Stajerski dežsjpi ^bor, Meseca lebruarja bodo sklicana večina avstrijskih deželoili zborov. Le o naslednjih je dvomljivo, ali se sciidejo ali ne: šta]ersk3, kjer so bori slovenska mamjšina za narodne in. gospodarske pravice svojega naroda; istrski, kjer odreka italijanska večina .hrvaškim poslancem njihove opravifiene zahteve; dalmatinski, kjer se vodi boi med pravaši i.n hrvaškosrbskimi liberalci; češki, kjer lioSe riemška manjšina dobiti vecji upliv na deželno upravo; moraivski, kjer se ne morejo zediniti zaradi urečlnitve deželnega gospodarstva; gališki, kjer divja boj med Poljaki in Rusini, ter tirolski, v katerem ne morejo priti Nemci in Italijani do sporazumljenja. Obštrukcija slovenskih, poslancev v štfljerskem dežčlnem zboru torej ni nobena osamljena prikazen v Aystriji. Skoro v vseh deželniti zborih, kjer si stojita nasproti dve narodnosti, vla4a obštruktaiia, boj manjšine proti večini. Ako bi je v štajerskem deželnem zboru ne bilo, bi morali misliti, da ie slove-nska manjšina z razmeraini v deželi zadovoljna in da ne more tersi ne upa tako odioftno nastopati, kakor tlacene manjgine v drugili deželnih zborili. Slovenci ne more.io biti z deželnim gospodarstvom zadovoljni. Med 21 milijoni, k\ se izdajajo, od_ štev&i stroške za šolo, za gospodarske nameno in druge deželne potrebe, pride na Nemce 20 milijonov, 11 a Slovenee komaj 1 milijon. Samo mesto Gradec dobi od dežele na leto 5 milijonov, torej 5krat več kot vsi spodnještajerski slovenski kraji. Da nemi^d deželni odbor v sedanjem 8asu noce izplaževati.potlpor za oeste, brezobrestnih posojil za prenavljaaije vinogradov. svot za vzdrževanje že izvrgenih regulacij itd., to hocejo Nemci, in posebno nemŠkutarski, in slovensko-liberalnl okrajni zastopi ua, Slovenskera Stajerju pripisati na ra^un slovenske ob^ širukcije. Toda bodimo resni in odkritosrčni, ali ima res obštrukcija na tem le piftico krivde. Pred obštruknijo kakor med obgtrukcijo so morali in morajo placevati sportnještaierski Slovetnci 50 % deželnih doklad od zemljiškega da-vka, 50% od hišnorazrednega davka, 56% od pridobninskega davka, 50%' rentnega davka ter užitnino od piva. Pred obstruk.ci.io so se lahko plaCevale omenjene podpore, za1 a,j pa. naenkrat med obštrukoijo ne? Saj vendar ob^ štrakoija ne zre dena,rja, n,asprotno, deželna uprava brsz deželnega zbora stajne manj. Kje je torej denar, ki S6 je dajal prej za imenovane namene? Nemci so ga izdali gotovo za druge namene, kakor ie namenjen. In k) vendar ni krivda slovenske obštriVkcije, ee ne gospodarijo Nenici z denarjem kakor bi mogli. Zakaj rabijo Nemci dpželjii zbor, zakaj tako vpijejo po deželnem zboru? Ker bi radi zvišali deželne dokladet ki so že dovolj visoke, in s tem dovolili sebi riove izdatke. Milostno bi zraven dajali zopet malenkostne poiJpore za okrajne in 'druge potrebe. Todapribiti treba, da je denar za te podpore tukaj, toda dež. odbor ga daje za popolnoma druge namene. OkVajnim zastopom bi trebalo samo braniti svojo praAico in bila bi jim pravica! Ne vemo, ali se bodo slovenski poslanci pogodili z Nemci aJi ne, kajti to ni v rokaJi Slovenceiv, ki zahtevajo le pravico, arapak v rokali, Nemoev, Tči morajo popraviti svoje krivice. Gtotovo pa ne bodo Sli v Gradec, da dovolijo novih dokJad Nemcem, s katerimi bi zopet gospodarili le sebi v korist iii nam v škodo. KrTor pa ne stoji v tem boju ob strani slovenskih poslancev, ta ali ni dovolj pouSen, ali pa je zloben ter izdajaleo slovenskih opravičenih' zahtev! Sploli pa si zapomiiimo: Mi Slovenci ne spadamo k Nemoem, najmanj na ta nafiin, da bi iim bili  siuno hlapci in. davkoplaSevalci. Slovenci k Sloverioem!