•1 PROBAN KA PE KRANJ - tel.: 064/380-160 Kranj, koroška 2. (Stara pošta) Gorenjska ^ Banka Banka »/ posluhom Corning MENJALNICE Kranj, Jesenice, ftadovljica, Tržič ltl.:3M-2U 1 center Kranj, Bleiweisova 14, tel: 064 212-274 Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 5 - CENA 140 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 18. januarja 2000 Družinski obračun na Kokrici Z nožem nad sestro in staro mamo 22-letnik s Kokrice pri Kranju naj bi včeraj nekaj pred 13. uro zabodel svojo 29-Ietno sestro in staro mamo; sestra je hudo ranjena. Kokrica, 18. januarja -Za vrati stanovanjske hiše na Cesti na Belo v naselju Kokrica je včeraj nekaj pred 13. uro prišlo do novega družinskega obračunavanja, ki pa v času poročanja ni povzročilo najbolj tragičnih posledic. Kot smo uspeli izvedeti, je 22-letnik z nožem zabodel svojo 29-letno sestro in staro mamo. Uradni podatki so bili skopi, saj govorijo le o neznanem moškem, ki je zabodel dve ženski, zato vzrok za hudo dejanje mladeniča, ki so ga policisti začasno pridržali, še ni znan. Preiskava še poteka. • S. Š. STRAN 14 Poljanski osnovnošolci proučujejo življenje in delo umetnika Iveta Šubica Projekt Ive bo zaživel v glasilu in knjigi Učenci so poiskali podrobnosti o umetnikovem življenju in delu, zlasti prek pripovedi ljudi, ki so ga poznali. Zbrali so vrsto dokumentov in pripovedi o Ivetovem otroštvu in mladosti ter spominov nanj. Ugotovili so, da se je slikar zelo rad ukvarjal s športom in v njegov spomin pripravili smučarske teke. STRAN 13 Glasova preja, prvič 2000 Prešernovo leto Ob 200-letnici Prešernovega rojstva bo prva Glasova preja v letu 2000 v četrtek, 27- januarja, ob 19. uri v Restavraciji gostilne Osvald v Selu pri Žirovnici. Gost bo Jožef Školč, minister za kulturo, z njim pa se bo pogovarjal zgodovinar Jože Dežman. Rezervacije po telefonu: GOSTILNA OSVALD GORENJSKI GLAS selo pri Žirovnici 064/801-128 064/223-111 Sponzorji: Gostilna Osvald Selo pri Žirovnici, Občina Žirovnica, Atelje Rozman Smokuč, PPC Gorenjski sejem Kranj NEC.41IILK Sankači iz Podljubelja učili Selane STRAN 5 V Planici je bilo konec tedna tekmovanje za Alpski pokal Več kot 150 mladih skakalcev in kombinatorcev Planica, 17. januarja - V Planici je SK Triglav zelo uspešno organiziral dvodnevno tekmovanje za Alpski pokal, teke pa so organizirali smučarski delavci ŠD Rateče. Na 90-metrski skakalnici je nastopilo kar 156 tekmovalcev iz šestih alpskih držav in kot gostje mladi skakalci iz Združenih držav in Norveške. STRAN 15 DANES NOVA KRANJČANKA Jazz na Jeseniških miniaturah Desetletnica jazz kvarteta STRAN 6 Žirovniški župan gostil župane sosednjih občin v Zupani proti zmanjševanju deleža dohodnine Govorili so tudi o možnostih regijskega povezovanja, saj je območje omenjenih občin zanimivo za ustanovitev regije. STRAN 5 r : Smučarska regija Dobrač in Tromeja! VILLACH VVARMBAD BELJAK TOPLICE - DOIBO POtUTJE Smučarske karte Travci Kraniska Gora. v nosU.v.ilnu :ih « Kranjski gori v Hotelu Kotnik, tei;'Qi4f?g pred K.ii avan^kini •1. mm. Ime in priimek:_ Naslov:_ GLAS za najmanj eno leto Podpis: Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2001° ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 194, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Odzivi na zaslišanja predsednika države na državnozborski preiskovalni komisiji Koder Kučanu ni dajal Elanovih daril Nekdanji finančnik begunjskega Elana Pavel Koder je v četrtek, po zaslišanju predsednika republike Milana Kučana na državnozborski preiskovalni komisiji, povedal, da sam ni nikoli ničesar dal Milanu Kučanu in ni nikoli trdil, da je bil Kučan kot predsednik CK ZKS vpleten v Elanove transakcije. Verodostojnost nekaterih dokumentov še ni potrjena. Ljubljana, 18. januarja - Zaslišanja pred preiskovalnimi komisijami državnega zbora, zlasti pred "Pukšičevo", pred katero je bil v sredo v zadevi Elan vabljen kot priča tudi predsednik republike Milan Kučan, so odmeven političen dogodek. Pukšičeva preiskovalna komisija o domnevnih zlorabah javnih pooblastil v procesih lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine je bila v središču pozornosti, skoraj sočasno pa so ustrezne komisije skušale priti do dna aferi Vič - Holmec in trgovini z orožjem iz skladišča Ložnica. Delovanje preiskovalnih komisij že nekaj časa povzroča različne komentarje. O njihovih pristojnostih in načinih dela naj bi razsojalo ustavno sodišče, v nekaterih primerih pa se vloge poklicanih prič ali preiskovancev pred parlamentarnimi komisijami prepletajo. V zadevi Elan je ena od prič Franci Perčič, upravitelj Elanove stečajne mase za časopis Dnevnik dejal: "Če bi imela ta komisija resničen interes, da pride primeru Elana do dna, bi k njemu pristopila povsem drugače. Recimo, začela bi ugotavljati, kdo je kriv, daje bivši finančnik Elana izkoristil nekoordiniranost kranjske policije kot takratnega SDK in jim je pred nosom odnesel fascikle s ključnimi dokumenti, ki bi demistificirale finančno čudaštvo tedanjega vodstva Elana in ga opredelile kot (nestrokovno in neodgovorno početje bivšega vodstva podjetja. Na prvi pogled je to res nerazumljivo, da Pukšič od Kodra ne zahteva izročitve dokumentacije, ki jo je odnesel iz Elana, in ga posledično kazensko ne ovadi zaradi prikrivanja dokazov in posledičnega oviranja preiskave." Če bi komisija ravnala tako, je dejal Perčič, ne bi realizirala pravega poslanstva in namen komisije, katere sredstvo je Elan: kriminaliziranje sedanjega sodstva in krojenje bodočega sodstva po svoji meri in podobi. Sredi julija lani je pooblaščenec Milana Kučana, odvetnik mag. Emil Zakojnšek med drugim prosil predsednika državnega zbora Janeza Podobnika za pojasnilo, v kakšni vlogi naj bi bil predsednik Milan Kučan poklican pred komisijo: ali v vlogi priče ali v kakšni drugi vlogi. Na to vprašanje, na katerega ni bilo odgovora, je v sredo na zaslišanju spomnil tudi predsednik republike sam. V začetku lanskega julija so namreč nekatera sredstva obveščanja poročala, da naj bi komisija z zaslišanjem ali z nalogom ministrstvu za notranje zadeve zaslišala tudi gospoda Milana Kučana kot nekdanjega predsednika Centralnega komiteja ZK Slovenije. Te informacije je osebno širil tudi poslanec gospod Franc Pukšič kot predsednik te komisije. Predsednik državnega zbora je bil ob tem opozorjen, da Zakon o parlamentarni preiskavi pravi, da pričo lahko zaslišuje le preiskovalna komisija ali po njenem pooblastilu sodišče. Igor Triller na sodišču Ljubljana, 18. januarja - Na ljubljanskem sodišču se je začel postopek zoper nekdanjega stečajnega upravitelja Elana Igorja Trillerja, ki mu očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe. Obtoženi je sodnemu senatu povedal, da je bil pri svojem delu vedno dosleden in odgovoren, da je spoštoval načela in da ima zelo visoka moralno etična načela. Nikoli ni prekorači/ svojih pooblastil in o svojem