati proti Ledinam. Umik 1. in 3. bataljona je ščitila posebna skupina borcev, pri kateri je ostal tudi bataljonski komisar in namestnik komandanta bataljona. Skupina Je štela štirinajst borcev, oboro- stanko petelin žena pa je bila med drugim tudi s tremi mitraljezi. Skupina je precej časa odbijala frontalne napade Nemcev in belogardistov. Ko pa je sovražnik uvldel, da jim tako ne bo prišel do živega, je uporabil drugačno taktiko. Na griček, ki je bil nasproti peložajev Vojkovcev, je postavil več mitraljezov, ki so z dolgimi rafali neprestano zasipali naše borce s svincem. Hkrati pa so se Nemci in belogardistov v več skupinah po grmovju in dolinicah priplazili Voj-kovccm za hrbet. Takoj nato Je sledil njihov jurlš, ki so ga naši odbijali s svojimi mitraljezi in ročnimi bombami, dokler je bilo to še mogoče. Po- ložaj pa je postajal vse bolj kritičen. Najprej je padel mitraljezec. Ko jo to opazil četni komisar Pero Tome, jc priskočil, zagrabit mitraljez in pričel nabijati po Nemcih, ld so bili vse bliže in bliže. Komisar bataljona Vinko Flandlja jc najprej zalučal proti Nemcem obe bombi, ki ju je Imel, nato pa jo z rafalom iz brzostrelke podrl nekega Nemca, ki se mu Je navzlic temu nevarno približeval, in pričel streljati še po drugih sovražnikovih vojakih. Zraven njega je stal Franc ICovačič-Tarzan in z bombami obmetaval Nemce in belogardiste, ki so kljub hudim izguham za partizanski ogenj niso kaj prida zmenili. Kasneje se je ugotovilo, da so bili pijani. Tako je položaj postal nevzdržen. Umakniti se je bilo treba. Borci so proti Nemcem spustili še zadnje rafale in odvrgli Se zadnje bombe, nato pa so zdrsnili v globel in se med drevjem in grmovjem izmikali nemškim rafalom. Skupina je svojo nalogo izvršila: oba bataljona sta se medtem več ali manj srečno umaknila In zasedla nove položaje na Ledinah. Skupina, ki jima je omogočila umik, pa je bila zdesetkana, saj je od štirinajstih borcev ostalo samo pet živih, izgubila pa je tudi vse tri mitra-ljcze. Naslednjega dne, 28. marca, so se Nemci spet pojavili pred Ledinami. Bilo jih je kakih 300. Borba je trajala ves dan, toda proti večeru so se le morali vrniti v Idrijo. Vojkovci so Jih zasledovali in zasedli spet stare položaje na Gori nad Idrijo. Prvega aprila je 30. divizija pričela z odločnim napadom na Spodnjo Idrijo. Močne detonacije partizanskih granat in min so noč in dan odmevale po idrijski kotlini. Tedaj so naši tudi na Goro privlekli havbico in težki mluomctalec in z njima obstreljevali nemške položaje v Idriji. Minerji Vojkove brigade so ponoči vkopali mine na cesto med Idrijo in Spodnjo Idrijo. Nemški šoferji tega niso niti najmanj pričakovali. In kaj se jc zgodilo? Prvi kamion je ves razbit obtičal ob cesti, drugi kamion pa je hotel uiti, toda prehitele so ga krogle težke brede iz partizanske zasede. Nemcem v Idriji je pričelo primanjkovati municije, zakaj vse zveze z zunanjim svetom so bile že deset dni prekinjene. Prišlo je tako daleč, da so jih morali oskrbovati z letali, ki so jim s padali spuščala municijo in drugo opremo. Na pomoč pa so idrijski posadki prihiteli tudi belogardisti iz sosednjih postojank. Ko je bataljon na Gori pričakoval izmeno, so borci opazili, kako se jim približuje kolona vojakov s klobuki na glavah. Prihajala je iz smeri Veharš. Mogoče bi se jim to zdelo sumljivo, če ne bi vedeli, da tudi v bataljonu, ki jili naj bi zamenjal, precej borcev nosi klobuke. Kolona se je pod hribom razdelila v dve skupini: prva je zavila v desno, druga v levo. Sele ko je zapokalo, so naši zvedeli, na čem so: to so bili belogardisti iz Veharš, ki so poskušali na prevaro zavzeti položaje Vojkove brigade. Njihova nakana pa se ni posrečila: vrniti so se morali tja, odkoder so prišli, enega med njimi pa so vojkovci celo ujeli. Obleganja Idrije je bilo konec, šele 4. aprila, ko so prišle vesti o nemških pripravah na novo ofenzivo proti partizanskemu osvobojenemu ozemlju. Spričo tega so brigade morale pohiteti na nove položaje, da bi spet — kot že tolikokrat doslej — preprečile nemške načrte. STANKO PETELIN položaje nad Idrijo v smeri proti Go-doviču in odtod pregnali našo zasedo. Malo kasneje so se že zapletli v borbo s 3. bataljonom, ki so ga Nemci pričeli obstreljevati s težkimi mino-metalci. Tretji bataljon, da bi se izognil nepotrebnim žrtvam, se je umaknil na Goro. Sovražnik pa je hotel izkoristiti svoj začetni neuspeh do konca. Zato so bataljon zasledovali. To pa jim ni bilo težko, ker je tega dne bilo megleno vreme. Tretji bataljon je na Gori zasedel položaje na levem krilu, medtem ko Je bil i. bataljon na desnem krilu. Ni pa bilo neposredne zveze med tema dvema bataljonoma. -. Spričo tega pa se nihče ni preveč vznemirjal, zakaj Nemci so bili vseskozi v defen-zivl in so jih doslej še vedno odbili, kadarkoli so jih poskušali potisnili z njihovih položajev nad Idrijo. Tudi takrat niso še ničesar sumili, ko so med položaji obeh bataljonov opazili neke v črno oblečene ženske. Kmalu zatem pa so se iz neposredne bližine oglasile nemške brzostrelke in šarcl. Nihče pa ni poprej videl Nemcev, ki so se iznenada pojavili na njihovem boku in v zaledju. Ko so kasneje ugotavljali, kako se je to moglo zgo- Zadnje dni aprila 1946 je Kardelj vodil našo delegacijo v Pariz na zasedanje sveta zunanjih ministrov. Ustavili so se tudi v Ljubljani. Briška delegacija je odnesla v Ljubljano zahtevo Bri-cev, naj zastopa njihovo neomajno zahtevo. 29. julij je pomenil začetek odločitve. Nanj so se tudi Brici pripravljali, tako da so poskušali kar največjemu številu dežel, ki so sklepale mirovno pogodbo z Italijo, dopovedati svoje zahteve. »Upamo, da bo zastopstvo zavezniške Norveške, Nizozemske, Brazilije, Etiopije, Nove Zelandije, Češkoslovaške, Poljske, Bele Rusije, Ukrajine, Avstralije, Sovjetske zveze, Francije, Indije ... podprlo upravičeno zahtevo Jugoslavije in s tem dalo zadoščenje velikanskim žrtvam in nadčloveškemu trpljenju našega naroda za skupno zmago Združenih narodov.«_____________________ Hkrati, ko so jim pošiljali svoje resolucije, so se Brici shajali v Števerjanu, Vipolžah,' Vedrijanu', Medani... Zahtevali so brezpogojno priključitev k Jugoslaviji. Le tako bi obravnavali, utrdili in nadalje razvijali demokratične pridobitve NOB, poglabljali in utrjevali bratstvo med sosednimi narodi, si zavarovali najosnovnej- še življenjske pogoje. Na zborovanjih so govorili proti razcepitvi Primorske in proti internacionalizaciji Trsta. Zavezniška policija je demonstrante razganjala. Govornike je zapirala in jih je nato sodišče obsojalo, češ da so govorili proti civilni policiji in da so se udeleževali nedovoljenih manifestacij. Če bi bila zavezniška vojaška milko štolfa uprava tiste dni dosledna, bi morala pozapreti Ln obsoditi zaradi takih »zločinov« skoraj vse primorsko ljudstvo. Zagovornikom plebiscita bi na ta način olajšali delo. 9. avgusta so se italijanski fašisti in nacionalisti pripodili v Gorico in slavili njeno »osvoboditev« v prvi svetovni vojni. Ogorčeno -ljudstvo- je -prirejalo-protimanifestacije in tako odgovorilo .na, fašistično ..izzivanje. Civilna'policija in njeni gospodarji so začeli s Slovenci in italijanskimi antifašisti ravnati tako, kakor bi bili najhujši sovražniki. Brskali so po domovih, iskali so orožje. Med divjanjem fašistov so mirno gledali, kako le-ti uničujejo slovenske zastave in imo- Kljub težavam se je del IX. korpusa v ranem jutru 1. aprila znašel v-Mrzli rupi. odslej je bila edina rešitev — proboj. Za proboj so bile določene Gradnikova, Gregorčičeva in Bazoviška brigada, v okviru katerih sta bila dva 'ruska bataljona. Enote XXX. divizije pa so se že pred tem s Številnimi ranjenci srečno prebile na Pivko, Garibaldincl pa so šli na Banjško planoto. Te junaške in tvegane odločitve sovražnik ni pričakoval, zato je proboj uspel. Ali najhujše se je šele začelo. Bila je še noč in partizani so vedeli, da sovražnik preži iz vsake hiše, da so povsod nepretrgane zasede in da vsak hip lahko zaropota smrtna pesem izza obronkov, skal in drevja. Dolga kolona utrujenih partizanov se je pomikala iz Mrzle rupe proti Jelenlcu in v Bendijske jame, kjer se je začel boj na življenje in smrt, Svinčena toča se je vsula z vzpetin na levi in z desne strani. Ko se je kolona zarila v strmino Planince, pa z višin pred njimi in za njo. Prebijati se je bilo treba iz zasede v zasedo. Dokler je partizane ščitil jutranji mrak, ;je že šlo, z dnem pa se je razvnel peklenski ogenj. Med skalami in borovci pri Zarobu je Gradnikova brigada krenila proti Vojščici, runka bataljona proti Zgav-cu. Gregorčičeva brigada se je prebijala skozi sovražni obroč na Ogal-cah in preprečila sovražniku, da bi ■uničil PK KPS, PNO O za Slovensko Primorje in štab IX. korpusa. Sreča za vse je bila, da so bili med vodiči domačini, lei so dobro poznali pot. vendar so bile izgube precejšnje, najhujše žrtve je utrpel zaščitni bataljon, čeprav je v boju sodeloval ves komandni karier in tudi člani oboli vojaških misij. Zlasti se je izkazal komandant IX. korpusa in sovjetske vojaška misija. Ranlen je bil vod.js te misije polkovnik Rlbačenko in neki angleški oficir, ki je bil pozneje ujet. Se huje kot v Gačnilcu se je bitka razvnela na planoti med 2pavcem in Vojščinarjem. Tu so nastopile vse tri brigade in Nemcem niso dosti pomagali okopi. Ko je zmanjkalo streliva — k sreči tudi sovražniku — so se spopadli na nož, V boj ;le odločilno posegel ruski bataljon. Njihov harmonikar jc stal vrh griča, moštvo pn se je zagrizlo v Nemce in jih slednjič pognalo. Najhujši pekel je bil okoli poldneva in se je prav polegel šele z nočjo. Vse, kar se je dogajalo tega dne. je skoraj nepopisno. Boji so bili strašni. Kljub hudim izgubam pa so Imeli partizani ob vsej pomoči še razmeroma malo žrtev. Najbolj hudo je bilo tovarišem za padlim komandantom Kosovelove brigade in narodnim herojem Antonom Sibeljem Stjenlcom. Z daljnogledom je Izza skale nad Vojščlco opazoval sovražnikovo premikanje. Nemški ostrostrelec, ki je užgal izza druge skale, ga je zadel naravnost v čelo. Na Razpotju je padlo v zasedo sedem višjih častnikov in mod njimi tudi major in narodni heroj-Maks Pere, komandant n. bri-Vse so zaklali četniki. Tako je šlo ves 1. april od zgodnjih jutranjih ur, ko je na Ogalcah kot znamenje splošnega napada zagorela nemška bela raketa, pa vse do pozne noči, Vojaštvo je bilo raztegnjeno čez vso Vojskarsko planoto do robov Gornje in Spodnje Trebuše. Z nočjo so partizani s pomočjo domačih aktivistov spravili najprej na Črtomir Šinkovec varno pod Cuntovko ranjence; nesposobni za boj so krenili v odmaknjeno grapo pod Pcpenjakom, a brigade so se umaknile čez Idrijco na Šentviško goro, kjer so takoj vzpostavili radlo-tclegrafsko zvezo s partizanskim letalskim oporiščem v Bariju . . . Naslednjega dne je že v zgodnjih jutranjih urah pribrnel izvidnik in krožil nad planoto. Kmalu za izvidnikom so prihrumeli bombniki in sejali med sovražnika rafale in bombe. To je bilo zanje krvavo presenečenje. 7.3 partizane pa rešitev, saj so jim ČRTOMIR ŠINKOVEC zavezniška letala že naslednjega dne odvrgla najnujnejšo hrano in strelivo. Sovražniku ni več preostalo drugega, kakor da se je 1. aprila začel umikati s polnimi vozovi naropanega blaga in z živino, ki jo je do zadnjega ropa izgnal iz gorski hlevov. Nastala je tišina kakor po strahovitem viharju. Medtem so se brigade na Šentviški gori okrepčale in odpočile. Hitro pa so znova napadle nemško kolono pri Oblazu. Z 20 mitraljezi so jo napadli od dveh strani in se jim v križnem ognju maščevali za številne žrtve. Nemci se niso imeli drugam umakniti ko v Idrijco, kjer jih je mnogo obležalo za zmerom. Brigade so se vrnile nazaj na Vojsko S. aprila — za njimi je bila Sut-jeska IX. korpusa. Sto in sto je bilo mrtvih ... za tisoče in tisoče-življenj. Povsod so ležale podobe strašnega divjaštva in tudi — bombardiranja. Bomba, ki je padla na Likarjevo gostilno, je uničila četniški štab, ker so malo prej pripeljali 2fi voz municije, je to še povečalo eksplozijo in ogenj, tako da so mnogi četniki dobesedno zgoreli v stavbi. Drugi pa bežali ln jokali. Med samim bombardiranjem,1 ki je trajalo nekaj nad eno uro, je bila velika zmešnjava. Po gozdovih pomešani sovražniki in partizani se niso več streljali, pač pa je vsakdo gledal, kako si bo zavaroval glavo pred kroglami z avionov, ki seveda niso utegnili izbirati. Po umiku sovražnika so partizani kakor domačini začeli pokopavati žrtve. Koliko src prlčakujočih svobodo, je za vedno otrpnilo, koliko življenj je ugasnilo po teh samotnih poljih, gmajnah in gozdovih. Med žrtvami je bilo precej deklet-partizank, ki so jih ujeli, posilili, potem pa ustrelili. Na cesti pod Kočevšem sta dva šestnajstletna domobranca postrelila trideset talcev. Od vseh so bili poznani samo trije: dve dekleti domačinki Ljudmila Kobal in Marija Poljanec in Stanko Skok iz Domžal, Na Krekov-ščah so zajeli 22 ranjencev, jih pokla- li in. vrgli v pogorišče, nekateri so umrli kakor žive plamenice . . . Posiljevali so dekleta, celo dvanajstletnega otroka; prizanašali niso niti materam. Luko Vončina so ubili na pragu, ko je onemoglemu partizanu postregel s skodelico mleka. Ubili so seveda tudi partizana. Ista smrt je doletela Tomaža Kobala, Ko Je njegov sin zvedel, kaj so Nemci storili z očetom, se jc sklenil maščevati, Pobil Je več Nemcev in jim odvzel avtomatično orožje. Nepregledna je vrsta zločinov. Vendar tudi poslednja sovražnikova ofenziva se je končala. Dosegel je le majhen odstotek tistega, kar Je želel doseči po svojih peklenskih načrtih. Od žrtev smo se poslovili z žalosti n k o ob skupnem grobu, nato pa zapeli pantizarisko bojno pesem ... Svoboda se je bližala z naglimi koraki in še so se obetali boji. i. obletnico ustanovitve OF je IX. korpus šc slavil na Vojskem. Slavili smo jo v znamenju viharja, ki ga Je s topovi In tanki dvigala IV. armada, slavili v znamenju bojev in rušenja vrste sovražnikovih postojank. Na cvetoče češnje je padel sneg, ko so se pnrtizani poslovili z Vojskega. Zadnjič se je utrgal plaz primorskih brigad .. . Svoboda je kot še nikdar pela v srcih, sijala iz oči. zvonila kakor veliki zvonovi In jih gnnla proti morju .. . Začetek maja je bil nepopisno in neizrekljivo veličasten: uresničevale so se tisočletne sanje slovenskega ljudstva, uresničene so bile mnoge orerokbe njegovih velikih mož. vino slovenskih ljudi. Mirno so gledali, kako so fašisti pretepali in grozili slovenskim in italijanskim antifašistom. Se več: civilni policisti se niso izneverili svojemu poreklu, tud sami so pomagali fašistom. V tistih dneh fašističnega divjanja so se opogumili tudi nekateri briški gospodarji. Nič več niso upoštevali kolonskega sindikalnega gibanja in sporazumov, pač pa so pošiljali civilno policijo, naj rubi pri njihovih kolo-nih. V Marmorje so tako n. pr. prišli h Gravnarju, kolonu gospe Bianche Cosalich, odpeljali kravo, kakor je to že pri nacifašistih v navadi. Pogajanja o mirovni pogodbi, zlasti še o razmejitvi, so Brici spremljali z deljenimi občutki. Tri črte so priznavale Italiji Gorico in slovenske vasi Štever.ian, Podgoro, Pevno, Oslavje. Edino črta sovjetskega predstavnika je bila—potegnjena onkraj Brd; čeprav je Molotov že pristal na delitev po francoskem predlogu. Zahodnjaki so torej ponovno zarezali v živo slovensko telo, sovjetski stalinistični voditelji pa izdali. Najbolj so se bali za prihodnost vasi, ki so bile onstran črte. Števerjancev, ki so se v NOB med briškimi vasmi morda najbolj odločno in najbolj zagrizeno borili proti fašizmu in nacizmu, se je lotevalo malodušje. Spet. bodo fašisti razgrajali, spet bodo baroni ljudem odvzemali sad njihovih žuljev. S kakšnim veseljem so po osvoboditvi sprejeli vest. o agrarni reformi v Jugoslaviji, s kakšnimi" nedeljenimi čustvi so govorili o načrtu jugoslovanske ustave in jo imeli za svojo! Lepo plačilo za boj, lepa prihodnost jih čaka. In ta prihodnost se jim je ponujala na vsakem koraku. Fašisti so začeli po Gorici divjati z nezrpanjšano ihto. Uničevali so vse, kar je bilo slovenskega, kar je bilo partizanskega. Čas je tekel in 10. februarja so podpisali mirovno pogodbo. Brici so vedeli, da jih jugoslovanski narodi niso zapustili, da jih Jugoslavija ne bo zapustila zaradi njihovega bo.ia, zaradi skupnega boja proti fašizmu. Pričakovali so uveljavitev mirovne pogodbe in v priključenem delu so se pripravljali na normalno življenje. Tedaj, proti koncu meseca so okraj v Brdih razpustili. Ostali so še krajevni ljudski odbori po vaseh. Ti so začeli poslovati, kakor bi bili že združeni. Na Dobrovern so prvi mislili na slavne dni in na tisite, ki so padli za svobodo, za Jugoslavijo. Ze pred priključitvijo so jim sredi vasi postavili mogočen spomenik. Spomenik,.ki je prvi v Brdih pričal o boju. o slavi in izpolnjenem hrepenenju. Tja do jeseni, ko je grozdje že začelo zoreti v briških vinogradih, ko je obilna sadna letina obetala lep zaslužek, je dozorel tudi čas, ko je iznenada prišlo. Mirovna pogodba je bila uveljavljena. Angleški tanki so se spustili z vinskih gričev. Z njimi so šli policisti in vsi, ki so ljudstvo nekaj desetletij preganjali. Z njimi je šla sila zatiranja in za nii-mi je vzblestela svoboda. Vojska brez tankov, vojska, ki se je leta bojevala proti železju z ljubeznijo do domovine, jo prinašala trajnost svobode, napredka in življenja. Tistega dne so pred očmi kara-binjeriev na goriških ulicah gorele slovenske knjige. Tri dni so imeli goriški fašisti proste roke. Trije dnevi, ki so se zavlekli, dokler ni zmagala pamet in niso sprevideli, da so sosedje lahko res sosedje. Tistega dne, ko so angleški tanki zapuščali Brda, so začeli veljati v priključenih krajih zakoni, ki so si jih Brici izglasovali s krvjo. za leto 1963 ZBIRKA »VIHARNI ČASI« Gitica Jakopin: Devet fantov in eno dekle Roman, v katerem so umetniško sugestivno in psihološko poglobljeno opisani resnični dogodki iz jeseni 1341. leta. ko je zaradi izdajstva padla v roke gestapovcev skupina devetih aktivistov ln ene aktivistke v Krškem. Vsi so bili ustreljeni kot talci, prvi v Sloveniji. Roman je tako vsebinsko kot oblikovno svež in sodoben. Bil je nagrajen s Kajuhovo nagrado za leto 1961. Rudi Pušenjak: Spomini proletarca Popularni komandant jurišnega bataljona XV. divizije opisuje svojo težko mladost, beg iz Nemčije v partizane ter številne boje in akcije, ki se jih je udeležil. Bil je eden tistih borcev in poveljnikov, ki so na svojih plečih občutili vso težo in veličino osvobodilnega boja, zato so tudi njegovi spomini sveži, neposredni, polni dinamike in poguma. Zaradi svoje razgibanosti in borbenosti bodo še posebej dobrodošli mladim bralcem. Anton Mlllč: 22,000 km 0(1 Kragujevca do Kragujevca, I. del Izredno zanimivi in dragoceni spomini iz prve proletarske brigade. Avtor je bil eden od redkih Slovencev, ki so bili borci te enote od njene ustanovitve. Bil je komandir posebne čete pri Vrhovnem štabu, s Prvo proletarsko brigado je preživel prvo in drugo sovražno ofenzivo in se pozneje vrnil v Slovenijo. Njegovo delo je avtentičen dokument o delovanju Slovencev v Srbiji med narodnoosvobodilno vojno. Stane Suštaršič: Kovači lepših dni Avtor se je leta 1942 pridružil partizanom na Dolenjskem in Notranjskem. Zaradi svoje Iznajdljivosti in hrabrosti je postal namestnik komandanta bataljona. Udeležil se je pohoda XIV. divizije na Štajersko. Proti koncu vojne je bil v Sercerjevi brigadi, osvoboditev pa je dočakal na Koroškem. Njegovim spominom dajejo posebno vrednost bogata osebna doživetja in živahno pripovedovanje. Aleksander Vojinovič: Beli bregovi Pohorja Povest opisuje eno od epizod iz bojev Pohorskega odreda, težke dni zimske ofenzive leta 1944, ko se odred po zaslugi partizanskega obveščevalca — nemškega žandarja — za nekaj dni pritaji blizu nemških položajev, toda izven obroča. Nemci udarijo v prazno. Tik pred koncem hajke pa padeta v roke Nemcev partizanski sodelavki, ki edini vesta, kje se nahaja odred. Po dinamičnosti in napetem zapletu partizani osvobodijo ujeti dekleti in se spretno umaknejo uničenju. Alojz Ravbar: Iz viharnih dni Zanimive zgodbe iz osvobodilne vojne, ki so -nastale na osnovi resničnih dogodkov in avtorjevih osebnih doživetij, ko je partizanil po Dolenjskem, Gorenjskem in Primorskem. .Tunaki teh zgodb so partizanski obveščevalci, kurirji in diverzanti, avtorjevo pero pa seže tudi v nasprotni tabor, med belogardiste in v koncentracijsko taborišče. Z dogodki bogata vojna stvarnost je zgovorna že sama po sebi. Pisec verno sledi dogajanju, posega pa tudi v notranje doživetje svojih junakov. Katja Spur: Slepa v pregnanstvu Dokumentarna pripoved o družini Lize Taljan. ki 'so jo Nemci 1941. leta z mnogimi drugimi slovenskimi družinami izselili iz Štajerske. Poslali so jih v Drvar, kjer so bili priča četniški vstaji, nato pa so živeli visoko v bosanskih hribih. Kmalu so se morali vrniti na Hrvatsko, naselili so jih v okolici Koprivnice, v krajih, kjer so se stalno menjavali ustaši in partizani. Liza, čeprav slepa, je postala partizanska obveščevalka. požgali so ji dom, moža pa nekajkrat . obsodili na smrt. V velikem strahu in pomanjkanju vsi dočakajo konec vojne in se srečno vrnejo domov. ZBIRKA »DOKAZI« Stanko Petelin: Kronika Vojkove brigade Kronika je setavljena na podlagi razpoložljivega arhivskega gradiva pa tudi na osnovi pričevanj preživelih borcev in lastnih avtorjevih doživetij. Čeprav je delo dokumentarno, je privlačno tudi kot branje, saj se pred bralci vrstijo izredno'zanimivi in dramatični vojni dogodki, podobe borcev, komandantov in komisarjev, delo obveščevalcev, terencev in vseh drugih, ki so sodelovali z brigado. Mile Pavlin: V ognju in snegu Dokumentarno delo o tragediji tretjega bataljona Prešernove brigade na Goreljeku na Pokijuk-, kjer je v decembru 1943 padlo okrog 80 partizanov, Partizani so bili izdani in so jih Nemci presenetili v Lovčevem hotelu. Obkoljeni so se lunaško branili in prizadeli Nemcem občutne izgube. Ti dogodki na Pokljuki so dolgo ostali uganka. Deloma so jih že pred vojno razjasnili vosovci, deloma so se razjasnili šele po vojni. Delo je napisano na osnovi izjav udeležencev borbe in na osnovi ohranjenih dokumentov. Črtomir Šinkovec: Oblakt nad sončno deželo Kronika je posvečena vasi Vojsko, njeni zgodovini, zlasti obdobj-j med NOB, ko so prebivalci teh krajev skoraj v celoti sodelovali s partizani ter za osvoboditev doprinesli velike človeške in materialne žrtve. Na tem področju so se zadrževale tudi pomembne politične ustanove. Zaradi njih in zaradi ugodnega geografskega položaja je bilo Vojsko znano križišče partizanskih poti na Primorskem. Emil Sovdat: Tam, kjer teče bistra Zilja Pisec teh spominov je bil koroški partizan. Opisuje življenje kurirjev na Koroškem, aktiviste, obveščevalce, avstrijske partizane v zimi 1944/45, ko je na Karavankah zapadlo nekaj metrov snega in so za več mesecev izgubili vsako zvezo s tovariši na Gorenjskem. Bili so brez hrane, neprestano so jih zasledovali Nemci in mnogi partizani so padli. Delo se zaključi z majem 1945, ko so partizani na veliko razočaranje aktivistov in prebivalcev morali zapustiti osvobojeno Koroško. Jože Peskar: Preko Dolomitov na Štajersko Avtor se je maja 1942 pridružil partizanom na Dolenjskem in se kmalu nato udeležil pohoda II. grupe odredov preko Notranjske in Gorenjske na Štajersko. Ivot mitraljezec se je udeležil mnogih bojev na Notranjskem, Gorenjskem in Štajerskem. V borbi na Borovljah je bil ranjen, njegova enota pa razbita. Vrnil se je na zdravljenje na Dolenjsko. Njegovi spomin: so živo iri zanimivo pričevanje o ljudeh in dogodkih, ki že postajajo zgodovina. Milko Stolfa: Med briškimi griči je posijalo sonce Upor proti okupatorju, ki je v Brdih tlel ves čas od njegovega prihoda, se je razplamtel ob zlomu stare Jugoslavije in zlasti po kapitulaciji Italije. Kronika opisuje najvažnejše politične in vojaške dogodke v Brdih pred In med vojno, delovanje žena in mladine v NOB, sodstvo, zdravstvo in prosveto. konec vo.ine, prihod Anglo-američanov, obisk mednarodne komisije in končno priključitev k Jugoslaviji. Kronika Brd je det zgodovine vsega primorskega ljudstva in njegovega boja za priključitev k matičnemu narodu. KNJIGE IZVEN ZBIRKE France Flliplč: Pohorski bataljon Druga izpopolnjena Izdaja knjige o Pohorskem bataljonu je plod sedemnajstletnega raziskovalnega dela. V njej so osvetljene dokumentirane vse bataljonove akcije, poudarek pa je na zadnji borbi, v kateri je bataljon do zadnjega moža padel. Delo je obenem poglobljena analiza političnega in vojaškega položaja na Štajerskem leta 1941/42, v povezavi z vseslovenskim osvobodilnim gibanjem. Matevž Hace: Ljudje na prelomnici Znani partizanski pripovednik v tem obsežnem delu opisuje dogodke ln razmere na Notranjskem leta 1942, delovanje prve ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju ln prvo italijansko ofenzivo. Junaki I-Iacetovih zgodb so kmetje, aktivisti in partizani, pobudniki in nosilci revolucionarne akcije, življenjsko nepotvorjeni in resnični. Zaradi teh značilnosti je delo. dragocen dokument revolucionarne dobe. Vladimir Lakovif: Taborišče smrti (Umetniška mapa) Mapa vsebuje trideset grafik akademskega slikarja Vladimira Lako-viča, posvečenih človeškemu trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih- Avtor, ki je sam preživel strahote teh taborišč, je ustvaril ciklus pretresljivih podob, ki same zase govore tako prepričljivo, da ne potrebujejo pojasnila. Te risbe so pomemben umetniški dokument iz enega najbolj grozljivih poglavij polpretekle zgodovine. Uvod je prispeval dr. Vladimir Kralj. IZDAJE REDNE KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1983 IZDAJE REDNE KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1963 - IZDAJE REDNE KNJIGE PREŠERNO ^illilÜ ■ ■i llÄilf» mi ■ 4 - o pr via Začutila je roko na Čelu in ta roka zaprla, preden bi laliko kateri lcaj da bi si premiSljal, so je začel raz 1o je potem pomikastlla. Zagledala je razložil. P^'1!?41 —. počasi, lto da bi si pre je trame na stropu, zaslišala je glas, Bila je rahla mesečna noč, kazali so miSljal, se je sczul, se slačil... ki je bil zaskrbljen in prizanesljiv. se le obrisi tramov, peči, postelj, mi- »Ko da bi ml vsa koza gorela, vse »Pavlica - kričala si!« zc v kotu in temni obrisi podob na bi zmetal s. sebe...« "" „~ "¡.Vinice na njeni »Jezus, kaj sem spala?« stenah - ona dva pa sta si hotela vse Pavla je pustila roko na odeji, nI la, so bile njegove ustnice na njun. na, zaspala je - nekaj časa nI vi- povedati; rekla sta si, da si bosta vse je upala premakniti; slišala je, kako hladni loki - tako neznansKo t dela ne tramov in ne križev. povedala. odlaga obleko, počasi, ko da bi se 5c rele! - so ji te ustnice ppijuoijaie Nič ni tipala povpraševati, kaj je Al! Pavla se je morala dolgo joka- vedno premišljal, in slišala, kako je vpila, vendar čim bolj se ji je vra- ti, preden se je pomirila. Tudi nje čala zavest, tem bolj ji je bilo težko, mu bi bil potreben čas, da bi .poza ______ ______ tem bolj ji ie bilo, da bi zajokala — bil, da bi na veliko reči pozabil. potem povedal — bilo Je ko opravi- s silo se je zadrževala. Legel je na posteljo, na drugo po- £e vati je: Takrat jo je slreslo — obe ženski steljo; preveč je bil ztnučen, da bi »gc dohro, da je brigada, da se lah- sta se ustrašili — ko sta se zavedeli mogel še stati, preveč namučen, j^o slečemo. AH preden je ta njena roka obsta- . | ^ ^ jt! _____AA «n it umi ki — rele! — so ji — ----------, .. i j- dlan, drugo roko, obe roki, cel zl- legel na odejo, na lelišče.kakor ¿a vot.'.. - celo telo ji Je kakor zago-je pustila vdova. Oddihoval si je In relo, »Ti si? — nisi srečen?« Dolgo molčanje, lahko je zaslišala sobo. počasne stopinje stražarjev. »Ne zameri, da te o tem sprašujem, saj vem . . . vse vem ... — ali, Franc, bila sva srečna... malo srečna...« Franc je molčal, preveč je bilo včerajšnjih spominov, prehudi so bili. „Ali — bila sva srečna... Midva, SsemVrživituP° PrSlh' P° n°Bah' r° 1 F/an'c še je zganil, ko da bi se pre-»Hladna?« je pošepnila ln začutila budil, ko da bi nenadna otrplost v drget, koderkoli ji je šla roka. Potem — bila Je še vedno tista rahla mesečina — ko jo je poklical. »Pavla ...« Prisluhnila je, nič več nI jokala. »Pavla, je kaj hladneje tam?« Molčala je, moral jo je sam polska-»Vcm,« Je rekla, »ne govori, nikar ti. Položil je roko na odejo, našel in mu položila roko na njeno roko in prisluhnili, je vnovič potrkalo, vznemirjen, da bi mogel obsedetl na Vdova se ie dvignila, se ogrnila v stolu ali na postelji. ^^IKfifl?ftpTO*5fflOTdffiŽMMBBI ruto in odšla. To je storila brez bese- »Zbit sem, do, kraja sem zbit, spo- de, tudi malo ni pojadikovala, ko da £H hI se rad, pa se ne morem — ve- aV-^rOS^KiS3itit!$ iS KM15 bt bila na takšno navajena. Pavla se ke ne morejo ostati zatisnjenc, pre- j je tačas vzpela, se oprla z rokami za več so se nagledale ognja, vsega . .. hrbtom ln začela z nekakšnim nera- ah! Ti ne veš, Pavla...« ¡835- ziimljiviin strahom čakati. Vrata zu na i so se odklenila in znova zakle- ne govori... ........ «.------------— — - _ . , , . .„, „„,.„ nila. Ženska je tam zunaj v prikletu usta. bila vroča, je gorela! — in sel zatem, s sočutjem in z zasrbljcnostjo neko- utihnil je; prijel je za njeno roko, počasi po celi njeni roki .. . cio njemu šepetala: ko da ga je presenetila, ko da bi mu nlh ramen, do vratu, do las, »Tako divjega krika še nisem sli- bila skraja, tisti prvi trenutek odveč, »Joj, kak- ' šala...« ' napoti — zatem pa, ko da je to — hladna si!« Pavla se je zasmilila sama sebi ... njeno roko začutil, prsti so ti roko Zatem Je lahko videl ležala je na lirbtu in strmela v tra- _ ^ ii0 jc vdova prižgala leščerbo in stisnili, se Je oklenili in jo začeli sti- la mesečina — Itako je zanesla tevt- movje. Počasi Je šla misel čeznjo, zagledala ob sebi. ob postelji Franca, Skati. znova in znova. In zatem, ko co do svojega čela, kako Je potogni- Prišla je nekam, da sama ni vedela se jj 0S1 nabrale in zatem je dti- da si je premislil, ji je zanesel roko la z dlanjo preko svojih oči, prelco kam, imela je živo bitje ob sebi. člo- iege zahlipala In zajokala. Vgreznila nazaJ, na njeno posteljo. Počasi, ko lic ln preko ust, kako Je potegnila veka, dobro žensko, prav mogoče da še jC nazaj na ležišče, roke so bile nesrečno, vendar pa so jo straže — zneiiada ko brez moči, vendar ko se .__ie sosedov sklonil nad 11J0, da bi jo Zgodilo, vse se je zgodilo tako na-naglo, da se je začela zavedati, ko je zaslišala svoj glas - bil Je vzcmlr-Jen ko da bi ne bil njen, tako topel in 'nekam vdan. Zgodilo se je, bilo je mimo tudi tisto, o čemer je kdaj toliko razmišljala in česar se Je vedno tudi malce bala, a o čemer zdaj ne bi vedela povedati, zakaj naj bi se bala. »Franc ... Franc . . « je pošepetava- »1'ruiii;.«. i'"""' • " " r * . . la — lahko ga je nagovarjala; ali 111 7a HrciQt Franc.« trenutku prenehala. »Pavla, Pavla .. « Bilo je, ko da bi se človek znova prebudil. Same jecajočc in neučakane besede. Znova sta lahko pozabljala, na vse ln znova si nista mogla biti do kraja zadosti. Lahko mu je rekla: »Kakšen si!« j Molk in po molku; »Zate, Pavla, zate . . .« »Hodi, bodi... strašno bodi!« Znova ni bilo več besed. Zatem; »Sva srečna? Sva! Sva, Pavla? Kaj?« In zatem, vnovič: »Srečna si, srečna, Pavla... Tudi jaz sem — zdaj!« »Srečna, srečna — tako se bojim Ženska .ie zaspala; Pavla je zatiskala očf, zatiskala jih je in ni zaspala, dokler . . . dokler ji nazadnje oči niso ostale na stežaj odprte. Ležala je na strani ln strmela v križe na oknih, š^ za nagajanje,aza njegovo ime Ta nesrečna zavest — vselej pride za čustvi, v najbolj svoja čustva se Srečna sem, ne zameri... Povej, zaleze, preden pride spanec! Ali za LM LVIIU 3V ' ' .. . i —. 