delu obveščal sodišče in javnost. Ekipa je delala dobro, vendar je spoznala, da brez prodaje podjetja ne bo šlo, je povedal in oceni/, da zadnja leta politika izrablja primer Elan za doseganje svojih ciljev. Predsednik republike Milan Kučan: obremenilni dokumenti naj hi bili ponarejeni. finančnik," je povedal in menil, da bo po logiki enega od članov komisije, da naj bi bil on vrh vsega, kar se je, kar se in kar se bo dogajalo v Sloveniji, najbrž poklican še na kakšno preiskovalno komisijo. Pavel Koder pojasnil svoje izjave Trditev Pavla Kodra, navedena v knjigi Danila Slivnika, da naj bi predsednik Kučan v letih od 1986 do 1989 od Elana prejemal darila, je Urad predsednika avgusta leta 1996 sporočil, da gre za izmišljotine. Maja leta 1999 je predsednikov urad na trditev, da je Finex v času Kučanovega predsedovanja financiral CK ZKS, odgovoril, da "ni bila v korist CK ZK Slovenije nakazana niti ena sama marka. Dokumenta, ki je bil s tem v zvezi danes (12. maja 1999) obravnavan na preiskovalni komisiji, predsednik oziroma Urad predsednika ne poznata. Če pa gre za dokument, ki je bil pred časom objavljen v glasilu SDS, gre za ponaredek, o čemer obstojijo tudi dokazi" V sredo je bil ta ponovno obravnavan na komisiji in Kučan je zanikal, da bi Finex financiral C K ZKS v času njegovega Ponarejena listina? Ljubljana, 18. januarja - Listina, ki je bila 7. II. 1996 objav/jena v časopisu Demokracija, ki naj bi dokazovala, da je begunjski Elan preko podjetja Finex v Nemčiji med leti 1984 in 1989 na C K ZKS nakazal 3.208.470 DEM provizij, je ponarejena, je 7. aprila 1998 na lastno željo izjavil in izjavo overovil pri notarki Nadi Kumar, Vili Pleško, eden od poslovodij Finexa v Muenehenu. Poslovodji sta bila še Milan černčec. (do leta 1987) in Jurij Terseg/av. Pleško je vodil posloval med Elanom in Finexom (slednji je bil pogodbeni zastopnik Elana za Nemčijo) i" to podjetje ni nikoli prejemalo denarja, ki naj bi ga pošiljal Elan in ga prenakazo-valo naprej Predsedstvu CK ZKS. Jurij Terseglav, tudi poslovodja Finexa, je v pismu Magu z 28. 4. /999, zapisal, da ga je v Muenchnu obiskal tudi Pavel Koder, kasneje pa tudi Janez Janša, za sestanek pa se je dogovoril visoki cerkveni dostojanstvenik. Terseglav je glede tega zapisal: "Ob tej priložnosti mi je Janša pokazal dokument na Finexovem papirju, kjer je bilo napisano, da je CK Slovenije prejel od Finexa več sto tisoč nemških mark. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je Janez Janša v TV oddaji Janezu Kocjančiču pokazal to potrdilo. Slika tega dokumenta je bila objavljena tudi v Demokraciji. Jaz sem Janši v svoji pisarni v Finexu pred pričami razložil in mu dokazal, da gre pri potrdilu CK, ki mu jo je dal Koder, za zelo slab ponaredek. V času, koje bil dokument datiranje imel Finex drugačno pisemsko glavo. Glede na datum potrdila bi morala biti drugačna tudi pisemska glava. Najbolj diletantski pa je tekst. Ali si lahko predstavljate, da bi CK pisno potrdil, da je dobil od Finexa denar? Ali si lahko predstavljate, da bi nemška davkarija ob rednih natančnih pregledih finančnega poslovanja Finexa spregledala takšno potrdilo? Za transfer denarja so imeli tovariši drugačne, bolj neopazne poti, ki jih Janša pozna in ima o tem dokumente, ki pa jih ne uporabi..." Po zaslišanju je predsednik republike Milan Kučan na vprašanje, ali bo z njegovim pričevanjem prišlo do kakšnih novih informacij glede Elana, dejal: "Na zaslišanje pred preiskovalno komisijo nisem prišel zgolj zaradi tega, ker je to moja dolžnost po zakonu, ampak tudi zato, ker je moj interes, tako kot je interes državljanov te države, da se razjasnijo vse morebitne nepravilnosti v procesu lastninjenja družbene lastnine. Navsezadnje so s tem najbolj oškodovani ljudje. Bojim pa se, da na tak način, kot je potekalo to zaslišanje, ki ste mu bili priča, ta preiskovalna komisija ne bo prišla resnici do dna. Navsezadnje, prišel sem tudi zaradi avtoritete instituta parlamentarne preiskave," je dejal predsednik. "Ali bo moje pričanje prispevalo k razjasnitvi dogajanja, zlasti glede Elana, nisem trdno prepričan, ker to niso bila vprašanja, ki bi bila usmerjena v razjasnitev tega, kar se je dogajalo v tem podjetju." Povedal je, da je komisiji na razpolago, če bo ocenila, daje njegovo sodelovanje z njo koristno. "Sicer sem tudi sam predlagal soočenje v točkah, kjer se gospod Koder sklicuje na mene oziroma na to, da sem bil vpleten v oškodovanje družbenega premoženja v Elanu, kjer je bil on predsednikovanja in da on osebno ni preje' mal daril. Predlagal je soočenje s Pavlo!" Kodrom, kar je komisija sprejela. Pavel Koder je dan po Kučanovem zaslišanju povedal, da so ljudje hodili v Elaf1 in prejemali smuči in druga darila. "O ten1 ni dvoma. Poudarjam pa, da sam nisefl1 nikoli ničesar dal Milanu Kučanu. Nikdaf tudi nisem trdil, daje Milan Kučan vpletel1 v kakršnekoli transakcije z zvezi s prodaji deviz Cerkvi oziroma provizijam1; Nesporno pa so bili takrat vzpostavljen' drugačni tokovi in nesporno je imela teda' nja partija od tega tudi korist. ZnoV^ poudarjam, da ne razpolagam z nobenim' dokazi o osebni vpletenosti Milana Kučar^ v te zadeve," je povedal Pavel Kode1" Zanikal pa je Kučanove trditve, da ga pozna. Ve za kraj, dan in uro, ko mu je I"' predstavljen. Koder je zanikal, da bi se osefr no okoristil. Delal je za Elan. Govoril je tudj o neobjavljenem delu intervjuja za nekdanJ1 časnik Slovenec. Ponovno je poudaril, da tudi na tem posnetku Kučan ni bil misije11 osebno, vendar pa so v Elan hodili tudi Iju** je iz vrha partije, ki so prejemali darila in P*1 tem namigovali, da so darila tudi za Kučana. • Jože Košnjek GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ^GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ I rrdniska politika: neovisni nestrankarski političnoinformalivni pollednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor: Marko Valjavec > Okovoma arednica: l.copoldina Bogataj! Nmiiurji in uredniki: H* Jclovčan, Igor Kavčič. Jože Košnjek, Lea Mencinger. Urša Pelemel. Stojan Saj«, Darinka Sedcj. Vilma Stanovnik. Marija Vokjak. Culo Zaplotnik, Danica Zavrt-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi i Lektoriranje: MarjcU» Fotografija: Tina Doki / Priprava za tisk: Media An. Kranj / Tisk: Dl.1.0 ■ TĆR. Tisk časopisov nn revij. d.d. Ljubljana 11 rednistvo. naročnine, oglasno trženje: Zoisova I. Kranj, telefon: 064/22.VI 11, lelefav 064/222-» K-mail: info@g-gks.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 • sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku: uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob trnkih in petkih. Naw* trimesečni obračun ■ individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica: odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega of"" bja. Za tujino: letna naročnina 150 DtM: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa. | CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). ' Torek, 18. januarja 2000 3. STRAN • GORENJSKI GLAS Marca na Gorenjsko pride kartica zdravstvenega zavarovanja Zamenjala bo zdravstveno izkaznico Zdravstveno kartico že imajo zavarovanci petih slovenskih regij, ravnokar jo delijo mariborskim, 6. marca pa bodo ta dokument, ki bo zamenjal dosedanjo zdravstveno izkaznico, začeli razdeljevati tudi na Gorenjskem. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Prvi jo bodo prejeli Jeseničani, zatem jo bodo delili zavarovancem na območju Radovljiee, Tržiča in Škofje Loke ter nazadnje Kranja. Skupno bo razdeljenih 181 tisoč kartic, pravi direktor Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Kranju Srečo Erz-nožnik. Ker naj bi bilo razpošiljanje kartic v treh tednih končano, to pomeni, da bodo dnevno poslali zavarovancem 15 tisoč kartic. Maja bomo torej vsi Gorenjci namesto zdravstvenih izkaznic lahko začeli uporabljati sodobnejši dokument za identifikacijo Pri zdravnikih, vendar to še ne Pomeni, da bomo lahko staro zdravstveno knjižico že kar vrgli v smeti. To bomo lahko storili šele tedaj, ko bodo kartice uveljavljene tudi povsod drugod v Sloveniji (zadnji jo bodo prejeli ljubljanski zavarovanci), to pa uaj bi bilo letos septembra. Novost, kot je na primer bankomat Projekt uvajanja zdravstvene kartice v Sloveniji poteka že Štiri leta, pred dobrim letom je bila končana poskusna faza uvajanja te novosti v Posavju, septembra lani pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije začel z nacionalno uvedbo trtice zdravstvenega zavarovanja v vsej Sloveniji. Gorenjska je šesta regija, ki dobiva ^dravstveno kartico, je povedal nektor območne enote zavo- a v Kranju Srečo Erznožnik, je prednost, saj se gorenjska enota namesto na lastnih napakah lahko uči na napakah drugih. Sicer pa bomo Gorenjci dobili 181 tisoč zdravstvenih kartic: prvi jih bodo imeli Jeseničani, zadnji Kranjčani. Že od septembra za ta korak po vsej Sloveniji vzpostavljajo vso ustrezno infrastrukturo, saj sistem kartice poleg same kartice Predvideva tudi samopostrežne terminale za potrjevanje kartic, citalnike kartic, profesionalne kartice zdravstvenega osebja (teh bo na Gorenjskem okoli in seveda informacijsko Podporo. Za ljudi uvedba kartic predstavlja novost, ki se je bo treba Privaditi, kakor smo se denimo Podatke z zdravstvene kartice lahko zdravnik prebere le s pomočjo svoje profesionalne kartice privajali dvigovanju denarja na bankomatih. Zato na območni enoti zavoda obljubljajo, da bodo o tem nudili kar največ informacij, ne le prek medijev, temveč tudi na brezplačnem telefonu, ki ga bodo na Gorenjskem odprli februarja in bodo nanj lahko zavarovanci naslavljali vprašanja glede poslovanja oziroma rokovanja s kartico. Pri zdravnikih bo manj birokracije Kartica je sodoben računalniško berljiv dokument za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki bo nadomestil zdravstveno izkaznico in z njo povezane administrativne postopke. Z njo bomo dokazovali, da smo zdravstveno zavarovani, sami bomo lahko na samopostrežnih terminalih (podobnih bankomatom) obnavljali in dopolnjevali podatke o zdravstvenem zavarovanju, ne da bi morali po štampiljko in podpis k svojemu delodajalcu ali na zavod, kakor je bilo v veljavi doslej. Ko bomo prišli k zdravniku, se nam ne bo treba dolgo muditi z administrativnimi postopki, kakor doslej. Vsaj tako nam zatrjujejo avtorji projekta, ki med cilji uvajanja zdravstvene kartice navajajo zlasti poenostavitev pri identifikaciji pacienta, enostavnejše obnavljanje osnovnih podatkov Samopostrežni terminali bodo na Gorenjskem na naslednjih '»('stih; ZZZS območna enota Kranj, Bolnišnica Golnik, Bol- tsnlca za ginekologijo in porodništvo Kranj, Zobna poliklinika /anj' Zdravstveni dom Kranj, ZD Tržič, Zdravstvena postaja Šenčur, zp Cerklje, ZP Kranjska Gora, Ambulanta Plamen roPa, Splošna bolnišnica Jesenice, ZP Žirovnica, ZD Jeseni-J' 7D Bled, ZD Bohinjska Bistrica, ZD Radovljica, ZP Pred-avor> ZP Stražišče, ZD Škof/a Loka, ZP Železniki, ZP Gorenja Vas> ZP Žiri, Adriatic PE Kranj. o pacientih, zagotovitev pravil-nejših podatkov, avtomatizacijo pri obračunavanju zdravstvenih storitev, manjšo možnost zlorabe pravic, izboljšanje komunikacije med zdravstveno zavarovalnico in zdravstvenimi zavodi in še kaj. Uvedba zdravstvene kartice prinaša koristi tako delodajalcem (nič več ne bodo imeli dela s potrjevanjem zdravstvenih knjižic), zavarovancem (administrativni postopki bodo olajšani, kakovost storitev boljša), zdravstvenemu osebju (manj birokacije, več časa za delo z bolniki) in zavarovalnicam (večja kvaliteta in ažurnost podatkov, hitrejši pretok informacij). Kaj je na kartici? Kartica vsebuje vidne in nevidne podatke. Vidno je na njej izpisano ime in priimek zavarovanca, datum rojstva, številka zavarovanja in ime izdajatelja. V gornjem levem kotu je tudi zapis v izbočeni pisavi slepih. Kartica pa vsebuje tudi nevidni zapis, in sicer so v čipu kartice naslov in spol zavarovanca, podatki o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju ter o njihovi veljavnosti, poleg tega pa tudi podatki o izbranem osebnem zdravniku, pediatru, zobozdravniku in ginekologu. V prvi fazi bodo na kartici vpisani samo pravno nesporni podatki, kakršne najdemo tudi v zdravstveni izkaznici. Medicinskih podatkov (kakršni so bili, resnici na ljubo, doslej zapisani tudi v zdravstveni knjižici) na zdravstveni kartici še nekaj časa ne bo. Pač pa bo s sistemom varovanja omogočala naknadno nadgradnjo podatkov v prihodnje. Na osnovi podobnih razmišljanj v Evropi gre za izbrane, tako imeno- t- - Pametna kartica V zvezi z zdravstveno kartico se pojavlja tudi izraz "pametna kartica" (prevod iz angleške besede "smart card"). Na kartici je računalnik, ki s svojim delovanjem in operacijskim sistemom omogoča dostop do podatkov na kartici samo na podlagi ustreznih ključev. Tako ima zdravnik dostop samo do določene vrste podatkov, pooblaščeni delavci zavoda za zdravstveno zavarovanje spet do druge skupine jtodatkov. V prihodnosti bo zdravnikova profesionalna kartica tudi dovoljevala lastniku dostop prek računalniške mreže do oddaljenih zbirk podatkov, kot je denimo rentgenska slika njegovega pacienta v bolnišničnem arhivu. vane stabilne medicinske podatke, kot so denimo krvna skupina, alergije, cepljenja, pomembna klinična stanja. Na kartici je že sedaj tudi prostor za vpis podatka o darovanju organov in tkiv, vpisali pa ga bodo zavarovancem, ki se bodo za to odločili s prostovoljno pisno izjavo. Podatek bo vpisan prek samopostrežnega terminala, pravico vpogleda pa bodo imeli le pooblaščeni zdravniki v enotah za intenzivno terapijo. V naslednjih fazah razvoja kartice pa je predvidena uvedba elektronskega recepta, elektronske naročilnice za tehnične pripomočke ter vpis podatka o izdanih zdravilih ali omenjenih pripomočkih. Kartica je varovana