1„ .„» t^ rnnnofl ni-,i:nl emilCC, bila je rah- lcako hladna, kako nebeško Franc, da sem srečna!« Franc se je odmaknil, obležal je na hrbtu. »Ne zameri mi, ko sprašujem ... — ali tako dober si bil.« Molk. tem je tudi ta spanec prišel, smileč-no prišel. Vdova je prišla to jutro dvakrat k dvojčkom, drugič jih je odnesla — lahko si je mislila, da se bosta zbudila poprej, ko onadva na njeni postelji. (Odlome k) vnovič ln vnovič je slišala njihovo vpitje zunaj med hišami — vse bolj začele vznemirjati: nobenemu stražarju lil videla v dušo, samo njihova vpitja je lahko slišala. Bila je v postelji. Ce bi bila komanda pokonci, bi ^.daj ne bila v po-. stelji. Bila bi v tisti visoki hiši tam pobožal, da bi jo potolažil, jo kaj povprašal, se Je vzpela proti nJemu, in zdaj so bile tudi roke znova močne, dobile so moč, da so se ga mogle okleniti. Sedel je k njej, na posteljo. Ženska je stopila do zibelke, ali otroka sta 'spala — ne luč in ne vpitje in jokanje v izbi ju ni zdramilo. Zatem se je ženska zagledala v onadva na postelji. zmerai »Vesta kaj,« .ie rekla, »otroka spita, J; Arkady Fiedler prek, spraševali bi jo in ona bi od- t ',7 dVč\>"ne"bosta"zbudila""- alTjaz osvojili ves svet Z višjo kulturo, govarjala — tisti ranjeni ali politični UVL""..... ..... - — ----> ji je zabičal, da mora vse povedati, da ne sme ničesar zamolčati . . Toda, Iz knjige RIBE POJO V UKAJALI. Prevedla Sonja in Uroš Kraigher Nekateri evropski narodi se še — Kar reci, pogumno, ne bom času dneva ponašajo s tem, da so užaljen! — mu zagotavlja belec Dobro, boter, ti bom pa po- kaj ... — kaj naj pove? Kaj je komu obljubila? Ali — zakaj ne bi smela obljubiti? Zakaj morajo oni — to je ti tu, ki so zdaj spali — vse zve- a,: „i .-,„ „-,.,»,-,,-,,•> Ali n ilfl t""1 »»11 M», tO svojo ieščerbo"~grem v zadnjo močnejšim značajem in dobro or- vedal. Mi vemo: če se naše de- .iko ...« , . , Oba sta se zazrla v njo, ko da ne- preživljanje ni treba bojevati. Reka je polna rib, bregovi pa ba-uživajo nezaslišane nan in tako lahko žive kot mu-količine čepa, neke vrste juho iz hasti otroci v razpoloženju tre-banan. stlačenih z roko in skuha- nutka. nih. Nori so na žganje iz trsa, če Misijonarji in lastniki haciend hiško...« canizaciio Da so ustvarili modre kle poroči z belcem, se iz krvi «a pa nimajo, pijejo masatu kva- trdijo, da ni na svetu tako zabitih če?aaneSt?azSmeatar,!aneV pIviaTn ne filozofske sisteme in daljnostrel- belca narodi neumen, .manjvre- M v ----- ------------ sedov. No, kar pomenita se no orožje. Sicer je res, da narede den otrok. Kri belega človeka je ustih prežvečijo, 11 i_____ul-. "Dn £ n «h pr t t t -1 a T\Tn — šeno juho, ki jo prej ženske v giav, kakor so Cami. Nasploh jim obešajo vse napake. Oče Jose Gu- Je za ranjenega — za njega, vselej le ža njega — za političnega? .„. LeJ;tta pa vljudnostni poklon filozofiji hin- nečista. Pa še drug vzrok je. Na- Kaže, da jim ribe in banane do- milla j« leta 1882 pisal o njih: 7dai sta ii"hotelaTba neTcaj pove- dujskih braminov in stari kitaj- še ženske vas ne marajo Beli brQ storjjo; Cami namreč skoraj »Strah in bojazljivost sta mati dati. vendar vrata za žensko so se ski kulturi; vendar se s poklonom ljudje imajo namreč slab duh. ne poznajo boiezni in so zmeraj zlobe; Cami sumijo povsod, da tudi konča. Indija je priznana kot Oprosti, boter, ampak vi strasno dobro razp0i0ženi. To je zanje gre za prevaro ali ukano na nji-...... —prav značilno. Zmeraj se smejejo, hovo škodo, zaradi t_ega večina, ne Ana \Vambreehtsamer — DANES CELJSKI GROFJE IN NIKDAR VECs založba Obzorja v Mariboru je izdala ponatis priljubljenega .zgodovinskega romana, ki je izšel v slovenščini žc dvakrat, pa so kljub temu vsi izvodi razprodani. Roman .ie napisan v slogu srednjeveške kronike, trdo realistično, brez romantičnih viškov ali ■ čustvene razgibanosti. Delo uvrščajo meri najboljše, kar je bilo doslei napisanega o Celjanih. Tretjo izdajo je prevedel Niko Kuret, lepe inicialke izdelal Janez Vidlc. opremila pa Nadja Furlan. dragocen »biser« britanske krone, smrdite... _____ -______^_______. ... Kitajcem je napovedana opijska Indijanec se tesno zavije v svo- zmeraj so veseli, in kar je naj- govori resnice; v laži pa so moj- vojna, druge pa poskušajo civi- j0 kužrno, neke vrste domačo bolj zanimivo: smejejo se celo te- stri.« lizirati z blagoslovom strojnic. bombaževinasto žakljevino, vrže- daj, kadar se jim primeri kakšna Jn zares so taki; vendar kdor Vsa stvar pa je popolnoma dru- no na telo, zakaj ukajalski ko- nesreča. Sprva naredi to na belca hoče iskati resničnih vzrokov za kota neke kme- gačna, če beli človek pride k Uka- marji prav brezsrčno grizejo, čuden vtis in kot blazneža glec]a sedanje stanje, bo zlahka ugoto- tije vSsoiogni'01 Avtorico odlikuje ži- jali, kjer prebiva pleme Indijan- Kužrno mu je pred dvajsetimi leti Indijanca, ki se smeje zato, ker vil, da je za to pri njih samih le vahn? in razumna• domišljija, ki ni- cev Cama. Ti častiti jedci ukajal- stkala njegova mati in od takrat si je boleče razrezal roko. Njihov majhna krivda; glavni krivci so ma nič skupnega z domišljijo sanja- j jh rjb imaj0 o inteligenci be- j0 Cama neprestano nosi ter je smeh ie drugačen kot naš; spo- okrutni konkvistadorji in njihovi skth žensk ali preračunanih romano- lra„ n:,icbh5P mne- „^o T o ----- piscev, ivnjigo jc Ahačič, opremila i .. „ ..... _ manjvredna; belec pa zaostal. _ zana in siva. Cez pet let, ko bo še to največkrat zasmehljivo norče- Indijancev, marveč so zaradi njih — Zakaj pa misliš, da sem bolj bolj prepotena, je ne bodo oprali, vanje iz koga. Cama je veseli In- povsem otopeli; zatirani neumen kot ti? — vpraša polgo- ampak jo bodo skuhali v maha- dijanec. lega Camo v svojem ponosu uža- gonijevem lubju ter jo pobarvali reračunanih romano iiLf iumJu ^ jkj v^am« jv- jc uiugiiLcn i\uiuvviouauuiji aia je prevedla Draga lega človeka kar najslabše mne- nikoli ne pere. Le zakaj? Kužma minja bolj na konjsko rezgetanje nasledniki. Njihova preganjanja , pa T.inea stegovec. nje. Po njihovem je bela rasa -je bila nekoč bela, danes je uma- aii hihitanje in zdi se mi, da je ne le da so popačila značaj teh Nada Gaborovič — KALI PRIHODNOSTI: Roman (izdala založba Ob- Walter Scott — ivanhoe: Kot druga knjiga knjižnice Sivi Kondor (Mladinska knjiga) je izšel zgodovinski roman škotskega pisatelja Walter-ja Scotta IVANIIOF,. Roman sodi med klasilco in vrh svetovne književnosti, še posebno pa zr;odovinskega romana. Prevod .ie delo Vladimira Levsli- S0 enačili civilizacijo s suženjstvom, Čeprav živi Cama med belci in pobijanjem in nečloveškim izko-ljeni belec. . . . na temno rjavo. Tako kuzmo bo je g^oj-gj Vsak dan v stiku z nji- riščanjem. Je kaj čudnega, da jo — Vzrokov je toliko kot rib v Indijanec lahko nosil brez pranja s(, -,nal s kitajskim 7\dom odrivajo kot nekaj slabega in da vodi. Na. primer: ne, znaš"'prav do konca življenja. Vse kaže, c da mi, se je znal s kitajskim zidom odrivajo Kot nekaj ločiti od njihove kulture in civi- svoje bedno življenje skrivajo za zorja V opremi ota PoUto)Uftpri6uj¿ Mla^diSji'M oTgT^rahoí- veslati! -\'oc3govorl.;Itóijapec. ^ ^vprašanje_čistoče in vonja sila iteacij^MogSte zaiadi t^fk pí¿- ^yésp strahopetnosti, laži, toposti — Res, da ne veslam kákdr ti, relativna stvar. »O fektrika za naco raoo zato pa znamo' mi graditi1 ' garni ke! — se odreže belec. Cama se zaničljivo smeje; — No, povej no, kolikokrat pri peljejo sem parniki? — Približno enkrat na mesec. zno, reci! ci Kampa, ljudstevce vojakov; v ske — Camke. Beli človek, ki z nji Cami niso vojaki in še manj '-nto osvaja ženske širom po kot bele vsiljivce marajo vojno, svetu, spozna pri Camltah popol- gami so nizke in močne posta no * up za prihodnost, vero v življenje in jeva. zavest, da bo to življenje mogoče živeti in zmagovati. Pisateljica opisuje srečanje slovenske študentke medicine in grškega partizanskega poročnika v delovni brigadi leta 1346 pri gradnji mladinske proge Brčko— Banoviči. Nepričakovano srečanje v množici mladih ljudi postane več kot bežno znanstvo ali ljubezen na prvi pogled. V ljubezni se oba mlada človeka prerodita in poplemenitita in subjektivno čustvo ljubezni ju vrne med ljudi. Hans Habe — ILONA: Zadnje delo znanega madžarskega pisatelja, ki živi v Švici, .ie poskus, da bi zajel široko podobo evropskega dogajanja zadnjih desetletij, pogodki se vrstijo med življenjsko zgodbo llone, hčerke postajnega načelnika na Madžarskem, Roman je Habe zasnoval v stari pripovedni tehniki in prepričljivo porlal podobo sveta ob zatonu. Roman je založila založba Obzorja v Mariboru v prevodu Janeza Gradišnika in v opremi Uroša Vagaje. Tone Seliškar — jadra na robu SVETA: Dolenjska založba v Novem meslu je poslala na knjižni trg to de- lo priljubljenega mladinskega pisatelja. Avtor je raztegnil dogodivščine mladih dalmatinskih pomorščakov na daljne dežele. Mladina bo prav gotovo posegala po knjigi z velikim zanimanjem. Ilustracije in opremo je oskrbel Aeo Mavec. Andre Gide — PASTORALNA SIMFONIJA: Delo predstavlja književno mojstrovino in jo je avtor napisal že leta 1S19. Za svoje umetniško delo je prejel Gide leta 1047 Nobelovo nagrado. V »Pastoralni simfoniji« je najti vse značilnosti njegove vsestranske in protislovne osebnosti, ki v razbolelosti išče resnico, Zgodbo o »Kaj naj le napravim, če se bo da- »Ljudje živimo v čisto nesmotrnem slepem dekletu Gertrudi, ki jo opi- nes ponoči začelo znova: polna hiša tako Imenovanem družabnem redu . . . ____________ suje Gide v »Pastoralni simfoniji«, so ljudi, razbit kristal, bruhanje na pre- to se. pravi, da svoje države nismo žganja, ni to v nikakršni zvezi z nra-posnell tudi na filmski trak. Delo je proge in uničeno pohištvo? Mar naj uredili smotrno,« je razložil. »Pri tem vnostjo. Zato pa imam raje vetrnico.« založila založba Obzorja v Mariboru, pokličem policijo?« nam gre nekako tako kakor Dobuj- poslovenil, spremno besedo in poja- »Zakaj me tn sprašuješ, draga mo- ceni, Toda neka tolažba je: karkoli rila: me ne izumira, celo nasprotno — duha? V pokrajini Gor. Ukajali sem kaže, da- je Camov vedno več. Med drugimi plemeni se Cami v stalnem stiku s Cami. Dosti jih Zelo so odporni proti raznim bo- odlikujejo z umetniškimi sposob- poznam in poznam tudi nekaj nji- leznim, ki pomenijo za belce in nostmi. Da se omejim: te sposob- hovih običajev. To je izključno mešance z belci ob reki Ukajali nosti imajo le ženske Cama. Iz ribiško pleme, ki živi le ob sred- pravo muko. gline delajo sila lepe lončke raz- ... * tri in zgornjem toku Ukajali; v Cami so sprejeli krščanstvo, pa Učnih oblik in jih krase s karak- Vidis, veslati moraš pa tri- gozdovih in ob manjših pritokih vendar samo na zunai ostali so terističnim poslikavanjem. To so krat na dan. Kaj je torej bolj va- ga ni. V gozdovih lovijo Indijan- zvesti poganskim obredom o bo- rdeže in temnorjave črte, ki - se Res je, v pragozdu je bolj va- strahu pred njimi beže Cami pod žno veslo. Še občutneje pa zade- varstvo belcev. Sicer ne marajo menda" edine" monografije o" Ca- nici s svojskim sistemom. Črte do ne belega človeka če gre za zen- belih prislecev, vendar pa današ- mih. napisal io je njihov siiaini neke mere spominjajo na geome Pomlj-a Moli n 1 P> Iti 7. mi men r r/~ii nln t v-i cn >-r-\ <-i »i -i _ J „ •' . i--____ _ n i i • i i gu imajo dosti moten pojem, lomijo v pravem kotu, položene »Ljudje brez boga« je naslov 11 a ploskvi v skrivnostni šahov- „ nici s svoiskim sistpmnm Crlprln poznavalec Tessmann. Čarodej- trične risbe, redkokdaj predstav-stvo ima v njihovem življenju IJ^jo stilizirane živali ali ljudi, veliko vlogo. Nekateri znajo'šteti t;ali0 znakažene, da se tudi te ....................- črtkaste figure. razočaranje in neuspeh. To je 0ia.0giih oblik. Kaže, da izra- na prstih obeh rok; slovel je ku- spreminjajo v se toliko bolj čudno, ker ima zjto mongolske črte obraza potr- raka, to je vodja, ki je tako štel Ker vsi Cami uDorabljajo točno uspehe pri ženskah iz rodu Kam- jujejo mnenje tistih antropolo- do 10,000. Cami nimajo pojma o iste okraske, bi človek lahko mir pa, to je Camom sosednega ple- g0V) ki nekaterim indijanskim denarju, mogoče pa, 'da ga niti slil, da imajo te risbe; neki glob- mena- . ... . . plemenom pripisujejo aziatski iz- nočejo imeti. Sploh ne poznajo nomen in so morda ostanki iz- — Zakaj mi noces dati svoje vor. Cami se preživljajo večino- -ednosti stvari, zato pa poznajo gubljene pisave, podobne hiero- hcere za kompamero— vpraša ma z ribami in bananami, kar ti srečneži vrednost razpoloženja glifom. Z istimi risbami krase belec Camo. • nripravljajo na različne načine, in to jih vodi. Zgodi se, da jim Camke ročno tkane kužme, žen- Oče indijanske družine z neje- Tako imenovana pataraška, riba, voljo izrazi svoje misli. .. i:-*.. ----1— '--■->--■'- — Ne bi te rad žalil! branil. sebnega gurmana. Ob Halldór Kil jan Laxness Odlomek iz romana ATOMSKA POSTAJA. Prevedel Jože Kranjc . je všeč sosedov nož in mu dajo ske rute in podveze. iP Pe6ena v listH n(2ke palme, bi-bila zanj radi svojo eseopeto, to je in- Kakor pri večini prvotnih plese je prava poslastica tudi za jezik po- dijansko puško, vredno 20-krat men se ženske - v nasprotju z vsakem več kot nož. Temu plemenu se za lenimi moškimi — marljivo "trudijo od jutra do večera. Možje si- E3 __cer res sadijo maniok, to pa je h. tudi vse. Ženske ne le da ga tr- ia iajo, marveč sadijo in posprav- ljajo tudi vse druge rastline. Cami žive načelno v enožen-udarnost zdela prenapeta in čenča- stvu- Čamska dekleta Zgodaj do-„r®^„v„se,;Jifv if postalo zorevajo; ko jim je osem do de- vetrnlco. -Moj kristal lahko razbijete. In če je mojo vodilo, da ne pijem nič Cez nekaj časa sem spet spregovo- affi^Va^ let- se razgledajo po kandi- naslednja beseda žalitev, ki bi se ne datu za ,noza- Izberejo si ga sa- feTrnefl?^?^"!' ,žalite.Y "-1esa - ki me, čeprav se mora oče pač stri- je imel najčistejše in najbolj mile oči njati. Prvi zakon med vsemi ljudmi. ___________... »Ali je bilo narobe, da sem prišel j' -----»>■»«>•."«» »««ti vacu »Ker ne vem, kaj naj storim,« sem sčasoma sprejela ^ kot pametno^ in letna dekUca prav, ko se zapre s po- pa svet^da me je mati rodila poleti, aomaCin opravil in ženskih dolž- človek počenja, bo njegova država »Mar hočeš trditi, da dela štlrinajst- smotrno, kajti to je naravna nujnost, ročenim moškim in je morda že no- ko je prišla od birme?« je vprašal Nasprotno pa je popolnoma vseeno, sna, ko pride spet ven?« snila napisal Rado Bordon. opremil ja?« je vprašal organist. v "'Janez Vjdic. »Ker ne vem, kaj naj odgovorila, Anton Slrobir — PRAVNI POLOŽAJ ,,v moji hiši sede za isto mizo zlo- IN UPRAVLJANJE GOSPODARSKIH činci jn policisti,« je rekel organist, ORGANIZACIJ TER POGODBE V »dostikrat so celo pastorji med nji- GOSFODARSTVU: Založila zalozba mi.« Obzorja v opremi Uroša Vagaje, Delo „saj me je kar strah, ko gledam te smotrn ali nesmotrn red, Za tiste, ki obsega najnovejše gospodarske pred- cepce pijane,« sem se zjezlla. žive.« . . _ ______ pise in njihovo tolmačenje ter govori »Ne govorite vpričo mene slabo o »Torej bi lahko planila pijana sem da zdaj ti bom povedal nekaj o ne- o praktičnih izkušnjah. Namenjeno ...... ....... pa se začne šele takrat, ko se mladenka nauči vseh če pravimo človeku, da je dober ali da je slab: mi živimo danes na zemlji; samo en svet Je In na njem vlada Tiho se je zahihital, kakor vselej, kadar ga je k-jj pripravilo v debro voljo do?'« b!1° t0 sIabo? bilo gr- Nisem vedela odgovora in sem molčala. On pa me je nenehoma gledal »Štirinajst, si rekla. Dvakrat sedem: Ali je čakal, da mu kaj odgovorim? to je vendar dvojno sveto število. To- Nazadnje sem mogla reči samo- mladih ljudeh,« me je prekinil orga- k tebi 'ln poteptala tvoje rože,« sem kem drugem stvoru, ki je prav tako je delavcem v gospodarskih organiza- njSt ¡n uporabil, ne vem zakaj, mno- mu odgovorila cijah, samoupravnim organom in štu- žlpo: ne govorile; jjostal je zelo re- »Prosim,« je dejal in se zasmejal dentom. Alberto Moravia — ČIOCIARA: V zbirki Ljudska knjiga Prešernove družbe je izšel roman znanega ltali- sen. Nekaj časa je razmišljal, nato pa je spet začel: »Mnenja sem, da je dovolj kristala na svetu — tudi za ljudi, ki ga zbi štel leta, kakor ti sedaj, le s to razliko, da je štel do šestnajst. Govorim »Ali bi bilo to prav?« sem ga vpra- o neki posebni vrsti kaktusov, ki ra- šala. »Ce človek pije alkohol, nastopijo v njegovem telesu, v krvi in živcih, ste v Španiji. Ta blagoslovljena rast- kadar take izpremembe, da lahko pade po čisto natančno in nosti. Pogosto se zgodi, da de-že od otroške dobe vzgaja bodoči mož, s trenutkom zrelosti pa si jo vzame. Cami so gotovo najbolj ljubo-»Ti si tako visoko nad mano da te sunlni možje na svetu. Ti pozna-komaj vidim, in slišim te kakor po val« žensk ne spuste oči z žen «a oSf r^i deŽele"' 6e pa mOTa3° kamorkoli iti, jih .1e^^pPa^t0dri|e^e^am^uŠaaTnaStVk°ra3t° ^^ VZam0j° S Seb°j" i.. ulUf,UJIWVlJlLW JC1SI- ^ .. .. - a" .....V», Ivi dl" lina raste v vročem soncu kastilijske , aesctietja, ki so najino življenje, visoke planote in šteje, šteje in šteje J,r^po c^le noči bedela in prosila svo- ne upa nositi nežnih rdečih cvetov, ki naslednje jutro umro.« 2,1 rcs! eiovelt Je po'polne,1šl od Boga. Čeprav so ji v vsej njeni mla- »Ja, toda otrok je otrok,« sem tr- v .'glavo nauk, ki je bi t, o«, da so namreč vs. ., . - .. -----otroci, nisem iz njenih ust nikdar slišal niti eno same besedice, *-' Sa prikazal skozi usta preproste žen- »jz kakšnega vzroka nenadoma na- ki jih še ni bil spesnil.« ske iz okolice Rima. Ženske iz tega robe ln slabo?« Je vprašal. »Najbrž je preveč pil,« sem pripom- kraia' kličejo »ciociare«. ker nosijo^ »Moralno narobe in moralno slabo,« nila. --------- ------ ^ „„.„..,, „E1>, - - ----- vi,ni.kp deželo pa zato Ciociaria. Ro- sem odgovorila. »Kaj pa je z moralnega stališča na- masto odgovorila in, odkrito poveda- ,a v njem vzgojena, da so namreč vsi man so posneli tudi na filmski trak „v stvareh ni nikakršne nravnosti,« pak. če si je mož večkrat privoščil no, kar grizlo me je, da imam tako «.l'clJe izgubljeni i vloeo »ciociare« je dobila So- je dejal. »In tudi nravnega vedenja žganja? Saj morda ne bi padel po pokvarjenega organista.« ' tihii Loren Oscarja, nI; so le različne navade. Pri nekem stopnicah, če bi bil izpil samo deset »Saj to Je tisto,« jc__________________- ___________ ... p narodu je zločin listo, kar je pri dru- kozarčkov. Morda je bil enajsti kriv, »Otrok Je otrok. In potem preneha Vse "Jeno življenje se kaže Mark Twain — PRIGODE HUCKLE- fiCm čednost: zločin v neki dobi je da se je prevrnil. Kaj je, moralno................v,—-o-.. BERRYJA FINNA: V knjižnici Si- čednost v drugi; da, še več! pri Istem gledano, slabše; če spiješ kozarček njega fr!" zato že 'dolgo razprodanega mia- gem čednost; pv_ riLtppi dela o dogodiviščinah mla- imajo en sam nravni zakon: sovražiti prvo ne drugo.« S h iunakov Delo sodi med tiste b(! bed seboj - tako, kakor so ga Ves čas. ko je govoril, sem ga ne- Btvaritve Marka Twain», ki so mu za- imeli evropski narodi, preden niso prestano opazovala. kemija v službi človeka RFRrYT \ FINNA: V knjižnici Čednost v drugi; da, še vec: pri istem gledano, siaose; ce spijes Kozarce« nipea" galeba je izdala založba Mla- narodu in v istem času jc v nekem preveč ali pa če stojiš pet minut dlje iinslta kniiea ponatis priljubljenega položaju nekaj zločin, kar je v dru- zunaj na mrazu? Od tega drugega it! Tntr> žt> dolgo razprodanega mla- fiem eednost; prebivalci otoka Dobil lahko dobiš pljučnico, Smotrno ni ne ki bi obsojala sočloveka . -, ? življenje se kaže v tistih besedah, katere edine še zna v svo-•Ie_11_.^,rugem ptroštvu. ko je že bila »Saj to Je tisto,« je -odgovoril. Otrok je otrok. In potem preneha bili otrok — brez štetja, Narava potrka.« _ .......... »S kmetov sem in tam nikdar ne Pozabila vse druge: »Prosim« in »bla- spustimo ovna k enoletni ovčki,« sem Soslovljen«. Zdi se ml, da Je bila naj- ugovarjala. bolj uboga med ubogimi na vsej »Enoletna ovca je ponavadi pre- Islandiji. In kljub temu je pol sto- majhna za klanje,« je odgovoril. »Ce let3a rada zastonj dajala hrano in bi ljudem dajali jesti zato, da bi jih stanovanje, prav posebno rada pa še 7l"i>H i 1 i Tn ln lil-, _______ .. 'ZlOiMn^em In .. nesmrtnost. Pisatelj F.rnest nocionalistlčne misli nadomestiti z »Nasprotno pa bi bilo moje občutje zredili za zakol in Jih potem'proda- zločincem In eipam.« golt). --1 — /. rtn ''.<• s tn V.n hnrl nm • uBakPinii Hn- 7.a lenoto dO dna prizadeto, če bi Vi- inll nn funtih Vi i -ti mnrfln i^rtln. -n^irt« „„^ ... _, v . W«iinraa7ie nekoč zapisal, da se s vzhodom in Zahodom: vsakemu Do- za lepoto do dna prizadeto, če bi vi-irMeberrviem Finnom« začenja bujcu je naloženo, da sovraži svojega del, da je neko kmečko dekle s Sevc-^r----.„ dofto- bližnjega kakor je Zahodu naroče- ra pijano,« je nadaljeval. »Toda ob- nrnerika književnost. Napete rtom .............. ......... ..-........... .. - , . ' dveh delih ie prevedel .Ta- r,o da sovraži Vzhod, Le eno slabost čutje lepote in nravno vedenje nima rez Gradišnik, ilustraclie so Iz orlnl- imajo Dobujcl; da nimajo tako do- ta nič skupnega: nihče ne pride v ne n^ta (Walter Trier) oprema pa Jc de- brega ubijalskega orožja, kakor Di íoAleksa Horvata. Pont; in pa da nimajo krščanstva Jo Al Marguerite AudouN MARIE kakor ga ima papež,- kakor Du besa samo zato, ker je. lep. Ljudje,. ki so napisal! Novi testament, niso niti vedeli, kaj je lepo. Za to niso jali po funtih, bi ti morda imela prav Dolgo sem molčala. Nato sem s svojimi nazori, Pri nas na Island- pogledala ln zaprosila' skem pa Imamo pregovor: Otroci »Odpusti ml,« otrok so srečni ljudje,« Pobožal me Je po obrazu in »Mar moramo verjeti vsem beda- ljubil na čelo stim pregovorom?« sem se zjezlla ln »Vem,« je pristavil z odoušč-ilnf-im sem tudi v resnici bila jezna. smehljajem. Ida zdaj razumeš' zakS »Poglej vame,« je nenadoma velel, postanem tako oster. Če slišim bele- ga me po- CLAIRE- V žepni knjigi Školjka je »Po vaše, torej smejo i pijani 1 imeli smisla. Nasprotne, pa; je Moha- »Pred sabo vidiš srečnega človeka.« de proti svoji mate 4: in s tem m4tl LLaiKi,. v /.uu --------- _ *-eznl zločinci počenjati vse, kar ho- med dejalj^Ce imas^dva novčlca, _sl ^Biloje kot zmeraj: če si_ govoril s meni; proti moji bitnosti kot ž^vi izšla knjiga "francoske pisateljice trezn Marguerite Audoux, v kateri opisuje čejo?« sem vprašala. kupi za prvega kruha, za druceca pa tom niožem, ee ti'je naučena pre- stvari,* / Vodoravno: 1. stopničast slap, S. srednjeveški potujoči pevec (popularna Verdijeva opera), 16. in 76. novoletno voščilo uredništva bralcem in sodelavcem, 22. krepko razvit moški, telovadec, 23. ime italijanskega pisatelja Sveva, 24. atomska skupina v organskih kemičnih spojinah, 25. krilo rimske konjenice, 26. drobci nesnage, 27. mongolski vladarski naslov, 28. posoda za kuhanje žganja, 30. židovsko moško ime, 31. nemški iašist, 33. ime in priimek mlade italijanske filmske igralke, 36. začetnici slovenskega pisatelja (»Visoška kronika«), 37. mestece severozahodno od Rima, znano po znameniti etrurski ne-kropoli, 40. starejši nemški patriotski pesnik (Ernst Moritz), 42. široka filmska projekcija, 44. lovec na šoje, 47. začetniki našega največjega epskega pesnika (Kronanje v Zagrebu), 48. pristanišče v Izraelu, 49. vrsta vrbe (tudi žensko Sme), 50. uradna kratica za-ZDA, 52. rastlinsko barvilo, 55. razglasi, ki se naglo širijo, 58. veliko sibirsko jezero, 60. britansko oporišče v južni Arabiji, 61. pripovedna pesem, 63. starogrški filozof, ustanovitelj, šole cinikov, 69. kratica največje mednarodne organizacije, 71. očka, 73. postava, rast, 84. italijanski futuristič-ni pesnik, nazadnjaški nacionalist (Filippo Tommaso), 85. prehrambena enota, 86. provansalski pesnik, dobitnik Nobelove nagrade leta 1904 (Frederik), 87. mesto v portugalski pokrajini Alto Alen-tejo, 88. latinski veznik, 89. staro-židovski kralj, 90. junakinja znanega romana danskega pisatelja Nexoja, 92. alkaloid v čaju, 93. ime slovenskega grafika Justina, 95. vrtati v zemljo, 96. hrvaški slikar iz prejšnjega stoletja (Vje-koslav), 99. sprejemljivost za občutke, 101. ime hrvaškega realista Kovačiča, 103. raku podobno obolenje, 105. ločilni veznik, 106. najštevilnejši rod dvokrilcev, 107. znameniti poljski astronom (Nikolaj), 112. deklica, 114. dolžinske mere, 115. začetnici pred leti umrle slovenske pesnice. 116. liker iz visenj, 118. znamenit rimski lirik, pesnik satir in od (Flaccus), 120. močno raztegljiva tkanina z dro-bnozrnato površino, 122. medmet, 123. razstrelivo, ki ga je izumil švedski kemik Alfred Nobel, 125. škotski pesnik in pisatelj zgodovinskih romanov (Walter, »Ivan-hoe«), 127. najdaljša jugoslovanska reka, 128. širno morje, 130. reka na Hrvatskem in v Bosni, 131. sodni pisar, 132. prebivalka Anama, 133. območje okoli severnega tečaja. Navpično: 1. glivica, ki povzroča kisanje, 2. astmatičen bolnik, nadušljivee, 3. vrsta goloba, 4. poljedelke, 5. nasprotnik Se-mitov, 6. pritrdilnica, 7. turški pesnik iz 17. stoletja, čigar pesmi so v Turčiji še danes zelo popularne (Omer), 8. kirurški instrument, lci se uporablja v medicini in veterini, 9. avtomobilska oznaka reškega okraja, 10. uloviti, 11. skupina galvanskih členov, tudi oddelek topništva, 12. najslavnejši hunski kralj, imenovan »šiba božja«, 13. kos celote, 14. romunski slovnični člen, 15. industrijsko mesto jugovzhodno od Moskve, 17. del umetniškega imena prve slovenske filmske igralke Ide Kravanja, 18. najvišje božanstvo pri nekaterih indijanskih plemenih, 19. okrajšava za »ploščino«, 20. ime mladinske pisateljice Pe-roci, 21; kiparski''vzorec, model, 29. mestece ob ustju Cetine, 30. okrajšava za »in drugo«, 32. najbolj razširjena rastlina, 34. za- strupitev krvi, 35. nacija, 38. pestrost, različnost, 39. začetnici podpredsednika zveznega izvršnega sveta, 41. štiriindvajset ur, 43. etiketa, 45. opri jet je z obema rokama, 46. naplaČilo, predujem, 51. gorat otok jugozahodno od Škotske v zalivu Firth of Clyde, 53. slavni jugoslovanski izumitelj, ki je deloval v ZDA (Nikola), 54. razum, duševna sila, 56. trojanski plemič, ki je po razrušitvi Troje zbelaž v Lacij in ustanovil Rim, 57., skušnja, 59. najmanjši delec rqaterije, .61. glavna ženska oseba Y ifugojevem, romanu »Notredam-ska cerkev v Parizu«, 62. uredba, statut, 63. ime italijanske filmske igralke Magnani, 64. praoče Se-mitov, 65. rimski cesar, ki je leta 70 zavzel Jeruzalem, 66. zanimanje, prid, korist, 67, vrsta skladbe, 68. avtomobilska oznaka Trsta, 70. najevčje ptice, ki pa ne morejo letati, 72. poljedelsko orodje (množ.), 74. arabski žrebec, 75. nečistovanje proti naravi (po hebrejskem mestu Sodomi, ki je bilo leglo nenravnosti), 77. krilati bogovi ljubezni, spremljevalci boga Erosa, 78. tvori, boleči gnojni izpuščaji, 79. moško oblačilo, 80. enaka samoglasnika, 81. ime ameriške filmske igralke Turner, 82. dojem, 83. okrasek, lepotičje, 91. gorovje v Južni Ameriki, 94. pokrajina v severovzhodni Franciji med rekama Meuse in Renom, 96. prenašalec partizanskih sporočil. 97. raznobarven grudast različek kremenjaka, 98. preprosta risba, osnutek, 100. vrsta žabe 102. velika reka na Pirenejskem polotoku. 104. del živalskega telesa, 106. ljubkovalno ime za mater, 108. reka na sovjetsko-mon-golski meji, ki se z Ingodo zliva v Šilko, 109. steze, 110, država v Prednji Aziji, 111. osvežilna pijača, 113. stara anglosaška površinska mera, 116. nemški arheolog, znan po svojih študijah o Pompe-jih (August), 117. kratica za nekdanjo konjsko silo, 119, kemični znak za kalcij, 121. žival z značilnimi kleščami, 124. začetnici našega izumitelja pod 53. navpično. 126. kemični znak za tulij, 129. okrajšava za »circa«, 130. učenje. Za naše bralce smo pripravili prijetno presenečenje — veliko nagradno novoletno križanko. Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno rešitev, bomo z žrebom razdelili nagrade v skupnem znesku 10.000 dinarjev. 1. nagrada: 5.000 dinarjev 2. nagrada: 3.000 dinarjev 3. nagrada: 1.000 dinarjev 4. nagrada: 500 dinarjev 5. nagrada: 500 dinarjev / Rešitev vpišite razločno v lik križanke in pošljite izrezek iz časopisa na naslov: Uredništvo »Slovenskega Jadrana«, Koper, Cankarjeva 1. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo na uredništvu do torka, 15. januarja, opoldne. V levi spodnji kot kuverte napišite »NAGRADNA KRIŽANKA«. Rešitvam ne prilagajte drugih dopisov ali obvestil. Vsaka rešitev naj bo v posebni kuverti. Koprski reševalci lahko obdajo rešitve v uredništvu. KRIŽANKA I IZREKOM Vodoravno: 1. sovjetsko me- neploden, oslabel od starosti, 14 f1, Jugozahodno od Leningrada, skupina kolesc v mehanizmu, 15. škodljiva žuželka, 7. gorstvo na efekt, 16. postopač, nesramnež meji med Evropo in Azijo, 10. 17. angleška okrajšava za »gospo- gorska veriga v zahodnem delu da«, 18. avtomobilska oznaka sa- Indije, 11. piščalka iz gline, 13. rajevskega okraja, 19. del kole- ^ KATERI IZMED TREH ODGOVOROV JE PRAVILEN? 1. Kako se imenuje s tujo besedo veda o pečatih: numiz-A. matika — sfragistika — heraldika? 2- Kdo ¿e napisal znameniti roman »Max Havelaar«: Multa-tuli — Lagerkvist — Nexo? i 3. Katero je največje rečno pristanišče na svetu: Astrahan M — Montreal — St. Louis? 4. V kateri operi nastopa Canio: Fidelio — Rigoletto— Glu-4 mači? H" 5. Katerega leta so zarotniki umorili Julija Cezarja: leta 490 pred n. š. — leta 41 pred n. š. — leta 42 pred n. š.? . 6. Katera je najmanjša južnoameriška država: Kolumbija V: — Peru — Urugvaj? 7. Kateri filmski igralec je odigral glavno vlogo v angle-skem filmu »Moulin Rouge« režiserja Johna Hustona: K José Ferrer — Charles Boyer — Burt Lancaster? 8. Kdo je avtor znamenite slike »Vrnitev izgubljenega sina«: i Rembrandt — Holbein — Delacroix? >T 9. V katerem mestu je znamenita Harvardska univerza: Eto- nu — Cambridgcu — Oxfordu? . 