kot računalnik Avtorji projekta zdravstvene kartice zagotavljajo, da je varnost podatkov na njej zagotovljena in na višji ravni, kot jo zahteva naša zakonodaja. Kartica je miniaturni računalnik in je varovana tako, kot so varovani računalniki. Drugi nivo varovanja je profesionalna kartica, ki jo ima osebje zdravstvenih zavodov, torej zdravniki in medicinske sestre. Podatki z naše kartice so namreč berljivi le tako, da zdravnik ali sestra našo kartico vstavijo v čitalnik skupaj s svojo profesionalno kartico. Če kartico izgubimo, se da na njej prebrati samo vidne podatke, tiste, ki jih lahko o nas vsakdo prebere v telefonskem imeniku. Vse ostale podatke lahko preberejo le imetniki profesionalnih kartic, ti pa imajo ustrezna pooblastila in odgovornosti. Na zdravnikovi profesionalni kartici je denimo odtisnjeno tudi besedilo Hipokratove prisege in njegov portret, kar simbolno opominja na odgovornost ljudi, ki se ukvarjajo z medicino. V zvezi z za- ščito podatkov kaže povedati tudi to, da na kartici ne bo nobenega medicinskega podatka, če njen imetnik tega ne bo dovolil, prav tako pa ima zavarovanec pravico kadarkoli zahtevati izpis podatkov oziroma vsebino svoje kartice. Kartico bomo lahko potrdili tik pred obiskom zdravnika Ko bomo prišli k zdravniku, bo medicinska sestra (ali zdravnik) vstavila našo kartico v čitalnik, ob njej pa tudi svojo profesionalno kartico. Čitalnik bo glede na pooblastila profesionalne kartice na zaslon računalnika izpisal dovoljene podatke. Kakor smo vajeni že sedaj, ko moramo priti k zdravniku z vsak mesec na novo potrjeno zdravstveno knjižico, bo veljalo tudi pri zdravstveni kartici. Slednjo pa bomo potrjevali le na vsake tri mesece, upokojenci in otroci do 18. leta starosti celo samo enkrat letno. Za potrditev pa nam ne bo več treba k delodajalcu po žig in podpis, pač pa bomo kartico lahko tik pred obiskom pri zdravniku potrdili kar sami na enem od samopostrežnih terminalov. Teh bo na Gorenjskem v 17 krajih postavljenih kar 23, in sicer v vseh zdravstvenih domovih in postajah ter bolnišnicah (razen v Begunjah), pa tudi na sedežih zdravstvene zavarovalnice in zavarovalnice Adriatic. Kartico bomo lahko potrjevali ob delavnikih od 6. do 22. ure, oziroma v delovnem času zdravstvene ustanove. Izplačala se bo v treh letih in pol Avtorji projekta zdravstvene kartice trdijo, da njeno uvajanje pomeni korak k varčevanju v zdravstvu, kar dokazujejo z ekonomskimi in organizacijskimi pridobitvami pri uveljavitvi kartic v bančništvu in na področju financ. Finančna disciplina naj bi se tudi v zdravstvu z uvedbo kartice povečala, češ da bo omogočen večji pregled in nadzor nad porabljenimi sredstvi za zdravstvo. Za primerjavo: doslej so zavarovanci letno 4.600.000-krat potrdili zdravstveno izkaznico pri delodajalcih ali na zavodu. Ta strošek naj bi poslej odpadel, saj bodo kartico na samopostrežnih terminalih potrjevali sami. V Sloveniji je letno povprečno 17 milijonov obiskov bolnikov v zdravstvenih ustanovah, kar pomeni, da je bilo treba toliko podatkov doslej administrativno ročno obdelati. S kartico bo ta postopek hitrejši, enostavnejši in bolj racionalen, razen tega bo tudi ■ manj napak, zdravstveni delavci pa kot prednost vidijo predvsem možnost, da se bodo lahko bolj posvetili bolnikom. Projekt zdravstvene kartice v Sloveniji bo po ocenah iz leta 1996 stal približno 2,9 milijarde tolarjev (tretjina tega bo zagotovljena iz prostovoljnega zavarovanja, iz sredstev bank in dobaviteljev, izbranih z mednarodnim razpisom, ostalo pa iz poslovnega sklada zavoda za zdravstveno zavarovanje). Preračunano na zavarovanca znaša strošek zdravstvene kartice 1485 tolarjev. Ob prej omenjenih argumentih zaradi hitrosti in racionalnosti poslovanja s kartico naj bi se projekt "povrnil" v treh letih in pol. • D.Z.Žlebir AMZS Kot so nam povedali v kranjski bazi AMZS, so imeli minuli teden njihovi delavci 33 "intervencij. Od tega so opravili 23 vlek nevoznih vozil, 10-krat pa so gorenjskim voznikom pomagali s popravili njihovih vozil na krajih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so na prošnjo oziroma .zahtevo policije vlomili v stanovanje v bloku na Trgu Prešernovih brigad 7, saj so neko osebo, ki je prebivala v tem stanovanju, že dalj časa pogrešali. Gasilci so vstopili preko balkona in osebo v stanovanju našli mrtvo. Pogasili so dimniške požare v Zgornji Besnici, na Župančičevi ulici, na Savski Loki 9 in na Srednji Beli v Preddvoru. Pogasili so že en požar, tokrat je zagorelo v kurilnici ob hiši na Grosovi l. Pogorela so polena, naložena ob peči. "Pregorelo" pa je tudi kosilo, ki ga je na prižganem štedilniku pozabila gospa, ki stanuje v ulici Tuga Vidmarja 8. K sreči so sosedje opazili dim, poklicali kranjske gasilce, ki so požar pogasili. Še preden je povzročil večjo škodo. Prejeli so tudi lažno prijavo prometne nesreče, ki naj bi se pripetila okrog polnoči. Za prijaviteljem bo podana kazenska ovadba. Do prometne nesreče je ponovno prišlo na cesti od rondoja proti Britofu, kjer je konec ceste očitno zelo slabo viden in je na tem kraju prišlo že do več težkih prometnih nesreč. Tako je bilo tudi tokrat, kranjski gasilci so pomagali reševalcem pri oskrbi poškodovancev, osvetlili kraj nezgode in vozilo, ki je čez nasip zletelo 40 metrov daleč, potegnili na cestišče. Jeseniški gasilci so 15-krat spremljali vozila, ki so skozi Karavanški predor vozila nevarne snovi, imeli postavljeno gasilsko stražo na hokejski tekmi v Podmežaklji ter pogasili požar zabojnika za smeti na Kejžarjevi ulici. NOVOROJENČKI Gorenjci smo od petka do danes dobili 29 novih prebivalcev. Ponovno so veliko število rojstev zabeležili v kranjski porodnišnici. Od petka do danes seje rodilo 21 otrok, med njimi 12 deklic in 9 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.200 gramov, najlažji deklici pa je tehtnica pokazala 2.590 gramov. Na Jesenicah se je rodilo 8 novorojenčkov. Izmed njih je bilo 7 dečkov in 1 deklica. Najtežji deček je tehtal 4.460 gramov, najlažji pa 2.390 gramov. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli kirurgi 209 urgentnih primerov. Na internem oddelku je nujno zdravniško pomoč potrebovalo 53 bolnikov, na pediatriji pa 34 otrok. SMUČIŠČA Krvavec: do 110 cm snega; Soriška planina: 100 cm sne ga, urejena tudi sankaška proga: Velika planina: 80 cm snega; Stari vrh: do 60 cm snega, urejeno je sanka I išče, otroško igrišče, tekaška proga in snov/board skakalnica; Straža: do 40 cm snega; Pokljuka: do 80 cm snega, urejena tekaška proga; Kranjska Gora: do 70 cm snega; Cerkno: do 120 cm; Zelenica: do 130 cm; Kobla: 60 cm snega in Vogel do 120 cm snega. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Premalo denarja v občini Kamnik Žirovnica - Minuli četrtek je bila opravljena tudi uradna primopredaja objekta nekdanjega obrata Planike na Breznici. Objekt je tako prešel v last Občine Žirovnica, ki bo za to morala odšteti 59 milijonov tolarjev. Po besedah župana Franca Ffujfarja bodo stavbo obnovili, prostore pa namenili razvoju obrti in podjetništva v občini. V njih naj hi poslovne prostore dobilo sedem domačih podjetnikov, v stavbi pa naj hi uredili tudi večnamensko dvorano s 70 sedeži. Večino del naj bi opravili še letos, tako da hi komunalno urejen in obnovljen objekt lahko čimprej zaživel. • V. P., foto: G. Kavčič Božično-novoietni sprejem Kamnik, 16. januarja - V prostorih Frančiškanskega samostana v Kamniku je župan občine Kamnik Tone Smolnikar minuli teden priredil božično-novoietni sprejem za duhovnike iz občine Kamnik in za kamniškega dekana. Na sprejemu, ko jih je seznanil z delom in načrti občine za letos, je poudaril tudi sodelovanje pri skrbi za sakralne objekte v občini. Skupaj s sodelavci je duhovnikom in dekanu zaželel zdravje, zadovoljstvo, dobro delo in mir. Za čestitke in dobre želje pa seje županu zahvalil kamniški dekan Niko Pavlic. • A. Ž. Tržiški podjetniki vračajo obisk Tržič, 18. januarja - Urad za gospodarstvo občine Tržič je lansko jesen povabil na obisk tržiškega rojaka, ki je dolga leta uspešno delal v tujini. Profesor Janez Peklenik si je takrat ogledal obrate samostojnih podjetnikov v več krajih in pripravil predavanje z naslovom "Revitalizacija malih podjetij s pomočjo informacijske infrastrukture". Obljubil je tudi, da bodo lahko tržiški podjetniki obiskali njegov laboratorij na Strojni fakulteti v Ljubljani. Ta dogovor bodo uresničili v četrtek dopoldne, ko si bodo ogledali računalniško vodene stroje. Seznanili se bodo z izobraževalnim programom, ki ga nameravajo organizirati tudi v Tržiču. • S. Saje Spominske plošče žrtvam komunističnega nasilja Jesenice - Tudi v jeseniški občini obstajajo divja grobišča, kjer ležijo žrtve komunističnega nasilja, pobite med in po drugi svetovni vojni. Mnogi svojci še danes ne vedo, kje so pokopani njihovi domači, je na zadnji seji občinskega sveta opozoril svetnik Bogomir Ličof. Predlagal je, naj se za vse te žrtve uredijo spominske plošče ali skupen spomenik, saj bo občina le tako uresničila eno od človekovih pravic po mrliškem listu umrlih in vedenju svojcev o kraju njihovega zadnjega počitka. Ličof je tudi želel, da bi v občinskem proračunu za to namenili 1,1, milijona tolarjev sredstev. Občinski svetniki so zahtevo po finančnih sredstvih zavrnili, so pa sprejeli Ličofovo pobudo in v kratkem naj bi občina pripravila projekt, ki bo uredil to področje bodisi s postavitvijo spominskih plošč ali pa skupnega spomenika. • U. P. Kdaj kanalizacijski kolektor Blejska Dobrava-Občinski svetniki z Blejske Dobrave so ob obravnavi predloga proračuna Občine Jesenice vložili dopolnilo, po katerem naj bi za izgradnjo kanalizacijskega kolektorja - ta naj bi bil nujno potreben, saj ob večjih nalivih zaliva hiše - namenili šest mio tolarjev. Sredstva naj bi pridobili iz prispevkov za republiške takse za obremenjevanje okolja. Občinski svetniki na čelu z županom so se strinjali, daje izgradnja kolektorja ena od prednostnih nalog, toda z deli bodo začeli le, če bodo sredstva za to. Računajo predvsem na podražitev republiških taks; če bo do nje res prišlo, se bo v proračun namesto 32 mio nateklo 49 mio tolarjev in šest mio od te vsote bodo namenili za kanalizacijski kolektor na Dobravi, so sklenili. • U. P. Nekdanjo šolo bi radi ogrevali Koprivnik - V krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše bi tudi letos radi nadaljevali z uresničevanjem programa Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (Crpov). Če bodo od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejeli 1,5 milijona tolarjev in bo 1,4 milijona tolarjev zagotovila še občina, bodo ponatisnili prospekt, ki so ga v okviru programa Crpov izdali že predlani, a je povsem pošel, izdali nove razglednice Koprivnika in Gorjuš, obnovili nekaj dotrajanih planšarskih stanov z ogradami na planini Javornik in napeljali centralno kurjavo v nekdanji šolski stavbi na Koprivniku. Ureditev ogrevanja je potrebna zato, da bi stavbo zaščitili pred nadaljnjim propadanjem, v njej omogočili različne dejavnosti v zimskem času in morebiti ponovno "aktivirali" nekdanje učiteljsko stanovanje v prvem nadstropju. • CZ. Rešitev za dve romski družini Radovljica - Kot je na torkovi novinarski konferenci radovljiške občine povedal župan Janko S. Stušek, so v občini lani rešili tudi del stanovanjskih problemov Romov, ki so se pred leti iz Kamne Gorice, kjer jim je pretila nevarnost z bližnjega pobočja, preselili v barake (last hrvaškega podjetja) v Kropi ter v Kapusovo graščino v Kamni Gorici. V stanovanje so preselili največjo družino iz barak in družino iz Kapusove graščine, za ostale pa naj bi rešitev poiskali v prihodnosti. Da se število Romov ne bi nenadzorovano povečevalo, so jih popisali, stanje pa tudi redno preverjajo. • CZ. Vsako leto 150 milijonov za šole Kamniški župan Tone Smolnikar vsem, ki mu prigovarjajo, naj umiri konje, odgovarja, da konji morajo dirjati, za primerno porabo pa trdi, da je neprimerna. Kamnik, 16. januarja - "Nekatere občine so ob primerni porabi prikrajšane, mi v kamniški dosegamo 90 odstotkov, čemur pravim, da ni primerna ampak neprimerna poraba. S petimi odstotki smo financirali muzej. Vendar pa razen Kamnika druge občine niso prispevale. Če to vprašanje v prihodnje ne bo urejeno, bodo zaposleni v Muzeju brez plač in na mrzlem." Tako je po novem letu za zemljišče. Za projekte priča- je po novem pomanjkanje denarja in neurejene razmere glede financiranja komentiral župan občine Kamnik Tone Smolnikar. V občini oziroma v občinskem svetu so sprejeli operativni plan investicij v okviru programa devetletnega šolanja. Tako bodo za šole vsako leto namenjali po 150 milijonov tolarjev. Letos bodo dozidali prostor k šoli Marije Vere na Duplici in uredili streho na šoli v Šmart-nem. V prihodnje bo sledila dozidava pri šoli Stranje, nato novogradnja pri osnovni šoli Mekinje. Zdaj potekajo priprave kujejo 20 odstotkov denarja od države, vendar pa se bojijo, da denarja ne bo, saj imajo slabe izkušnje. Župan pravi, da mu nekateri prigovarjajo, naj malo umiri konje. Vendar po njegovem morajo konji dirjati v galopu, če želimo, da se kaj premakne. Mirni konji pomenijo le spanje. Precej obsežni načrti v občini so tudi na komunalnem področju. Po Podgorju je predvideno nadaljevanje kanalizacije iz Šmarce proti Volčjemu Potoku. Projekti so za Tuhinjsko dolino, tudi Tunjice potrebujejo projekt kanalizacije. Predvidena je tudi Po lanski dograditvi kanalizacije v Podgorju bo letos na vrsti nadaljevanje Smarca - Volčji Potok. ob plinifikaciji obnova vodovoda in kanalizacije v Kamniku ter polaganje cevi proti Iverju. V občini pa je več kot 50 vaških vodovodov, ki so jih ljudje nekdaj zgradili sami, zdaj pa so nekateri že potrebni obnove in vzdrževanja. Denarja pa ni. Župan pravi, da je po zakonu Letos bo