10. V kateri Cankarjevi drami nastopa Kantor: Jakob Ruda ¡X — THIancîi —— K ral i Tin, Ri>fninntFi9 sarske dirke, 21. pritrdilnica, 22. egiptovska boginja neba, Oziriso-va in Izidina mati, 23. sadni škodljivec, 24. poljsko moško ime, 26. del živalskega telesa, 28. staro ime za plug, 30. velika poljska reka, 32. atiški heroj, po katerem se imenuje vrsta visokih šol, 35. cucelj, 37. departma v jugovzhodni Franciji (glavno mesto Bourg), 38. žgan sladkor, 40. sprimek snega, 42. kratica za »smučarski klub«, 43. afriška pokrajina ob Bengalskem zalivu, 45. glavno mesto južnoameriške republike Kolumbije, 47. hotelska uslužbenka, 48. latinski veznik, 49. sij, močna svetloba, 50. kratica mednarodne organizacije za begunce; 51. sveta ptica starih Egipčanov, 52. enota starorimske vojske; tudi četa prostovoljcev, 54. zemeljski tečaj, 55. sobice na ladjah, 5*6. pravoslavna verska podoba, 57. predsednik alžirske skupščine, 58. hišni bog starih Rimljanov, varuh domačega ognjišča, 59. neobdelana gmota, tvarina. Navpično: 1. odstavek v knjigi, del skladbe, 2. mongolski poglavarji, 3,. cestni zavoj, 4. pojedina ob slovesu, odhodnica, 5. kratica ameriške zvezne države Minnesote, 6. ravninski travnik, 7. nagel, hiter, 8. zver iz rodu mačk, 9. po Homerju Odisejev oče, 12. drugače, po domače (tuj prislov), 16. enota za merjenje električne kapacitete, 20. dvojica, 22. upanje, 25. kazalni zaimek, 26. nevarna bolezen, 27. vrsta krivulje v matematiki, 29. čebula, 31. glavno mesto Turčije, 33. najmočnejša šahovska figura, 34. tuje moško ime, 36. prodajalna zdravil, lekarna, 39. žensko ime, 41. kemični znak za srebro, 44. predsednik ZAR, 46. ozek pas kopni-ne, ki spaja večje kopenske prostore, 47. morska žival, 53. domača pernata žival, V štirih stolpcih pod zvezdicami je neka misel. naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! UGÛNMSKE DROBIŽ Vodoravno: 1. okusna mor-ska školjka, 8. ameriški pisa- Gjfafa fagadm telj, ki si je pridobil svetovni sloves z romanom »Sestra Carie« in »Ameriška tragedija«, 9. družabna prireditev s plesom, 10. struja, 11. vrsta rjavorumene barve, 13. pritrdilnica, 14. kemični znak za radij, 15. kosilo, 17. naziv za turško vlado do leta 1918, 18. poljedelsko orodje za ravnanje zorane zemlje, 20. ime velikega francoskega misleca Des-cartesa, 21. kemični znak za telur, 23. veznik, 24, največja angleška grofija, 26. tovarna avtomobilov v Mariboru, 28. povrtnina, 29. listek z napisom, nalepka, 31. nadomestek za vato, ki se v tankih plasteh uporablja za podlogo obleke. Navpično: 1. komite, 2. tatinska ptica, 3. mlado govedo, 4. japonska dolžinska mera, 5. otok v srednjem Jadranu, 6. zemljemerec, 7. hodnik s ste-brovjem, stebrišče, 12. ameriški filmski komik, ki se je proslavil v vlogi Andyja Iiardyja, 16. mestece v Piemontu, 17. grški bog gozdov, pastirjev in čred, 18. brivska potrebščina, 1. D 2. V 3. — 4. B 5. — 6. — 7. — 8. — 9. A 10. P 11. P 12. — O — ---- EL---- --K--S T' O----I J — --■--NIK --AR'-- E--V O —• T — AN--O R A T----I — LO — — NE — ----N J A 1. dogodivščina, 2. industrijsko mesto ob progi Celje—■ Dravograd, 3. pikrost, ostrost, 4. država na Balkanskem polotoku, 5. nekdanji podoficirski čin, 6. pentljast znak, značka s trobojnico, 7. ujezljivost, 8. majhen klavir, 9. popularen slovenski ' orkester narodne glasbe, 10. sodoben italijanski pisatelj (Vasco), 11. grški polotok, 12. pritok Drave Po vrsti brane dodane črke; na , črticah dajo misel francoske pisateljice George Sandove. A H A S V E R S T 9 N O GA PRELJUB ANTISTEN D A D A I S T HIPERBOLA A R I A D N A B O I L E A U Premikaj gornje bes'ede drugo nad drugo tako, da boš dobil v treh navpičnih vrstah tri velikane francoske književnosti! ANKA I (N) GORAZD... ... sta že prebrala najnovejšo knjigo, ki jo jc izdala založba Lipa. Katero? 19. ime slavne sopranistke Te-baldi, 121. samci v čebeljem panju, 22. televizijski zaslon, 25. velika nemška tovarna avtomobilov, 27. bajka o nastanku in življenju bogov, 30. začetnici priimka in imena slovenskega književnika, ki je deloval v ZDA. 9Hacj(čn{ iik Vodoravno in navpično: 1. smešnica, šaljiv dovtip, 2. poverjenik, zastopnik, trgovski potnik, 3. ruski pisatelj iz prejšnjega stoletja, kritičen realist (Nikolaj Semjonovič), 4. kopališče pri Kopru, 5. bikoborec, 6. premogovnik v Bosni, 7. značilno oblačilo, kroj. SPREJEM V IvOPRU V počastitev letošnjega prazni-Ka Jugoslovanske ljudske armade je minuli petek. 21, decembra dopoldne, priredil komandant gar-nizona .TLA v Kopru podpolkovnik Šime • Baričevič slavnostni sprejem, ki so se ga med drugim udeležili tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Jože Božič, predsednik Zveze združenj borcev NOV koprskega okraja Ivan Mavsar. predsednik koprskega občinskega ljudskega odbora inž. Slavko Gaberc, sekretar občinskega komiteja ZKS Zdravko Troha ter drugi predstavniki okrajnih ter občinskih forumov. članov novega plenuma so bili izvoljeni za predsednika Marjan Rožič, podpredsednika sta Gabrijel Leban in Marija Vogrič ter tajnik Emil Cernetič. Na tem skupnem zasedanju so izvolili tudi 15 članov plenuma v predsedstvo, ki bo iz svoje srede izvolil petčlanski sekretariat OSS. NOVO ZAČASNO VODSTVO OSS KOPER V sredo dopoldne šta se v Kopru sestala plenuma dosedanjih okrajnih sindikalnih svetov Kopra in Gorice in izvolila začasno vodstvo novega združenega okrajnega sindikalnega sveta. Izmed 44 PRED ZDRUŽITVIJO OKRAJNIH ZVEZ KOPER IN GORICA Pred Novim letom so se začele v Kopru in Novi Gorici priprave za združitev obeh okrajnih zvez za telesno kulturo. Nova okrajna zveza bo imela 17-članski odbor. Glede strokovnih odborov proučujejo republiški predlog, naj bi bili v prihodnje le pri občinskih zvezah. Na ta način bi se seveda občinske zveze močno okrepile, kar je povsem v skladu z načeli utrjevanja našega komunalnega sistema. Za registracijo tekmovalcev bi pooblastili eno izmed občinskih zvez, medtem ko bi se o sistemu tekmovanj pomenile med seboj občinske zveze. Seveda na področju novega koprskega okra- ja so stvari dokaj specifične. Ponekod sploh ni občinskih zvez, drugod pa so kadrovsko in organizacijsko dokaj šibke, Zaradi tega bo seveda potrebno predlog o prenosu strokovnih odborov na občinske zveze najskrbneje proučiti, saj za vse športne panoge to najbrž ne bo mogoče uresničiti. Najbrž bodo potrebne tudi teritorialne reorganizacije. Tako bi lahko na primer športnike hrpelj-ske občine vključili v občinsko zvezo v Sežani. Problematično je ponekod tudi vprašanje povezave društev z občinskimi zvezami, saj so nekatera društva skoraj povsod prepuščena sama sebi, O vseh teh problemih, o katerih se bodo pogovorili predstavniki obeh okrajnih zvez na skupni seji, bomo še poročali. OBVESTILO Prihodnja številka Slovenskega Jadrana bo zaradi novoletnih praznikov izšla v petek, 11. januarja 1963. RAZPIS ČESTITKA Komisija za razpis mest direktor- Cilki in Gerasimu Sindrakov-jev gospodarskih organizacij ob- skemu čestitajo prijatelji k roj-činskega ljudskega odbora Koper stvu njune hčerke Vaške. naročite tudi svojcem in prijateljem v tujini! SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ŽELI SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1963! VSA PREVZETA GRADBENA DELA OPRAVLJA DELOVNI KOLEKTIV SOLIDNO IN V DOGOVORJENIH ROKIH n.'.sj -loiio.-. dO želi vsem gospodarskim organizacijam OB VAŠIH OBISKIH V TRSTU ne izpustite obiska trgovine »MAGLIABELLA« na Corsu Garibaldi št. 11 (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas boste našli veliko izbiro pletenin, nogavic in perila za dame, gospode in otroke po najnižjih cenah v Trstu, Po-streženi boste v vašem jeziku! Proti izrezku tega oglasa prejmete darilol TROSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v Šibeniku ali dvosobno v Zadru zamenjam za podobno v Kopru. — Naslov v upravi Slovenskega Jadrana. IŠČEM OPREMLJENO SOBO v središču Kopra. Ponudbe sprejema uprava lista pod »1. januar«. »VESPO« 125 ccm v dobrem stanju prodam. Viktor Ferenac, Ankaran 105. Vsem cenjenim strankam želi srečno novo leto in se priporoča ženski modni salon »Mary«, Koper, Repičeva ul. 2. RAZPIS Osnovna šola Sečovlje pri Portorožu razpisuje 1. DELOVNO MESTO RACUNO VODJE — Pogoji: srednja al pa višja ekonomska izobrazba, praksa za samostojno delo, osebni dohodek po pravilniku; 2. UČNI DELOVNI MESTI predmetnega učitelja za mate-matiko-fiziko, predmetnega učitelja za biologijo - kemijo. — Pogoji: višja pedagoška šola ali ustrezna praksa v tem pouku (z izrednim študijem). Osebni dohodek po pravilniku. Komfortna družinska stanovanja. 3. UCNI_DELOVNI MESTI za dva učitelja razrednega pouka. Pogoj: učiteljišče. Osebni dohodek po pravilniku. Komfortno družinsko stanovanje. Nastop službe po 1. in 2. takoj ali v jeseni 1963, pod. 3. pa 1. septembra ;19.63. —r Mesta bodo razpisana do zasedbe. — Prijave ali informacije daje naslov: Osnovna šola Sečovlje pri Portorožu. razpisuje MESTO DIREKTORJA komunalnega podjetja »Komunalni servis« Koper Kandidat mora izpolnjevati tele pogoje: 1. naziv gradbenega inženirja, 2. naziv gradbenega tehnika, 3. oseba z drugo ustrezno izobrazbo. Prednost imajo kandidati z daljšo prakso in prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu. — Kolkovane ponudbe (s 50 din državne takse) je dostaviti komisiji za razpis mest direktorjev pri občinskem ljudskem odboru Koper. RAZPIS ' Upravni odbor Ljudske univerze v Kopru razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoji: Visoka ali višja šolska izobrazba s 3-letno prakso na vodilnem delovnem mestu v podobni ustanovi. Rok razpisa je do zasedbe razpisanega mesta. Prošnjo je treba dostaviti na' naslov Ljudska univerza Koper, Kreljeva ulica št. 5, z navedbo dosedanjih zaposlitev. PREKLIC Podpisani Karel. Magajna, Danilo Jelušič in Drago Stare pre-klicujemo kot neresnične izjave, ki smo jih podali o Zdravku Stoki in se mu zahvaljujemp, da je odstopil od kazenskega pregona. Obvezujemo dalje Zdravka Stoka poravnati stroške kazenskega postopka po sodni odmeri. Sežana, 19. decembra 1962 Karel Magajna, Danilo Jelušič, Drago Stare Nenadoma in nepričakovano nama je smrt iztrgala iz rok ljubljeno in . nikdar pozabljeno hčerkico DOLORES ŠKERJANC Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so nam izkazali sočustvovanje, iskrena hvala. Enako se zahvaljujemo kolektivu Šiviljskega servisa Koper. Žalujoči: mama, očka in ostalo sorodstvo. VOSClLO Občinska zveza za telesno vzgojo Koper želi mnogo uspehov pri širjenju pravega športnega duha med mladino in zaželenih dosežkov v tekmovalnih nastopih vsem včlanjenim športnim društvom in klubom v letu 1963! Vsem ljubiteljem športa pa želi ista občinska zveza v letu 1863 mnogo lepega razvedrila in užitkov na športnih prireditvah koprske mladine! ED E M i^K 0 S DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE je izdala novo serijo popularnih romanov ZANE GREYA: © KRALJICA PAŠNIKOV O AMERIKANEC NOPHAIE © POBEGLA REKA Trije zanimivi pustolovski romani o junakih Divjega zahoda ter o borbah in drznih podvigih prvih pionirjev, ki so prodirali na ameriški Zahod. Knjige dobite v vseh knjigarnah, lahko pa jih naročite tudi pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 OBVESTILO vsem lastnikom motornih in priklopnih vozil z območja ObLO Piran Obveščamo vse lastnike motornih in priklopnih vozil, da bo podaljševanje prometnih dovoljenj za zamudnike za leto 1363 do vkljup.no 15. januarja m63. Vsi potrebni obrazci, položnice in navodila se dobe pri AMD »Finko TomažiE« v Piranu, ulica Svobode. Podaljševanje registracije bo vsak dan od 8. do 12, ure na odseku za notranje zadeve pri ObLO Piran, soba št. 16. Tisti lastniki, ki ne mislijo vozila registrirati za leto 1963, morajo evidenčne tablice in prometna dovoljenja dostaviti tukajšnjemu odseku. Odsek za notranje zadeve pri ObLO Piran RAZPIS Komunalna gospodarska ustanova Ilirska Bistrica zaposli PRODAJALKO za cvetličarno. — Nastop službe takoj. Plača in ostali pogoji po dogovoru. O o Športna bilanca koprskega okraja je v preteklem letu dokaj bogata in brez pretiravanja lahko ugotovimo, da smo skoraj v vseh panogah storili korak naprej. To velja zlasti za nogomet, košarko, mali rokomet, atletiko in za vodne športne. Letos so možnosti še večje, saj bomo lahko v novem koprskem okraju s širše perspektive reševali probleme ter z združenimi sredstvi ln kadri napravili mnogo več tako za množičnost kakor za kvaliteto. Oglejmo si zdaj stanje in perspektive v nekaterih najvažnejših panogah novega koprskega okraja. Nogomet: Novi koprski okraj ima rdaj dva zastopnika v slovenski nogometni ligi; Jeseni je zlasti Dclamaris dosegel uspehe, ki so vse presenetili. 2al pa smo morali zabeležiti dva incidenta, ki sta pobrala Delamarisu vrsto dragocenih točk, pa tudi Gorico so oškodovali za dve točki. Na tem mestu ne bomo razpravljali o politiki Nogometne zveze Slovenije, ki je očitno naperjena proti obema predstavnikoma koprskega okraja. Lahko rečemo samo še to, da zadeva še ni končana. O njej bomo še poročali, čeprav je ljubljanski »Polet« svetoval, naj vse skupaj pozabimo. Res je, če bi šlo izključno za točke in za birokratsko pojmovanje pravil, ne bi bilo potrebno toliko hrupa. Toda v tem primeru gre za moralne principe v športu. Ce so že Delamarisu vzeli točke, »ker se ni ravnal po pravilih«, potem bi morali hkrati obsoditi tudi vnaprej pripravljeno špekulacijo Kla-dlvarja in celjske podzveze. Da tega ni storila Nogometna zveza Slovenije, se ne čudimo, močno pa se čudimo, da se je Polet tokrat 100 odstotno postavil na eno stran. To je napravil isti časopis, ki se po drugi strani tako rad razglaša za zagovornika borbe stališč in mnenji Tudi če bi imel De-lamaris 100 odstotno napačno stališče, bi že načelo demokratičnosti zahtevalo, da javnost čuje obe plati zvona. Toda Polet očita funkcionarjem De-lamarlsa, da zavajajo svoje pristaše, v resnici pa Je Polet tisti, ki zavaja slovensko športno javnost zaradi svoje skrajno enostranske obravnave primera.' Ali bi Polet kaj izgubil na ■ugledu, če bi poleg svojega mnenja (beri mnenja Nogometne zveze Slovenije) objavil še stališče Delamarisa in bi potem lahko javnost res objektivno presodila, kdo ima prav? Ce bodo obveljali vsi sklepi o odvzetih točkah, bo spomladi precej trda, zlasti za Delnmarls. Toda prepričani smo, da Igralci Delamarisa ne bodo vrgli zaradi tega puške v koruzo. ampak se bodo tudi vnaprej odločno in športno borili na igrišču. Ce bodo dosegli vsaj take rezultate kot jeseni, potem se ni bati za obstoj v ligi, razen če bi se spet kdo kaj podobnega spomnil. Ko smo že pri nogometu, naj omenimo, da bo njuno moralo priti do reorganizacije tekmovanja V novem koprskem okraju. Predlogov je več, morda bi bilo še najprimernejše, da bi se najboljši klubi bivšega koprskega ln goriškega okraja povezali z najboljšimi klubi ljubljanskega okraja in skupaj ustanovili področno ljub-Ijansko-prlmorsko ligo. Vsi ostali klubi pa naj bi tekmovali v okviru komun, oziroma po več komun skupaj. Drug predlog bi bil ustanovitev enotne lige koprskega okraja. O teh predlogih bodo v kratkem razpravljali pristojni forumi, in se bomo k njim še povrnili. Košarka: V košarki smo dosegli v preteklem letu lepe uspehe, saj si je Ilirska Bistrica priborila mesto med šestimi najboljšimi ekipami Slovenije, pa tudi Nanos je dosegel nekaj prav lepih zmag. Podobno kakor za nogomet se bo potrebno tudi za košarko pomeniti o načinu bodočih tekmovanj, Kakor je znano, je košarka v bivšem koprskem okraju močno razvita, saj imajo močne ekipe razen v Postojni in Ilirski Bistrici tudi v Piranu, Sežani in deloma v Kopru in Izoli, Slabše pa je razvita ta športna panoga v bivšem goriškem okraju. Prav bi bilo, da bi pri bodočem tekmovalnem načrtu nujno upoštevali vključitev nekaterih ekip bivšega goriškega okraja v stalno obliko tekmovanja. Samo priložnostna srečanja ali turnirji ne morejo zagotoviti kontinuitete v neki športni panogi! Rokomet: Na tem področju smo vsekakor dosegli v preteklem letu največji uspeh. Sedanji koprski okraj zastopa kar pet ekip. V moški ligi so Ajdovščina, Piran in Gorica, v ženski pa Piran in Koper. Uspehi Ajdovščine in Pirana so zadovoljivi, medtem ko Ima Gorica premalo izkušenj ln se bo težko obdržati v družbi najboljših. 2enskl rokomet pa je žal v stagnaciji, predvsem zaradi nestalno-stl ekip. Trenerji bodo morali nujno vključevati v ekipe delavsko žensko mladino, kajti srednješolke odhajajo na študij v Ljubljano in v ekipah nastajajo nenadomestljive vrzeli. Z rednimi zimskimi treningi ln z večjo disciplino pa imata tako Piran kot Koper vse možnosti, da spomladi nadoknadita zamujeno in se prerineta v sredo lestvice. SIcer pa je rokomet zavzel širok razmah tudi v smeri množičnosti. To velja zlasti za bivši goriški okraj, kjer skoraj ni kraja, kjer ne bi delovala rokometna ekipa. Prav bi bilo, da bi bogate organizacijske izkušnje bivšega goriškega okraja prenesli tudi na področje bivšega koprskega okraja. Odbojka: V tej športni panogi smo občutno nazadovali, saj je Izola neslavno pogorela v republiški ligi. vzrok neuspeha je nediscipliniranost posameznih igralcev. Prav bi bilo, če bi Izola zgradila bodoče moštvo na mladih igralcih in se držala pravila, naj igra tekme le tisti, ki redno obiskuje treninge. Po drugi strani pa lahko zabeležimo lep uspeh postojnskih odbojkarjev, ki so si kljub il-nančnim težavam priborili mesto v republiški ligi. O bodočem načinu tekmovanja menimo, da bi moral biti predvsem področen. Spet bo treba misliti na razne občinske in krajevne lige, saj odbojko igrajo skoraj v vsakem delovnem kolektivu, manjka samo nekdo, ki bi vse skupaj organizacijsko povezal. Na osnovi takih množičnih tekmovanj bi imeli tudi vse možnosti za razvoj kvalitete. Atletika: Na tem področju smo uresničili dolgoletno željo mladih športnikov in začeli z organiziranim delom. Koper in Nova Gorica sta organizirala dve uspešni prireditvi v republiškem merilu, obe mesti pa imata atletska kluba. Zdaj gre za to, da oba kluba še bolj organizacijsko in kadrovsko utrdimo ter Izpopolnimo naprave- v obeh mestih. Koper in Gorica naj postaneta zbirališče mladih talentov, ki jim. je treba omogočiti vsestranski razvoj pod strokovnim vodstvom. Hkrati naj bi začeli že letos razmišljati o organiziranih oblikah atletike tudi v drugih večjih krajih koprskega okraja, saj so ponekod, kot na primer v Sežani, Postojni, Ajdovščini, Tolminu ln še v nekaterih krajih že kar lepi pogoji. Vsekakor moramo čimprej nadoknaditi zamujeno, saj so nam po pravici očitali, da Imamo v Sloveniji zaradi ugodne klime najlepše možnosti za razvoj atletike, pa smo se te športne panoge zadnji lotili. Jadranje: V jadranju smo tudi preteklo leto dokazali, da ne sodimo v vrh samo v domačem merilu, ampak tudi v evropskem. Odlični Fafangel je skupaj s Kosmino spet osvojil prvenstvo dlstrlkta, hkrati pa sta ta dva jadralca zmagala na najbolj množični prireditvi v državi — na Brion- ski regati. Lepe uspehe so-dosegli jadralci koprske obale tudi na drugih domačih in mednarodnih tekmovanjih. V tej športni panogi pa je pereča druga zadeva — to Je množičnost. Pod vodstvom izkušenega Fafangela se je usposobilo na raznih tečajih nad 100 mladih jadralcev, ki pa žal nimajo plovnih objektov, da bi svoje znanje uveljavili. Prav bi bilo, da bi športni in drugi forumi priskočili na pomoč in da bi čez zimo zgradili v koprski jadralni delavnici nekaj jadrnic Klase Kadet. To bi nam tudi dalo možnost za organizacijo državnega prvenstva jadrnic Kadet, ki smo ga morali odpovedati zaradi pomanjkanja plovnih objektov. Veslanjo: Spet moramo izreči vse priznanje izolskim veslačem, ki so osvojili več najvišjih mest na državnem in republiškem prvenstvu. Prav pa bi .bilo, če bi dobili veslači nekaj več sredstev, da bi si lahko izpopolnili plovne objekte in se udeležili tekmovanj. V preteklem letu smo se nekoliko pomaknili naprej tudi glede razvoja veslanja v Kopru in v Piranu. Letos bi bilo potretmo nuditi Kopru in Piranu še večjo pomoč, saj bi lahko s tremi močnimi obalnimi klubi še bolj razširili množičnost in kvaliteto v tem športu. Plavanje: Zaradi izredno požrtvovalnega dela funkcionarjev koprskega plavalnega kluba, se Je plavanje v koprskem okraju v preteklem letu še bolj razvilo. Pomnožile so se vrste plavalcev in na republiškem prvenstvu so se Koprčani uveljavili tako v plavanju kakor v vaterpolu. Vse kaže, da bodo dobili do začetka sezone tudi provlzorični plavalni bazen. Vsekakor bi bilo potrebno v novem okraju razmisliti o načinu tekmovanja, ki naj še bolj razširi to športno panogo. Bazene imata Nova Gorica in Ilirska Bistrica, medtem ko se da za silo organizirati tekme v vseh obalnih mestih in v Mirnu. Čeprav so sicer podnebne razmere dokaj različne, pa bi vsaj med glavno sezono lahko organizirali več tekmovanj kot doslej, Mnogo premalo smo tudi Izkoristili pripravljenost plavalnih klubov Hrvatske Istre za srečanja s slovenskimi primorskimi klubi. Po drugi strani bi nujno morali omogočiti vsaj najboljšim plavalcem zimski trening, kajti-popolno pavzlranjc je težko nadoknaditi in plavalci pridejo pravzaprav šele tik pred koncem sezone v formo. Morda ne bi bilo napačno, če bi že v najkrajšem času organizirali posvetovanje plavalnih strokovnjakov lz vseh naših plavalnih centrov ter se podrobno pomenili o načrtih za letošnje leto. Zimski športi. Vse kaže, da nam bo letošnja zima bolj naklonjena s snegom, kot so bile prejšnje in da bomo le prišli do nekaterih tekmovanj. O zimskih športih na področju bivšega koprskega okraja smo že večkrat pisali. Zanimanja med mladino Je mnogo, žal pa je premalo organizatorjev in tudi sredstev, da bi to zanimanje dobilo sistematično, organizirano obliko. Ob združitvi obeh okrajev pa imamo najlepše možnosti, da zimski športi zaživijo tudi na koprskem področju. Morda bi za začetek s pomočjo izkušenih goriških zlm-skošportnlh delavcev organizirali propagandno tekmovanje na bistriškem ali postojnskem področju, kjer je nekaj prav ugodnih smučarskih terenov? Obdelali smo glavne športne panoge, ki Jih gojimo na področju okraja. Seveda je razen tega še vrsta drugih panog, ki imajo pogoje za razvoj, zlasti glede na združitev obeh okrajev. Tu Je v prvi vrsti namizni tenis, kjer smo se doslej omejevali zgolj na priložnostne turnirje. Nadalje bi lahko bolj razvili kotalkanje, saj so na Koprskem prav taki pogoji kakor na Goriškem in tudi med mladino je veliko zanimanje. O kajakaštvu ne bomo govorili, ker je to vezano le na Sočo. Lahko rečemo samo to, da lahko služI organizacija te športne panoge in slstematlčnost marsikomu za zgled. Prav bi tudi' bilo, da bi se nekoliko intenzivneje ukvarjali z orodno telovadbo. Toda na tem področju primanjkuje strokovnih ln Izkušenih vaditeljev in zato bi morali najprej rešiti to vprašanje. Vsekakor se nam letos obeta vsestranski razvoj v številnih športnih panogah. Novi koprski okraj ima vse možnosti, da se na športnem področju močno približa ljubljanskemu, mariborskemu ln celjskemu okraju, le če bomo znali organizacijsko povezati polet in pripravljenost mladih ljudi, — e Letos je začel zopet bolj živahno delovati jamarski klub »Luka Ceč« v Postojni. V klub so poleg rednih članov vključeni še mladinci z gimnazije in s srednje gozdarske šole ter pionirji z osnovne šole. člani krožka na osnovni šoli so v začetku šolskega leta izvolili svoje vodstvo in si postavili program dela, ki je bil kar obsežen. V poletnem in jesenskem času, ko je bilo ugodno vreme, so najmlajši jamarji obiskali Cerkniško jezero, kjer so videli požiralnike, ki so v deževnem vremenu nedostopni. Nadalje so obiskali Rakovo dolino in Škocjanske jame pri Divači. Manjše skupine pod vodstvom bolj izkušenih jamarjev so se spustile v 57 m globoko Dvatisočo jamo, v jamo Koliševko in tudi raziskale nekaj doslej neznanih brezen v Rakovi dolini. V zimskem času, ko se ne bodo mogli spuščati v podzemlje, pa bodo mladi jamarji poslušali več predavanj o kraških zanimivostih doma in po svetu. Predavanja imajo tudi namen, da mlade jamarje teoretično seznanijo z raz- iskovanjem podzemeljskega sveta. Prav tako so v načrtu ogledi turističnih jam, kot so Postojnska, Pivka, Otoška in Črna jama. Mlade jamarje uvajajo v delo in raziskovanje člani Inštituta za raziskovanje krasa, vso pomoč pa nudi tudi uprava Postojnskih jam. Navdušenje za jamarstvo je med učenci veliko. Vsi si žele čimveč spuščanja v jame in v brezna. • Ob koncu šolskega leta bo klub, organiziral praktičen tečaj o tehniki raziskovanja jam, ki se ga bodo udeležili najbolj prizadevni jamarji. Prav tako bo takrat razstava, kjer bodo jamarji pokazali fotografije in druge podatke o jamah, ki so jih raziskali. V. R. Čebelarji z obalnega območja koprskega okraja bodo imeli v nedeljo 13. januarja ustanovni NOVO VODSTVO RDEČEGA KRIZA V ponedeljek je bila v Kopru prva seja novega okrajnega odbora Rdečega krlia, ki so se je udeležili odborniki in kot gost podpredsednik -epu-bllškega odbora RK za Slovenijo dr. Marjan Ahčln. Novi odbor šteje 21 članov (II članov je izvolil bivši Okrajni odbor RK Gorica, 10 članov pa bivši Okrajni odbor RK Koper). Sejo je vodil dr. Ivan Kastelic, ki je v svojem govoru poudaril naloge, ki stojijo pred novoizvoljenim odborom. Kot eno najvažnejših nalog je prikazal — pomoč socialnim službam, zato je bil sprejet tudi sklep, da bo v januarju seminar za aktiviste RK, na katerem bodo predvsem seznanjeni 7. važnostjo ln vlogo socialnih služb, z delom z mladino i, dr. Na prvi seji se je konstituiral novi odbor, ki je soglasno izvolil za predsednika dr, Ivana Kastellca. Izvršni odbor RK bo odslej štel 1 članov, nadzorni odbor pa bo imel tri člane. PROSLAVA DNEVA JLA V IZOLI Tudi letos so bojevniške organizacije v Izoli proslavile Dan JLA z družabnim večerom vseh terenskih organizacij Zveze borcev. Najzaslužnejši člani udeležencev narodnoosvobodilne vojne pa so dobili pohvale in denarne nagrade. Predstavniki občinskega odbora ZB so obiskali tudi bolne bivše borce. V soboto pa je bila v Kulturnem domu osrednja slavnostna akademija, na kateri sta govorila kapetan JLA Ivo Lukarič in Vin-cenzo Buonassisi. Nato je sledil kulturni spored pevskega zbora »Delamaris«, V počastitev Dneva JLA pa je skupina rezervnih oficirjev obiskala osnovne šole in predavala »■narodnoosvobodilni vojni. D. V- občni zbor, na katerega bodo povabljeni tudi predstavniki druž-beno-političnih in nekaterih gospodarskih organizacij. Čebelarstvo ima v Jugoslaviji in posebej še v Sloveniji močno tradicijo. Naš domači med je na svetovnih čebelarskih razstavah žel najvišja priznanja in prav zaradi njegove kakovosti je v svetu zelo čislan, zato je povpraševanje po njem veliko. Tudi naše obalno področje ima dobre čebelje paše, ki dajejo prvovrsten med. Pridelka medu pa ne bo moč povečati, če se čebelarji ne bodo organizirali, da jim bo društvo nudilo vsestransko pomoč pri nabavi čebelarskih potrebščin in jim pomagalo uveljaviti v čebelarstvu sodobnejše metode čebelarjenja, V obalnem pasu je več kot 100 S ŠKOFIJ PRI KOPRU Zadnje čase je bilo na Škofijah več sestankov množičnih organizacij. Na vseh se je Izražala potreba po študiju predosnutka ustave. Ustanovljena sta bila dva nova odbora SZDL ln ZB. Oba sta pripravljena z dobro voljo prijeti za delo in skupno reševati pereče probleme na vasi. Odbor ZB je sklenil dokončno urediti še nerešene zadeve bivših borcev. Na sestankih obeh organizacij so prisotni z odobravanjem sprejeli vest, da bo v kratkem postavljena krajevna skupnost. V vasi je mnogo problemov, ki jih lahko rešujejo vaščani sami in so za njihovo rešitev tudi najbolj zainteresirani. Za zadružnim domom gradijo stanovanja, namenjena pripadnikom Ljudske milice, ki bodo precej olajšala njihov stanovanjski problem. Prebivalci tega naselja si želijo, da bi se popravila poljska pot skozi More-tlni. Komandant garnizlje JLA je pripravljen priskočiti na pomoč in prebivalci upajo, da bo bodoča krajevna skupnost rešila tudi ta problem v svojo korist. čebelarjev, ki bi se lahko takoj vključili v društvo z zavestjo, da nudi čebelarstvo pomemben prispevek k večanju gospodarske dejavnosti obalnih občin, saj je po medu tudi veliko zanimanje v svetu. NAD 300 TEKMOVALCEV NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH V KOPRU V Kopru so se zaključile delavske športne igre koprske občine. Ta prireditev je že tradicionalna. Letos je bila udeležba nekoliko slabša kot prejšnja leta, kljub temu pa je nastopilo nad 300 tekmovalcev. Razveseljivo pa je, da se je kvaliteta izboljšala v primerjavi s prejšnjimi leti. Nastopilo je deset ekip. V malem nogometu je zmagal Vojni odsek pred Primorskim tiskom, v streljanju Tomos pred Vojnim odsekom, v odbojki Slavnik pred okrajnim higienskim zavodom, v namiznem tenisu Primorski tisk pred Elektro Koper, v šahu pa je bil prvi Tomos pred obrtniki. V počastitev dneva JLA so organizirali v Izoli turnir v malem nogometu. Prvo mesto je osvojilo moštvo Delamarisa, ki je v finalni tekmi premagalo Tomos s 3:0. Drugi rezultati: Tomos-Mehano-tehnika 2:0, Dclamaris-JLA 7:2 in Mehanotehnika-JLA 1:4. Funa. V tekmovanju ekip pa je zmagala Mehanotehnika pred De-lamarisom. Na tekmovanju je postavil Remic nov rekord kegljišča. Pri 200 lučajih je namreč podrl 823 kegljev. NA KRATKO V Postojni so organizirali dvo-NOV REKORD KEGLJIŠČA dnevni seminar za smučarske Kegljaški klub v Izoli je orga- sodnike. Izpit je opravilo 18 kan-niziral pokalno tekmovanje po- didatov, vsi iz Gozdarske šole v sameznikov in sekcij. Med posa- Postojni. Novi sodniki so opravili izpit na pionirskem prvenstvu Primorske v tekih in slalomu. Na tem prvenstvu je bil najboljši ' ' Matjaž Puc, ki je zmagal v obeh disciplinah. Po novem tekmovalnem načrtu bo odslej košarkarsko prvenstvo Slovenije v drugi ligi v dveh skupinah: vzhodna in zahodna. V zahodni skupini bo tekmoval tudi postojnski Nanos, možnosti ima tudi Dornberk, če bo zmagal v kvalifikacijah. mezniki je osvojil prvo mesto Ilirska Bistrica bo igrala v prvi Pečenko, ki je v kategoriji trikrat republiški ligi, skupaj s petimi dvesto lučajev podrl 2.278 keg- najboljšimi z lanskega prvenstva ljev_ Drugi je .bil Remic, tretji pa in s člani slovensko-hrvaške lige. IZ EKSPOZEJA EDVARDA KARDELJA O PREDOSNUTKU NOVE USTAVE Ustavna komisija pa je kljub temu sklenila predlagati ustanovitev takega zbora. Očitno je, da obstaja vrsta problemov družbene graditve, ki so nanašajo na družbo kot celoto, hkrati pa posegajo tudi na posamezna področja družbenega samoupravljanja. Potemtakem ne bi povsem ustrezalo celotni koncepciji naše nove ustave, če bi bilo reševanje teh problemov prepuščeno izključno Zveznemu zboru brez enakopravnega soodločanja ustreznih samoupravnih zborov v okviru Zvezne skupščine. SKUPŠČINE IN VOLILNI MEHANIZEM Ko Je govoril o vlogi skupščin in volilnem mehanizmu v pred-osnutku nove ustave, Je Kardelj dejal: »Predosnutek nove ustave prinaša tri poglavitno spremembe glede strukture skupščine. Prvič, vso skupščine Izhajajo neposredno lz občine ln delovnih organizacij, drugič, spreminja se sestava dosedanjega zbora proizvajalcev, in, tretjič, uvaja se sistem omejitev ponovne volllnosti na vodilnih političnih in državnih funkcijah ter v zvezi s tem rotacija, t. j, obnovitev polovice volilnega telesa vsako drugo leto. Te spremembe so odsev temeljnih koncepcij našega ustavnega sltcma, o katerem smo prej razpravljali. Nova struktura skupščin, ki jo predlaga predosnutek, ni za nas niti povsem nova niti ne neproučena. Pravzaprav gre za nadaljnjo razčlenitev sedanjega zbora proizvajalcev: Svoje čase smo z ustanovitvijo zbora proizvajalcev v ljudskih skupščinah in ljudskih odborih storili velik korak k noposrednemu izhajanju predstavniških teles politično-tcrltorialnih skupnosti iz delovnih organizacij in k neposredni udeležbi proizvajalcev oziroma njihovih organov samoupravljanj pri sprejemanju sklepov predstavniških teles, ki se nanašajo na področje njihovega dela. Zbori proizvajalcev so zares pokazail lepe uspehe pri svojem delu. Toda ti zbori so bili omejeni na področje gospodarskih organizacij, kjer se je ta čas začel razvijati mehanizem delavskega samoupravljanja. Razen tega so imeli zbori proizvajalcev v pogojih, ko je bil delavski razred še razmeroma maloštevilen, tudi neko posebno družbeno-po-lltlčno funkcijo, namreč da so zagotovili delavskemu razredu vodilno vlogo v mehanizmu neposredne demokracije v komunah. Zdaj nI več treba z izrednimi ukrepi v strukturi skupščin zagotavljati delavskemu razredu vodilne vloge, ker je že pognal svoje globoke korenine v sedanji družbeno-ekonomskl strukturi družbe, ki se v tej smeri še naprej razvija, ter vlogi socialističnih subjektivnih faktorjev. Razen tega družbeno samoupravljanje ne obsega več samo gospodarske organizacije, marveč tudi področje zdravstva, socialnih služb, prosvete itd. in očitno kaže, da je povsem sposobna zaobseči ln prežeti vsa področja družbenega življenja. Zatorej ne moremo več ostajati v okvirih zbora proizvajalcev, marveč moramo vzpostaviti takšno strukturo predstavniških organov, ki bo lahko zajela vse samoupravne delovne