najprej na vrsti prizidek pri šoli Marije Vere na Duplici. odgovoren za zdravo vodo, zato je problem upravljanja in vzdrževanja treba rešiti. Številne želje za asfaltiranje cest imajo tudi v krajevnih skupnostih. V občini jih čaka tudi sanacija plazov. Lani so namenili 100 milijonov, država je prispevala 41. Za prijavo na državna sredstva so porabili pet milijonov za projekte, vendar država potem vseh projektov in sprejela. Tako so se v občini ušteli. Denar za projekte bi marsikje lahko skupaj s prispevki krajevnih skupnosti veliko bolje oplemenitili in izkoristili. Za letos je v občini Kamnik veliko želja in veliko potreb na komunalnem področju. Želje so kar petkrat večje od možnosti. Kaže pa, da lanskih presežkov ne bo in da bo denarja veliko premalo. • A. Žalar Prebivalci Brda in Praproč imajo zdravo pitno vodo Dolgoletna želja je končno uresničena Najlepše darilo so v vaseh na robu tržiške in radovljiške občine dobili po praznikih, ko je v hiše pritekla voda iz vodnega zbiralnika na Brdu. Tržič, 18. januarja - Čeprav je lani kazalo, da utegne pasti dogovor pa so del denarja prispevali tudi med občinama Tržič in Radovljica o skupni napeljavi vodovoda v vodo, se to le ni zgodilo. Vodni zbiralnik na Brdu ni več prazen, iz njega pa je pritekla po praznikih zdrava pitna voda v dve vasi. Skupno praznovanje bo predvidoma spomladi. Sodelovanje med občinama Tržič in Radovljica je omogočilo dokončno uresničitev dogovora o skupni izgradnji vodovoda za vasi Brdo in Praproče. Pod vasjo Brdo je Komunalno podjetje Tržič že leta 1997 zgradilo zbiralnik za sto tisoč kubičnih metrov vode, ki pa je dolgo ostal prazen. Do tja je bilo namreč treba zgraditi še malo manj kot dva kilometra dolg glavni vod od vasi Hudo v tržiški občini. Uresničitev dogovora med občinama je še lani visela na nitki. Občina Radovljica je nameravala sama napeljati vodovod do Praproč iz Ljubnega, saj je bila napeljava s Hudega po prvotnih načrtih predraga. Po spremembi tega načrta so v drugi polovici septembra vendarle začeli graditi povezavo med zbiralnikom na Brdu in vasjo Hudo. Izgradnja vodovoda skupaj s priključki na hiše je stala približno 14 milijonov tolarjev, poleg obeh občin prebivalci. "Nikomur ni žal, da smo ob dogovorjenem znesku plačali še nekaj več za hišni priključek. Sedaj imamo zdravo pitno vodo, kar je bila naša dolgoletna želja. Prej je bila voda iz vaškega vodovoda komaj uporabna, saj so z Prebivalci Brda in Praproč so zadovoljni, da je končno pritekla iz zbiralnika na Brdu zdrava pitna voda. analizami večkrat ugotavljali njeno oporečnost. V sosednjih Prapročah so dobili vodo takoj po praznikih, na Brdu pa je pritekla v prve hiše prejšnji teden. V naši vasi, kjer je tudi nekaj vikendov, bo skupno 16 priključkov na novi vodovod. V vsaki od vasi je približno po 20 prebivalcev. Ker gre za majhni naselji, verjetno brez sodelovanja obeh občin še ne bi imeli novega vodovoda. Pri sosedih morajo zgraditi še novo omrežje v naselju. Ko bo to končano, bomo verjetno skupaj proslavili novo pridobitev, zaradi katere je veliko zadovoljstva med ljudmi v obeh vaseh," je povedal Borut Sajovic z Brda, ki je tudi predsednik krajevne skupnosti Kovof-Voda v zbiralnik na Brdu je napeljana z Brezij pri Tržiču-Zaradi nemotene oskrbe so naredili zajetje nad novo vrtino-Letos bodo nadaljevali z obnovo vodovoda do vasi Hudo, kjef morajo zamenjati še okrog dva kilometra napeljave. • S. Saje Kakšno občinsko glasilo si želijo Jeseničani Jeseničani bi najraje brali o gospodarstvu Delo občinskega sveta, župana in krajevnih skupnosti pa jih ne zanima preveč - Največ predlogov za ime Jeseniško glasilo, pa tudi predlogi Jeklobil, V nove čase, Delavski časopis Jesenice... Jesenice - Občina Jesenice je pred časom 6500 gospodinjstvom v občini poslala vprašalnik, v katerem so Jeseničane spraševali, kakšno občinsko glasilo si želijo. Z odzivom občanov so na občini zadovoljni, odgovore je poslalo 469 Jeseničanov (oziroma 7,2 odstotka), kar je glede na dosedanje izkušnje pri tovrstnih vprašalnikih nad povprečjem. In kakšen časopis si želijo Jeseničani? Občani menijo, da potrebujejo dodatne informacije o dogajanjih v občini in da je občinsko glasilo primerna oblika obveščanja o tem. Ne strinjajo se, da bi občina zgolj zakupila dve do tri strani v kakšnem od že obstoječih časopisov, prav tako pa niso za to, da bi občinsko glasilo izhajalo kot priloga kakega časopisa. Menijo, da bi občinsko glasilo moralo izhajati samostojno, in sicer enkrat mesečno, večina Jeseničanov, ki so sodelovali v anketi, pa bi se odločila za naročniško razmerje in bi za glasilo plačevalo. In kakšne vsebine si želijo? Večino vprašanih najbolj zanima gospodarstvo, na drugem mestu je šport, na tretjem pa kultura in izobraževanje. Sledijo zdravstvo, prireditve, šele na šestem mestu pa je delo občinskega sveta, župana in krajevnih skupnosti. Občane bi zanimala tudi socialna vprašanja ter delovanje političnih strank. Kot morebitne teme predlagajo tudi pisma bralcev, turizem, znane obraze, delo z mladimi, humor in oglase, pa črno kroniko, modo, kuharski kotiček in nenazadnje - osmrtnice. In kako naj bi se občinsko glasilo imenovalo? Občani so predlagali številna imena, največ pa jih je izbralo ime Jeseniško glasilo (oziroma novice). Med zanimivejšimi predlogi so bili denimo Ejga, Pod Golico, Jesenov list, Rdeči prah, Jeklobil, Delavski časopis Jesenice, Karavanški cajtng, Razvojček, Jeseniški zvon in tako naprej. Kot pravijo na Občini Jesenice, so odgovori zelo zanimivi in koristni in jim bodo vsekakor v pomoč pri odločanju o tem, kakšno glasilo naj bi dobila občina. • U. P. V Cerkljah o cesti Spodnji Brnik - Žičnica Krvavec Ozka cesta in pomanjkanje parkirišč Ob nekaj letošnjih smučarskih konicah se je pokazalo, da postaja problem Krvavca in občine Cerklje preozka cesta proti spodnji postaji žičnice in pomanjkanje parkirišč. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Cerklje, 18. januarja - To je bila tudi iztočnica za sestanek, ki ga je konec tedna v Cerkljah s predstavniki Ministrstva za promet in zveze in RTC Krvavec sklical župan občine Cerklje Franc Čebulj. Ob tem je izkoristil tudi priložnost in poizvedel o usodi preostale državne ceste Spodnji Brnik - Zgornji Brnik - Cerklje - Grad - Žičnica Krvavec, saj je rekonstrukcija spodnjega dela te ceste že za letos uvrščena v državni proračun. Bodo na Spodnjem Brniku namesto neprimernega in nevarnega križišča zgradili rondo, kot pričakujejo tamkajšnji krajani? Za eno popoldne je bilo to kar preveč vprašanj, zlasti ker je sogovornike (med njimi je bil tudi državni sekretar prometnega ministrstva Žare Pregelj), daleč najbolj zaposlovala cesta od Grada proti Krvavcu. Ta je na dveh mestih (pri mali elektrarni in nekaj višje pri ostankih starega vodnega zajetja) še posebej ozka, ob večjih konicah Pa problem predstavlja tudi Pomanjkanje parkirišč. Slednja imajo sedaj zagotovljena vzdolž ceste od spodnje postaje žičnice proti Gradu, nasproti spodnje postaje pa so postavili še zapornico. Jasto Marcon iz RTC Krvavec je povedal, da imajo za parkirišča vzdolž vse doline dogovor z lastniki zemljišč in tudi z direkcijo za ceste, ki jim tako rešitev dovoljuje, toda ob večjih konicah so ta Parkirišča premalo za vse, ki želijo na Krvavec. Obisk smučarjev je letos večji za tretjino, zato bodo morali misliti na trajnejšo rešitev. Razmišljajo o odkupu zemljišča in gradnji parkirne hiše, vendar v dolini, tako da bo smučarje na spodnjo postajo še vedno vozil avtobus. S tem pa ostaneta problem obračališča za avtobuse na spodnji postaji in obe cestni ožini, ki ju bo treba odpraviti. Cesto skozi dolino, kjer na eni strani teče potok Reka, bi težko razširili, ne da bi mislili tudi na vodo. Da je pri vsem tem pripravljena sodelovati tudi občina Cerklje, je župan Franc Čebulj na petkovem sestanku več kot jasno nakazal s predlogom o skupnem reševanju problema, ob čemer pa pričakujejo, da bo občina vključena tudi v delniško družbo. Predstvnik SKB banke, ki je lastnik RTC Krvavca, tokrat ni vedel povedati nič jasnega, češ da ima za Krvaveč le posredni interes. Na potezi sta torej upravljalec in občina, da rešita zadevo. Na petkovem sestanku seje vsa druščina dogovorila, da RTC Krvavec pripravi izvedbene načrte skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter vodarji, da reši propustnost skozi ozko sotesko od Grada proti spodnji postaji žičnice in tam tudi obračališče za avtobuse. Skupaj z občino naj išče tudi možnosti za ureditev parkirišč. Ob rekonstrukciji ceste pa naj "ubijejo dve muhi na mah" in poskrbijo še za menjavo vodovodnih cevi, ki potekajo iz krvavških zajetij in napajajo okoli 50 tisoč ljudi v več občinah. V občini Cerklje pričakujejo tudi skorajšnjo rekonstrukcijo državne ceste Spodnji Brnik -Zgornji Brnik, za kar imajo zagotovilo, da je potrjen projekt za 1600 metrov te ceste in izdelane tri variante. Kdaj bodo načrti dobili vsa dovoljenja, kdaj bodo narejeni izvedbeni projekti, ali bodo v proračunu leta 2001 zagotovljena sredstva, da se rekonstrukcija lahko prične? Kot so županu povedali predstavniki Direkcije za ceste, se letos rekonstrukcija še ne bo začela, ker še niso rešeni odkupi zemljišč, pač pa je za slednje v proračunu zagotovljen denar. Začeli bi prihodnje leto, če bo občina opravila svoj del obveznosti z lokacijskimi in drugimi dovoljenji, letos pa naj bi se odločili za eno od treh predlaganih variant. Po prvi naj bi šla cesta po obstoječi trasi (porušiti bi morali štiri objekte), stala pa bi 300 milijonov; po drugi bi na Zgornjem Brniku v dvojnem s ovinku cesto prestavili (varianta je za malenkost cenejša); po tretji najcenejši pa naj bi prvotno rešili neproblematični del ceste, ostalo pa uredili s cestno signalizacijo. Kaj pa krožišče, ki ga na Spodnjem Brniku želijo za lažji dostop na cesto Kranj -Brnik - Moste in ki ga kot sprejemljivo rešitev podpira tudi Policijska postaja Kranj? Kot so povedali predstavniki direkcije za ceste, bi takšno krožišče stalo 75 milijonov tolarjev, podraži pa ga tudi zamik ceste Brnik - Vodice. Od občine pa država razen predloga pričakuje tudi ustrezno dokumentacijo. • D. Z. Žlebir Zaslužni Jeseničani bodo tudi letos nagrajeni Boj za jeseniška občinska priznanja Razpis za podelitev priznanj je bil objavljen minuli petek - Plaketa še naprej v bronu oziroma medenini, in ne v papirju Jesenice - Postopek za pridobitev letošnjih Priznanj Občine Jesenice je že stekel; prejšnji petek je bil objavljen javni razpis, v okviru katerega lahko občani, podjetja, zavodi, organizacije, politične stranke ter društva do 15. februarja predlagajo imena nagrajencev. Vse predloge bo podrobno proučila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, zadnjo besedo o nagrajencih pa bo rekel občinski svet. Nagrade bodo podelili na osrednji prireditvi ob občinskem prazniku 20. marca. Postopek dodeljevanja občinskih priznanj določata odlok o priznanjih občine in Pravilnik o izbiri kandidatov za občinska Priznanja, ki ju je občinski svet sprejel na zadnji seji konec decembra lani. Občina Jesenice vsako leto podeli več občinskih Priznanj, in sicer naziv častnega občana, Piakete občine, plakete in diplome na Področju šolstva, kulture in športa, plakete ln diplome za uspehe na področju obrti in Podjetništva ter plakete župana. Najvišje Priznanje občine je Plaketa Občine esenice, ki jo podeljujejo občanom, pa udl Podjetjem, zavodom, društvom in dru-8'm ustanovam za izjemne uspehe na posajenih področjih življenja in dela, s kate-j""11' so pomembno prispevali k razvoju in u8'edu občine. Vsako leto lahko podelijo Poleg plakete tudi denarne nagrade Dobitniki najvišjega občinskega priznanja (plakete) bodo prejeli tudi denarno nagrado; ta znaša štiri povprečne neto plače v državi v zadnjih treh mesecih pred podelitvijo. Dobitniki plaket za področje kulture, športa in šolstva bodo prejeli denarno nagrado v višini dveh povprečnih neto plač, dobitniki diplom pa v višini ene povprečne neto plače. Samo priznanje, ne pa tudi denarnih nagrad, pa prejmejo dobitniki priznanj na področju obrti in podjetništva ter županovih plaket. ocen ter lastne presoje pripravila končni predlog kandidatov za dobitnike priznanj, o katerih pa bo dokončno odločil občinski svet. Dobitniki bodo prejeli diplome oziroma plakete; slednje so v obliki grba občine v bronu oziroma medenini. Predlog nekaterih občinskih svetnikov, da bi bile plakete kar papirnate, je večina svetnikov na čelu z županom zavrnila. Sicer pa ima tudi župan možnost, da nagradi zaslužne Jeseničane, podeli jim lahko plaketo župana, in sicer ob posebnih priložnostih po svoji lastni presoji. Občina pa lahko izbere tudi častne občane, ki prejmejo posebno listino o tem. • U. Peternel največ tri plakete, od tega največ dve posameznikom in eno kolektivno. Plakete in diplome na področju šolstva, kulture in športa ter obrti in podjetništva prejmejo organizacije in posamezniki, za posamezno področje pa lahko podelijo največ dve plaketi in eno diplomo, ln kako bodo izbrali nagrajence? Ocenjevalni sistem ima tri stopnje, o prispelih vlogah na javni razpis za zbiranje pobud bo odločala komisija, ki lahko pridobi tudi dodatno strokovno mnenje strokovnjakov s posameznih področij. Nato bo na osnovi strokovnih v Žirovniški župan gostil župane sosednjih občin Župani proti zmanjševanju deleža dohodnine Govorili so tudi o možnostih regijskega povezovanja, .s*j je območje omenjenih občin zanimivo za ustanovitev regije. Žirovnica - Prejšnji petek je žirovniški župan ustanovitev regije. Odločno so tudi protesti-Fra"c Pfajfar na obisk povabil župane, rali proti zmanjševanju deleža dohodnine, p°džupane in direktorje občinskih uprav ki pripada občinam, s 35 na 30 odstotkov m S0!