organizacije. So en razlog govori v prid takšnemu sklepu. Kolikor se bodo v naši družbi spajale funkcije neposrednega dela ln Izvrševanja s funkcijo upravljanja v proizvodnji in delu ter administraciji in kolikor bo ta proces prežel celotno družbo, toliko se bo pravzaprav tudi pojem delavskega razreda čedalje bolj stapljal s pojmom delovnega človeka in ljudstva sploh. Dandanes na primer ni več mogočo ločiti širokih področij družbenega samoupravljanja na torišču družbenih služb, na primer v zdravstvu, prosveti itd., od družbenega samoupravljanja v proizvodnji, Interesi delovnih ljudi se tesno in čedalje bolj povezujejo med seboj v skupnem interesu, da bi vsa prizadevanja ljudi in celotna njihova aktivnost na vseh področjih družbenega življenja služila za razvoj družbene materialne baze, proizvajalnih odnosov, delovne produktivnosti, znanosti in tehniko ter vsega drugega, kar materialno krepi družbeno skupnost kot celoto, s tem pa tudi. Izboljšuje življenjske razmere za vse ljudi ln za razvoj kulture in civilizacije. Zatorej se, čeprav imajo elementi revolucionarne diktaturo proletarlata v naši družbi še določeno vlogo, socialna baza te družbe čedalje bolj razširja s procesom njenega razvoja v smeri graditve svobodne skupnosti proizvajalcev. Lc-ta ne postaja takšna samo zaradi svojega demokratlzma, niti niso demokratične oblike same po sebi odločilni činitelj za ta proces, marveč postaja takšna zaradi čedalje bolj neposrednega stapljanja administrativnih funkcij države in vseh družbenih služb s procesom družbenega dela, v katerem se vsi delovni ljudje povezujejo z osnovnimi skupnimi interesi, to se pravi predvsem z interesom svobodnega dela kot osnovo vseh svobod; z interesom hitrejšega razvoja proizvajalnih sil kot osnove nenehnega izboljševanja življenjskih razmer za vse; kot temelja za neogibno prizadevanje in pobudo vsakega posameznika v skupnem delu ln kot sredstva za postopno odpravo ekonomske neenakosti kot principa. Ravno v teh procesih odseva dozorevanje socialistične družbe kot svobodne skupnosti proizvajalcev, ki je že zdaj samoupravna v elementarnih funkcijah proizvodnih in delitvenih odnosov,, ki pa je še avtoritativna v vseh tistih funkcijah, ki zagotavljajo optimalne pogoje za družbeno organizirano delo. Ravno tem procesom daje dolgoročnejše okvire takšna struktura skupščin in političnega sistema, kakršno predlaga predosnutek. To velja predvsem za uvajanje nekaj samotipravnih zborov v sestav zvezne in republiških skupščin in volilnega sistema na podlagi kombiniranih delegacij komun in samoupravnih delovnih organizacij.« Na vprašanje, ali bi postavljeno nalogo lahko rešili s poljubno razrešitvijo sedanjega zbora proizvajalcev, je Kardelj dejal: »Med dosedanjimi obravnavami se je izkazalo, da to ne bi zadostovalo in da bi lahko celo nekoliko deformiralo vlogo takšnega samoupravnega zbora. Takšen zbor proizvajalcev bi bil namreč neko vrste vrhovni delavski svet v okviru ustrezne skupščine teritorlal-no-politične skupnosti, njegovo delo pa bi hkrati dobilo zelo splošen značaj. Clanl takšnega zbora bi se, kot tudi člani zveznega zbora, morali praktično ukvarjati z vsemi tekočimi problemi naše družbene skupnosti, kar pomeni spričo čedalje večjega delovnega obsega skupščine, da bi bili praktično ločeni od svojega profesionalnega delovnega mesta. S tem bi pri delu zbora proizvajalcev izgubili prav tisto, kar je za delo tega zbora temeljno, to je najneposrednejša povezanost z delovnim človekom, delovnim mestom, delovnim kolektivom, s konkretnim procesom družbenega dela,« Kardelj je dejal, da je nujno treba organizirati družbeno funkcijo, ki Jo opravlja zdaj zbor proizvajalcev, tako da bo omogočila ljudem z delovnih mest, ki prihajajo v skupščino kot delegati delovnih kolektivov, kvalificirano in odgovorno razpravljanje in odločanje o problemih, ki so tesno povezani s področjem njihovega dela.« »Nujno se Je vsilila takšna rešitev, po kateri je skupščina pravzaprav sklop nekaj skupščin, združenih in povezanih med soboj z ustrezno delitvijo dela, vzajemno odgovornostjo ln s potrebnim mehanizmom za skupno delo in usklajevanje sklepov. Vsaka Izmed njih Ima tudi svojo specifično funkcijo, hkrati pa je organski del enotne družbene funkcije skupščine kot celote.« Kardelj Je dejal, da v občinski skupščini, v primerjavi z zvezno in republiškimi, ni predviden obstoj več samoupravnih zborov zategadelj, ker se občina neposredno opira na delovne kolektive in ureja probleme v najbolj neposredni povezavi z njimi: »Tako,« Je dejal Kardelj, »dobimo v občini enotni razširjeni samoupravni zbor oziroma zbor delovnih skupnosti. Odnosi se v občini še bolj poenostavijo s tem, ker bodo skupnosti in odločanje obeli zborov praviloma skupne.« Kardelj je dodal, da je tudi okrajna skupščina, v katero volijo občinske skupščine svoje delegate, zamišljena kot enodomno telo. Ko ie pojasnjeval kombinirani delegatski volilni sistem, ki ga predlaga "predosnutek ustave, je Kardelj najprej opozoril na razlike med tem sistemom ter večstrankarskim in enostrankarskim sistemom, ter dejal: »V pogojih samoupravljanja so volitve oblika neposrednega odločanja o zadevah, takšnim potrebam pa klasični reprezentativni sistem ne ustreza več niti v svoji večstrankarski obliki. Vloga subjektivnih člniteljev — takšnih, kakršni so pri nas ZKJ, SZDL in druge družbene organizacije — ni v teh pogojih nič manj odločilna in neogibna za družbeni napredek. Takšna vloga teh člniteljev se vse bolj kaže kot notranji faktor samoupravljanja, kot izraz najbolj napredne zavesti, kot činitelj idejnega in političnega usmerjanja aktivnosti delovnega človeka, ki pa ostaja subjekt v vseh družbenih odnosih, ne pa činitelj, ki kot splošni reprezentant volivcev pravzaprav vlada namesto ljudstva. Zato je tudi vsebina našega pojmovanja predstavniškega organa drugačna od buržoazno demokratične. Le-ta pri nas ne predstavlja ljudstva prek strank, marveč neposredno, to se pravi na temelju odnosov v proizvodnji in pri delu ter vsakdanjem zadovoljevanju človeških interesov in teženj.« Ko je opozoril na prednost novega volilnega sistema in strukturo skupščin, ki Jih predlaga predosnutek, Je Kardelj najprej poudaril, da se širok mehanizem družbenega samoupravljanja tako vertikalno povezuje s političnim sistemom države v ožjem smisru. »S tem izgubljajo funkcije državo obliko nekake samostojne organizacije nad družbo ln se tesno povezujejo s potrebami delovnih Ijt)* dl .. . Dražvnl In družbeno-polltlčnl sistem postajata čedalje boli sestavni element organizacije družbenega dela.« Drugič, pri kandidiranju za republiško in zvezno skupščino so državljani ne odločajo za tega ali onega splošnega političnega repre-zentanta v višjih skupščinah — kot Je to v klasičnem parlamentu — marveč setavljajo In volijo svoje delegacije, ki zajemajo s svojim sestavom vsa področja družbenega življenja. To (laje skupščini značaj delovnega ne pa parlamentarnega telesa. Tretjič, takšna skupščina je, po besedah Kardelja, tudi jez proti birokratskim in drugim deformacijam političnega sistema, hkrati pa zagotavlja tudi večjo avtoriteto državne oblasti. Četrtič, zaradi te strukture postaja skupščina bolj kvalificiran in bolj sposoben organ za urejanje vseh problemov, ki Jih vsebuje njen dnevni red. »Očitno je,« je s tem v zvezi poudaril Kardelj, »da bodo v takšne specializirane zbore, kot so gospodarski, upravno-polltlčnl, soclalno-zdravstvenl, prosvetni. Zvezni zbor in Zbor narodov zares voljeni ne samo zavestni borci za socializem, ampak hkrati tudi politično in ekonomsko Izobraženi ljudje, ki poznajo svojo delo in svojo nalogo bodisi kot neposredni proizvajalci, bodisi kot strokovno aH družbeno-politlčno kvalificirani delavci na posameznih področjih družbenega življenja.« »Naposled,« je dojal tovariš Kardelj, »postajajo takšne skupščine — zlasti kadar upoštevamo tudi sistem omejitev glede ponovne volllnosti ln rotacijo — izredni družbeni vzgojni faktor. Skozi te skupščine ln njihovo delo bo šlo prcccj najsposobnejših državljanov naše države. Le-ti ne bodo vnašali v te organe samo težnje in razumevanja potreh delovnih ljudi ln njihovih delovnih organizacij, temveč bodo hkrati lz teh skupščin prenašali na široke množice sposobnosti, povezovati posamezno in kolektivno življenje, gledano skozi prizmo skupnosti in skupnih interesov, sposobnost, spoznati, kje so dejanske sile in dejanske slabosti družbe itd. .. ,-■•:■/ UxefaissmSi :>ü/mmü ——• #ms KOPER. 1. JANUARJA 1S63 ZADNJA STKAN LETO XII. — ŠTEV. 1-2 Tir v pretekli turistični sezoni so imeli tuji turisti možnost, da si nabavijo razne spominčice, ki bi jih spominjali na bivanje v noji, državi, ker so bile trgovine'ob naši obali dobro preskrbljene z raznimi okusnimi izdelki. Bilo je tu vsega dovolj. Mogoče ni bilo vse po okusu posameznikov. ker vsakemu je težko ustreči, kljub temu pa je bil izbor večji in lepši kot prejšnja leta. Toda potrebno bo še veliko truda, da bomo dosegli nivo,' podoben državam, ki imajo starejšo turistično tradicijo od naše. Važno je predvsem 'to, da so ti miniaturni izdelki okusno izdelani in da so cene dostopne domačim in tujim turistom. Na področju Slovenskega Primorja ni nobene umetniške galerije, kjer bi mogli tuji turisti v vsakem času kupiti in odnesti s seboj sliko ali skulpturo kot trajni spomin na obisk v naši državi. Naši sosedi Italijani pa imajo po nekaj, stalnih razstav v vsakem večjem turističnem centru. Umetniška dela, ki jih prodajajo v teh »non-stop« galerijah, so prav tako neke vrste souvenirartiklov in posebno tuji turisti so pokazali veliko zanimanje zanje. odločil, da odpre .miniaturno razstavo, na kateri bo mogoče kupiti po zelo ugodnih cenah razne lepo izdelane okrasne in praktične predmete iz železa. Prostori te edinstvene galerije v naši državi so urejeni v -stilu Da bi izpopolnil to vrzel, je te dni odprl v Piranu stalno razstavo svojih del umetnik-kovač Martin Po-dobnikar. Ohrabren z uspehom, ki ga je imela njegova nedavna razstava, se je V VESOLJU NISMO SAMI Človek sc nikakor ne more sprijaznitU* mislijo, da,Hi bilo v tako str^Sansko .neizmernem prostranstvu, kakor Je-.vesolje, življenje samo na našem planetu. Ucerijakiso postavili' žo niikoHko Hipotez in" teorij m se Hoteli kakorkoli dokopati tudi: do dokazov o tem,: (la nismo nekakšni osamele). Vprašujemo se, kaj neki bodo odkrile vesoljske ckspedlci.ie. Tudi sovjetska znanstvenika Mamedov: in Bajrljev sla se sprašcvala,..naposled .pa sla izgubila potrpljenje. Preučevati sta začela meteorite, ki so padli na Zemljo. In začudo, v njih sta odkrila žive organizme. Organizme, ki so se kdo ve '.kje razvili in ki so kdo ve kako prileteli živi na našo preljubo žemljico. V vesolju torej nismo sami. RELATIVEN USPEH V kaznilniško celico je planil advokat Percy Bru-ska, ki je pred sodiščem branil proslulega zločinca Joe Haralda. »Pomisli Joe, moje pritožbe so zalegle. Kazen so vam zmanjšali od «6 let zapora na 71 let in šest mesecev!« Joe je meni nič tebi nič skloftal advokata in ostal brez branilca, zato jpa z enim deliktom več na'vesti. Haralda so obsodili zaradi umora, poskusa posilstva in 26 vlomov. umetnega kovaštva. Podob-nikar je eden izmed redkih samostojnih kovačev-umet-nikov. Do sedaj je izdelal nad sto raznih praktičnih in okrasnih predmetov. Izdeluje jih po lastni zamisli, in sicer samo po en kos vsakega. Sedanje zanimanje kaže, da bo postala njegova razstava glavna atrakcija Pirana. Miloš Jovanovič Naša jadranska letovišča so postala v zadnjih letih zbirališča mednarodne turistične publike. V Portorožu in njegovi okolici lahko vidimo v poletnih mesecih goste iz raznih evropskih in izvenevrop-skih držav. Mnogi od teh gostov se v času svojega bivanja pri nas seznanijo z našimi državljani in ta poznanstva se spremenijo v prava prijateljstva, to je v redno dopisovanje in medsebojne obiske. Dosti je prebivalcev s področja Slovenskega Primorja, ki so tako bivali v inozemstvu kot gosti svojih novih znancev in prijateljev. Gotovo bo zanimalo naše ljudi, kaj pišejo inozemski turisti svojim prijate- PO SKORAJ DVAJSETIH LETIH JE SLUČAJNO SREČALA PRIJATELJICO, AVSTRIJSKO DRŽAVLJANKO, S KATERO JE BILA V TABORIŠČU — LETOŠNJE POČITNICE JE NADA UNTERBERGER IZ PORTOROŽA PREŽIVELA NA DUNAJU Nada Unterberger, poslovodja knjigarne »Lipa-- v Portorožu, ni nikdar niti pomislila, da bo STROJ ZA SPANJE Direktor velike japonske' tovarne elektronskih naprav je sporočil, da so v tovarni izdelali stroj, ki lahko v desetih minutah uspava človeka, če ta boleha za nespečnostjo in bi si sicer moral pomagati s praški. Naprava, je zelo lahka in zaradi tega seveda tudi prenosljiva. Od nje si Japonci obetajo »boom«. Morda bodo elektronke zamenjali s tranzistorji. Potem bomo gotovo že kmalu spali na »japonski način«. MODEREN SLIKAR Moderni slikarji so na tako slabem glasu, da od njih ne pričakujemo nič modernega, temveč kvečjemu nekaj ekstravagantnega. In vendar ni še nobeden od modernih slikarjev posekal Huang-Eh-Hana, velikega kitajskega umetnika stare pekinške šole, ki je svoje umetnine slikal z — jezikom. Usta so mu rabila kot t.uba za barve, jezik pa kot čopič. Na svileni podlogi je slikal lotosove cvetove in metulje, tipične motive kitajskih mojstrovin. Huang je v svojem delu užival, četudi ni niti najmanj prijetno imeti v ustih gosto in lepljivo kitajsko črnilo. letošnji dopust preživela na Dunaju. V času vojne je bila neposredno po okupaciji naše zemlje odpeljana iz Crikveni-ce V taborišče na otoku Rabu. Nemalo je bila presenečena, ko je v eni izmed barak zagledala svojo šolsko kolegico in najboljšo prijateljico Etu-ško Haker, Zagrebčanko, ki je bila poročena z Avstrijcem. Pred tem je Etušlca Haker spremenila že več taborišč in končno prispela na Rab. Ko se jc začelo preganjanje 2idov v Avstriji, nacistični bes ni šel mimo nje. Najprej so. jo od-dvojlll od moža, nekdaj znanega dunajskega industrijalca konfckcije, ki so ga odpeljali neznano kam in ni za njega nikoli več slišala, Zgolj slučaj je bil, da se je izvlekla iz ta-mošnjih taborišč smrti in niti sama ne ve. kako jc prišlo do tega, da so jo odpeljali na Rab. Usoda Nade Unterberger ni bila nič boljša. Njenega očeta, ki jc imel knjigarno v Crikve-nici, mater in brata so italijanski fašisti predali Nemcem, ki so jih deportirali v Daehau, od koder sc ni nihče vrnil. Tako sta se dve šolski kolegici srečali pod enakimi okolnost-mi. Sami. brez vsega in brez nikogar. Druga drugo sta tolažili. čeprav je bila nesreča, ki ju je zadela, ista. Ko je Italija kapitulirala, sta obe pri.iatcljici pobegnili vsaka na svojo stran. Od takrat se nista več videli. In, kdo ve, kako dolgo bi še trajalo, da se nista letos slučajno srečali. Etuška Haker je preživela vojno, toda s posledicami. Težko se giba in je okrnjenega zdravja. Letos je prišla na dopust v Portorož. Za Nado Unterberger je zvedela od uslužbenca recepcije v hotelu, kjer jc stanovala. Vsa vesela je odšla v knjigarno, kjer dela Nada. N.iuno srečanje po skoraj dvajsetih letih je bilo več kot prisrčno. Toda njuno radost Je za tcenutek prekinil obojestranski molk. Obe sta pomislili isto, da sta sami ostali od dveh družin. Preden ,ie odpotovala Etuška iz Portoroža, je povabila Nado na Dunaj, Prejšnji mesec se je Nada odzvala vabilu. M, Jovanovič Koprski lovci so veliki prijatelji s kolegi iz Cakovca in okolice. Ko so bili pred dnevi na vabilo lovske družine Sv. Martin pri Cakovcu pri njlli na lovu na zajce in fazane, so jim pokazali tudi mlado srnico, ki je zgodaj izgubila mater in jo je odgojil s cucljem domači lovski čuvaj Albin. Navadila se jc vseh in se brez težav sprijaznila tudi z imenom Murni, na katero zdaj prav lepo sliši. Koprskim lovcem se je Mumi tako priljubila, da so jo hoteli za vsako ceno takoj posvojiti in vzeti s seboj domov. Seveda čaltovski lovči niso hoteli denarja zanjo in so jo. svojim prijateljem podarili, čeprav so se težko ločili od ljubke živalice, Mumi je tako zdaj v lepem živalskem vrtu na Zvročku ob izviru Rižane (nekdanja farma bobrov), kjer ima družbo in uživa skoraj da pravo prostost, ker prosto teka okoli. Ob svojem prihodu v Koper se je Mumi koj spoprijateljila z malo Neno in ni imela nič proti, da se skupaj fotografirata Doslej so morali veliki avto-vlaki, naloženi z Izvoznim blagom, ki so ga vozili i/, smeri Kopra in Postojne, delati precejšen ovinek, da so lahko blago, stehtali na javni tehtnici v Solkanu. Zdaj pa je kmetijska zadruga Šempeter odprla v Kožni dolini — ob parkirnem prostoru za tovornjake v neposredni bližini mejnega prehoda — lepo novo Javno tehtnico, s katero je zelo ustregla izvoznikom in olajšala poslovanje na meji Ijem pri nas, V glavnem lahko rečemo, da je malo takih, ki se pritožujejo nad bivanjem pri nas. Večina ,ic navdušena, da Je videla našo državo in mnogi pišejo, da se bodo ponovno vrnili. Svedin.ia Alicc Timandcr, zdravnica iz Stock-holma, je več kot zadovoljna, da jc spoznala naše kraje. V svojem pismu, ki ga je poslala znancu v Portorož, piše med ostalim: »Prepričala sem se, da lahko gost pri vas najde lepše plaže kot v Italiji, francosko hrano, švedski standard in špansko sonce. Zato smo jaz in moji starši in mnogi naši prijatelji izbrali vašo državo, kjer bomo vsako leto preživeli svoj dopust.« Podobno pohvalno pismo je prejel nek, Pirančan iz Švice. Fritz Luthi iz Bcrna je bil s svojo družino že večkrat v Portorožu. Piše, da bo to tradicijo nadaljeval še v bodoče. »Ze sedaj težko čakamo, kdaj bomo zopet lahko na portoroški plaži,« piše dalje v svojem pismu. Luthi se posebno zahvaljuje svojemu prijatelju, ki mu jc uspelo zani dobiti avtogram našega Nobelovega nagrajenca Iva Andriča, lcl se je podpisal na nemško izdajo knjige .»Na Drini most«. Nekateri tuji gosti prihajajo na morje iz zdravstvenih razlogov. Dr. Ludwig Jelinek z Dunaja prihaja v Jugoslavijo na počitek in zdravljenje dvakrat letno. Portorož je postal njegova druga »rezidenca«. Tu mora biti že kaj več' kot samo sonce in morje, da prihaja ugledni dunajski advokat tako pogosto v našo državo. In res je tako. Prvič je prišel v Jugoslavijo kot težki revmatični bolnik. Bil je nepokreten. Tu jc spoznal maserja Josipa Buležana, ki jc z blatnimi kopelmi in masažo uspel pozdraviti kroničnega bolnika. Dr. Jelinek piše v novoletni čestitki svojemu prijatelju naslednje: »Prišel bom v Portorož verjetno že v aprilu in bom ostal, kakor vedno, mesec dni. Ponovno moram poudariti, da sem se ponovno rodil, odkar sem prvič obiskal vaš kraj. Vse bolje in bolje se počutim.« Lojzka Glraldi, uslužbenka recepcije hotela »Metropol« v Piranu, jc prejela te dni paket iz Zapadne Nemčije. Ni vedela, kdo ji ga pošilja. Ko je odprla paket, je iz priloženega pisma videla, da ji ga pošilja Hanna Zimmermann iz Ko-blcnza, ki piše: »Slišali smo o velikih poplavah v Makedoniji, pa sva se z možem odločila, da tudi midva pomagava s tem skromnim darilom. Bodite tako dobri in posredujte te obleke tistim,' ki so najbolj potrebni.« (Ta zares lep primer pozornosti jc okrnjen zato, ker je carinarnica v Ljubljani zahtevala za nad 50"/« iztrošena oblačila 4.455.— dinarjev carine.) Pismo Hanna Zimmermann zaključuje z »na svidenje v avgustu v Piranu!« Miloš Jovanovič Klub pomorščakov v Kopru je izdal letos naš prvi SLOVENSKI POMORSKI ZBORNIK — delo, ki ne predstavlja velikega pomena samo danes, ampak tudi pravo trajno zgodovinsko vrednost. Favno zaradi tega pa si ne moreni kaj, da ne bl opozoril na spodrsljaj, ki me moti, zelo moti. V uvodnem članku »Slovenska obala — okno v svet« nam prof. Mllieva Furlanič prikazuje našo obalo, njeno zgodovino in njene značilnosti! sicer kratko, a lepo, jedrnato. Skoda samo, da sc m bolj pozanimala za pravi imeni obeh pritokov Mlljskega zaliva. Omenja namreč: », . . dve rečici: v južnovzhodnem kotu Tržaška Reka, ki ic zasula že znaten del drage, in Rosandra, ki se v zgornjem toku imenuje Glinščica .. .« Za Tržaško Reko nisem nikoli slišal. Na Tržaškem so sami potoki oziroma »patoki« kakor .iih imenuje slovenski in Italijanski Tržačan. Mimogrede: odtod tudi izraz za Tržačana-domačina »Trie-stln patoko«. Za Tržaško Reko je menda označen Osapski potok, ki izvira pri Ospu in se izliva dober kilometer vzhodno od Milj v MilJ-ski zaliv. Pogledam zemljevide! 1 — Zemllevid Slovenskega ozem- lja (Matica slovenska, Ljubljana 1021) — »Reka«, 2 — Novejša italijanska karta 1:25.000: »T. d'Ospo« (-= Tor-rente d'Ospo.= Osapski potok, ■hudournik). Listam po knjigah! 1 _ s. Rutar (Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, Matica slovenska, Ljubljana, 1!IŠ6: »Rjeka... izvira blizu Ospa, teče po karežanski dolini in se Izliva pri mostu St.ramar v milski zaliv«. 2 — France Bezlaj (Slovenska vo- dna imena: SAZU, 10R1): »Osapski potok, pritok Rižane pri Kopru«. Čudno — od petih virov trije poznajo Reko (Rutarjeva Rjeka je menda fonetično po domačinih!), dva pa Osapski potok in to poleg italijanskega zemljevida (!) tudi Bezlai, ki vidi izlivati sc ta potok ali reko v — Rlžano! Kar nekam ne morem prebaviti te zadeve: pa vprašam za mnenje prijatelja Zorka Jelinčiča, znanega našega lovca na domača imena, ki pove: »Točno! — čisto gotovo na Tržaškem Tržaške Reke nihče ne pozna. Najbolj razširjeno med ljudmi jc Osapski potok, a marsikje, posebno v obližju vode, imenujejo tudi Reko, enostavno Reko. Glede na okolnost, da Me-lik in drugi to označujejo kot Notranjsko Reko, bi jo lahko imenovali'tudi kot Osapsko Reko. Pravilneje, po domači izgovarjavi, pa jc vsekakor Osapski potok, a zaradi izenačenja enotne terminologije, bi morda ne kazalo zavreči tudi Osapske Reke ali celo usvojiti to. Nikakor pa ne vme-. šavati kake Notranjske ali Tržaške.« Neprijetnejša je zadeva z Ro-sandro — Glinščico! Ne pravi domačin temu potoku Rosandra niti v spodnjem toku, ampak od izvira do izliva le Glinščica ali po domače Glinšca, nekateri tudi Klin-ščlca oziroma Kllnšca. Odkod pa Rosandra? Ne vem! Najdemo jo pa v italijanskih knjigah in zemljevidih, menda tudi v starejših . , . Rad- priznam: v Boljuncu in tja niže čujete tudi o Rožandri in to za ves tok vode, gornji in spodnji. Toda to ime poznajo le mlajši domačini, starejši vedo še danes le za Glinšco oz. Klinšeo. Tudi v tem primeru menda krivda za Rosandro — Glinščico ne gre prof. Furlanovičevi. V že omenjeni Bezlajevi »Slovenska vodna imena« najdemo na strani 177: Glinščica, ime Rosandre v zgornjem toku (Trst).« Istega mnenja so pa tudi drugi naši — slovenski geografi . . . Spominjam se doživljaja, ki bi ga rad povedal. Utrujen od celodnevnega pohajanja po onih lepih naših krajih sem v poznem popoldnevu sedel k .mizi pred bol.iunsko gostilno. Pa jo primaha možak 7. lovsko puško na rami in pozdrav mimo-idočemu ga izda za domačina. Povabim ga na glažek, kajti: — Prav gotovo so vam znana domača imena tod okoli, kaj? — Ja seveda! — Rad bi vedel, kako pravite onemule griču tam. — E, to je pa Tičji hrib! Odgovor mi nI bil kaj všeč. ker na pogled grič ni take sorte, da bi opravičeval tako določno ime; zato mi možak pojasni: — Ja, na zemljevidih piše Konte uccello, kar se po naše pravi Tičji hrib. Na zemljevidih, seveda italijanskih, ie grič res tako označen in dobremu domačinu ni bilo kaj oporekati, pa sem kmalu zasedel svojega dvonogega konjička in odbrnel po cesti v hrib proti domu. Toda pri zadnji boljunski hiši se jc motal nono in zapeljalo me je v kratek klepet. — Tisti hrib tam?! A, temu pravimo Celo, Boljunsko Celo,« se-odreže nono. Aha, stari grič Celo je tujcu izzvenel v »učcello«, slovensko ptič ¡n _ imenoslovje naših obmorskih kralev je obogatelo za novo kulturno ime — Monte uccello... No. naš mladi svet je to spake-dranko prevedel — čisto pravilno, prosim! — v Tičji hrib... K Rosandrl — Rožandri samo še to: mnogo sem kolovratu tam okoli, po grapi in po stenah. Rose _ rože pa prav zares nisem videl niti ene, čeprav bi nekateri vse-vedežl — nedomačnii radi spravili oboje v tesnejšo zvezo. Sc mnogo takih in podobnih rao-, Ijev lazi po naši literaturi, za enkrat pa bodi dovolj. Seveda bi bilo nujno potrebno postaviti zadevi piko na i, to pa bodi naloga merodajnih, Samo — ne odlašaj-mo, da ne bo prepozno! DALEKOVIDNOST Belgijski minister za zunanje zadeve P. H. Spaak je pred kritiki takole branil svoje načrte glede Evropskega tržiSča: rDalekovidnost ni nič drugega kakor sposobnost, da opazimo stvari, ki so tako blizu, da jih mnogi spregledajo.': dopisujte v »SLOVENSKI JADRAN« — Dragee, pripravila sem ti uspavalno sredstvo ... — Zdaj bi pa že zares rad vedel kdaj bodo elektrifarji nehali stavkati ... Lev Sejnin: VOHUNSKA ZGODBA IZ II. SVETOVNE VOJNE Turčija je formalno stala ob strani, vendar so turški diplomati kljub zastoru svečanih izjav o strogi nevtralnosti in miroljubnosti igrali d%'ojuo igro. Za vsak primer so barantali z obema stranema, ker še niso vedeli, čigava bo zmaga. Pozorno so spremljali vojne dogodke, se ljubeznivo nasmihali sedaj tem, sedaj onim in sklenili, da se bodo tik pred koncem vojne pridružili tistim, ki bodo zmagovalci. Zaradi tega je bilo treba čakati in prežatl na odločilni trenutek, ko se bodo perspektive razbistrile in bi bila videti napoved vojne še kolikor toliko učinkovita. Voditi takšno politiko ni bilo ravno lahko. Gospod Saradžoglu, turški minister za zunanje zadeve, je balansiral kot na vrvi. S sprejema pri nemškem ambasadorju von Fappenu je na vrat na nos odhitel na sprejem k ambasadorjem zavezniških držav. Pot ni bila dolga — vsa veleposlaništva v Ankari so bila v isti mestni četrti, na istem bulevarju Ataturka. Komaj mu je uspelo izročiti čestitke zaradi uspeha nemškega orožja staremu lisjaku von Pappenu, že se je moral prijazno nasmihati sovjetskemu ambastulor.ju zaradi razbitja nemške blokade pred Moskvo, in kar je bilo najvažnejše: razen lepih želja in čestitk je bilo trebd nuditi tudi previdna jamstva, češ mi Turki smo z vami z vsem srcem in ni daleč dan, ko se vam' bo pridružilo milijon in pol dobro izvežbanih turških vojakov z vso bojno opremo. Medtem ko so barantali z obema stranema, so se Turki nagibali na nemško stran, Hitlerju so bili tajno obljubili, da bodo skočili Sovjetski zvezi v hrbet takoj, ko bo padel Stalingrad. Nemčija je bila nestrpna in je vztrajala pa tem, da Turčija stopi v vojno nemudoma Toda Turki so se kakor zarotili — dokler ne. pade Stalingrad ne bodo stopili v vojno. Nikakršne obljube jih niso mogle premamiti, niti obljube, da bodo dobili lokomotive, letala, tanke. Da bi Turke spodbodli, si je bilo treba izmisliti nekaj drugega... V' »mirnem« Carigradu so gomazeli vohuni, špekulanti, mednarodni pustolovci, prevaranti svetovnega razreda, prostitutke vseh ras in cen, nabavljači orožja in dokumentov, lastniki javnih hiš in strokovnjaki za dezinformacije, predstavniki Vatikana in trgoyci z belim blagom. Vsi hoteli od Pere do Galate so bili prepolni. Aparati vojaških in pomorskih atašejev so bili povečani do skrajne meje. V takšnem položaju se je počutil gospod Petronescu kakor riba v vodi. Nemška obveščevalna služba, v kateri je služil, je delovala v Ankari in v Carigradu prav tako nemoteno kakor v Berlinu na Fricdrichstrasse. Gestapo je v Turčiji skoraj uradno izdajal svoje glasilo, vrh tega pa je imel podkupljenih še cel ducat drugih publikacij in imel med turškimi vladnimi uradniki trdne zveze. Gospod von Pappen je tolikanj žarel od ljubezni do turškega naroda, da je'v ambasadi prirejal posebne sprejeme za turške šoferje, mehanike in železničarje ter jih tudi osebno pozdravljal. Na sprejemih so jim prikazovali nemške filme, ki so seveda slavili nepremagljivost nemškega orožja in bleščeče perspektive »novega reda«. Nemški »strokovnjaki« so uspešno prodirali v turške ustanove, banke in podjetja. Vse je šlo kot po maslu, vendar je postajal Berlin iz dneva v dan bolj nestrpen. Odločili so se, da bodo zadevo pospešili in da bodo zato uporabili že preizkušeno metodo — organizirali bodo poskus atentata na nemškega ambasadorja v Turčiji in ga seveda pripisali boljševikom. Menili so, da bo strel na von Pappena, ali še bolje -— eksplozija bombe, ki naj bi jo vrgli nanj sredi Ankare, prisilil Turke, da bodo naposled le napravili odločilni korak. Ko so načrt predložili Hitlerju, ga je on potrdil brez sence omahovanja. Samo en pogoj je postavil: Pappen mora ostati nepoškodovan. Strokovnjaki iz Gestapa so se namrščili — takšen pogoj je operacijo sila zamotal. Upali so, da bo fšihrer zaradi pomembnosti inscenirane akcije rad pristal na to, da odpihnejo Pappena na drugi svet. Navsezadnje bi dala diplomatova smrt operaciji potrebni učinek. Toda ukaz je. ukaz, in kje je Nemec, ki bi ga bil voljan prekršiti? Brez pravega poleta so sc spet lotili tlela in pretehtali vsako malenkost, da bi dobil atentat pravi učinek in da bi stari diplomat odnesel zdravo kožo. Ko je bil načrt izdelan do najbolj neznatnih podrobnosti, jc fuh.rer ukazal, naj se z njim seznani bodoča »žrtev«. Iz Berlina jc prišel v Ankaro specialni odposlanec in se prijavil von Pappenu. Na ambasadorjevo mizo ja razgrnil mestni načrt Ankare. Tu jc torej pločnik, po katerem se von Pappen vsak dan sprehaja. Tukaj-le električni nosilec, kjer ga bo pričakal atentator. Od tod se bo približal ambasadorju. Tukajle bo pristopil k njemu. Dva strela, seveda mimo njega in tretji strel — v paket z bombo, ki jo bo nesrečnež držal v roki. Takoj po drugem strelu mora gospod ambasador pasti na tla. Čez tri minute mora priti avtomobil, poklical ga bo motoeikHst iz nemške ambasade, ki se bo tedaj »po naključju« peljal tod mimo. Atentaroja bo bomba seveda raznesla na koščke. Toda ta si ne bo pomišljal streljati v paket, ker bo uver-jen, da bo strel povzročil le dimno zaveso. Von Pappen ni pokazal niti strahu niti vznemirjenosti, četudi v globini svoje duše ni izključeval možnosti, da bi se utegnila ta inscenacija končati tudi z njegovo smrtjo. »Če se zdi fiihrerju to potrebno,« je dejal zamišljeno, »potem lahko ravna z mojim življenjem po svoji presoji.« »Gospod Pappen,« mu je takoj segel v besedo opolnomočcnec iz Berlina, »vaše življenje vas naj nikar ne skrbi, za fiihrerja in Nemčijo je preveč dragoceno, da bi ga postavljali na kocko. Zaradi tega preučujemo načrt z vseh strani, da bi povsem izključili kakršnokoli naključje.« »Naključjem, dragi moj prijatelj, se ni mogoče nikdar povsem izogniti. Posebno v takšnih položajih ne; v vojni običajno ne mislimo na naključja___« Kljub vsemu je von Pappen posvetil načrtu precej ur. Pretehtal je najbolj drobne podrobnosti, dal nekaj svojih predlogov in celo formuliral tekst izjave, ki jo bo dal takoj po atentatu turški policiji: »Ta bomba je bila namenjena meni, vendar me je božja volja ohranila pri življenju. Prepričan sem, da je bil atentat delo tistih tamle (prezirljiva kretnja v smeri zgradbe sovjetskega veleposlaništva).« Na koncu posvetovanja— bilo je že kasno ponoči — se je gospod ambasador za načrt že tako ogrel, da je jel kljub starosti in protinu, ki ga je mučil, vežbati svoj padec., nezavest, prvi krik in vzdih olajšanja. Vse je bilo odigrano z umetniškim okusom v duhu stare romantične šole z zadihanostjo in šepetom. Opolnomočenec je bil navdušen. Potem se je začelo mrzlično delo. Dva agenta nemške vohunske službe — študent Abduhman, homoseksualec in kokainist, ter brivec Sulejman, bedast možakar — sta bila določena za to, da bi pričala proti Rusom, ki so menda delali skupaj z njima. Tretji, atentator, bo moral po precizno izdelanem načrtu pasti. Na osnovi izjav Abdurahmana in Sulejmana bo to njun prijatelj Omer, ki sta ga skupaj z njim pridobila za atentat na von Pappena sovjetska državljana Pavlov in Kornilov.