*dnjih občin ter občine Bohinj. Udeležili pooblastili tržiškega župana Pavla Ruparja, 8 s* ga predstavniki jeseniške, radovljiške, ki je tudi poslanec v državnem zboru da to pske, tržiške in bohinjske občine, medtem njihovo pobudo odločno zastopa na državni ko so se Kranjskogorci opravičili. Na sreča- ravni nju je žirovniški župan predstavil svoje delo nega ,n delovanje občine, govorili pa so tudi o neke nekaterih aktualnih vprašanjih. Potn 1 ogovarjali so se o možnostih sodelovanja s°sedskih občin na različnih področjih in Motovili, da je najpomembnejše zlasti Povezovanje na področju turizma, varstva okolja in urejanja prostora. Govorili so tudi 0 možnostih regijskega povezovanja, saj je območje omenjenih občin zanimivo za Dotaknili pa so se tudi pobude pokoj-žirovniškega župana za organiziranje _ oblike varstva za ljudi s posebnimi potrebami, ki ostanejo brez staršev. Vendar do kakšne konkretne rešitve, kako bi rešili ta problem, župani niso prišli. Na koncu so si ogledali tudi rekonstrukcijo Guten-bergovc stiskalnice v Ateljeju Rozman v Smokuču in se seznanili z možnostmi njene uporabe v turistične in promocijske namene. • U. P. Tekmovanje podčrtali sankači Podljubelja Selo pri Vodicah, 16. januarja -Smučarsko društvo Strahovica v občini Vodice je v nedeljo pripravilo tradicionalno, tretjo rekreacijsko sankaško tekmo za člane oziroma domačine. Prijetno presenečeni prireditelji pa so v nedeljo pozdravili skoraj 30 sankačev iz Sankaškega kluba Pmlljuhelj v občini Tržič, ki so tokrat pomembno podčrtali prireditev v Selu pri Vodicah. Dobro pripravljeno 1,8 kilometra dolgo progo, pri pripravi so pomagali tudi gasilci, so pohvalili tudi tekmovalci iz Podljubelja, čeprav bi bila po njihovi oceni lahko tudi nekaj krajša. Tekmovanje, sodelovalo je 50 tekmovalcev, je bilo razdeljeno na rekreacijsko in športno vrsto. V rekreacijskem delu so bili najboljši Lojze Kosec mlajši in starejši in Gorazd Kuster med moškimi. Dani Čebulj pri ženskah, Katarina Kunstelj pri deklicah in Aleš Komatar ter Blaž Lončar pri dečkih. V športnem delu pa so bili najboljši sankači iz Podljubelja - moški: Darko Nemec (najhitrejši 1,15.92), Jaka Šivic in Boštjan Rožič; ženske: Mateja Kralj (2,30.35), Marija Polajnar, Irena Ahačič; dečki: Nejc Stupan (Smlednik), Malic Nemec, Luka Švab; deklice: Erika Marn, Petra Dragičevič. Vsi v športnem delu, razen Nejca Slupana, so bili člani sankaškega kluba Podljubelj. Prireditelji v smučarskem društvu Strahovica se jim zahvaljujejo za udeležbo, saj so prav oni zaslužni za poseben in kvaliteten pečat letošnje že četrte sankaške prireditve po vrsti v Selu pri Vodicah. • A. Žalar ==== ZRCALCE, ZRCALCE Tesno sodelovanje Kamnik - Minuli teden se je na božično-novoletnem sprejemu županu občine Kamnik Tonetu Smolnikarju zahvalil za pozdravne besede in dobre želje kamniški dekan Niko Pavlic. Županu je v svojem imenu in v imenu duhovnikov v občini zaželel tudi tesno sodelovanje v letu 2000. Vendar pa je ob želji za tesno sodelovanje takoj poudaril, da le-to naj vendarle ne bi bilo tako tesno, kot je bilo v Škof ji Loki, ko sta se zaletela župan in dekan. Gradnja prizidka k osnovni šoli Bohinjska Bistrica - Najpomembnejša naloga, ki so si jo v bohinjski občini letos zastavili na področju izobraževanja, je izgradnja prizidka k osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici, s katerim bi zagotovili prostorske možnosti za prehod na devetletko. V proračunu, ki ga je občinski svet že sprejel na zadnji lanski seji, so za to rezervirali 62 milijonov tolarjev, od tega naj bi nekaj manj kot 25 milijonov tolarjev dobili od ministrstva za šolstvo in šport, za približno enak znesek pa naj bi se zadolžili še pri eni od bank. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi letos opravili gradbena dela, prihodnje leto pa naj bi v proračunu zagotovili denar še za opremo. • CZ. PETER KUKOVICA (1937 - 2000) "Črna barva fizikalno pomeni temo, fiziološko počitek, psihološko pa žalost in potrtost; Njena objektivna asociacija je noč, čustvena pa skrivnost. Črna barva nas izkustveno teži in nam daje občutek oklepa ter ječe; Po drugi strani pa je to barva poglabljanja." lakaje v 12. številki glasila ISIS zapisala o barvah Danica Rolar - Pavlic, dr. medicine. Za vse, ki smo se v sredo, S. januarja 2000, zbrali na kranjskem pokopališču, je črna barva pomeni/a vse to ln še več. Pomenila je smrt in zadnje slovo od Petra Kukavice, profesorja športne vzgoje in kiparja. Soočeni s to resnico smo stali nemo in z žalostjo zrli nekam daleč. Imeli smo čas za razmislek o življenju, delu in podobi prijatelja, pa tudi o skrivnosti smrti, kije na Petrova vrata potrkala mnogo prezgodaj. Potem pa besede slovesa, v katerih je bilo pred vsemi povedano, da je bil njegov boj za življenje težak in dolg polnih pet let. Bojeval ga je pokončno, tudi z nasmehom na ustnicah in brez pritoževanja nad usodo. Peter Kukavica seje rodil 28. junija 1937 v Spodnjem fiotiču pri Litiji. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, nato končal učiteljišče, potem pa med prvimi diplomiral na fakulteti za telesno vzgojo v Ljubljani. Po opravi/enem študiju je šel na služenje vojaščine v znano in na več načinov zaznamovano Bilečo. Že od malih nog je bil atlet. V AK Lilija je tekmoval v tekih na srednje proge, kasneje pa je postal trener in organizator tekmovanj. Leta 1964 je prevzel mesto prvega profesionalnega trenerja v AK Triglav Kranj. Napolnjen z znanjem in voljo do dela je navduševal mlade atlete. Vzgojil je številne državne prvake in reprezentante (Metka Papler, Iztok Kavčič, Franci Fister, Dušan Prezelj, Lidija Osovnikar, Bernard Šraj. Franci Hafner in druge), med njimi tudi olimpijskega reprezentanta Poldeta Mileka. Čeprav je trenerstvo in delo z mladimi športniki imel rad, se je kljub temu odločil za stabilnejšo službo. Kot športni pedagog se je zaposlil na osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, v klubu pa še naprej delal v nekoliko manjšem obsegu, z mladimi atleti. Na njegovo pobudo sva organizirala na Gimnaziji v Škof ji Loki mladinsko atletsko šolo, v katero je zlasti kolega Peter vložil veliko svojega dela in idej. Telesni kulturi in športu je bil vrsto let do popolnosti zapisan. Prijel je za vsako delo: - organiziral šolsko atletsko ligo in tekmovanja - bil atletski sodnik - gradil šolska in druga igrišča - bil vodja in trener atletske mladinske in članske reprezentance - izdelal pripomočke za treninge atletov, - bil vodja odbora za kvalitetno atletiko pri AZ Slovenije -prevajal iz ruščine in objavljal strokovne prispevke v reviji trener - izvajal testiranja za telesnovzgojni karton v okviru poizkusne-ga projekta OŠ Slovenije itd. Ponuđeno mu je bilo mesto pedagoškega svetovalca za telesno vzgojo pri Zavodu za šolstvo RS, pa ga je zaradi ljubezni do dela z mladino odklonil. Prosti čas pa je namenjal tudi sadjarstvu in čebelarstvu, bil je ribič, predvsem pa umetnik - kipar. Več kot dvajset let je Peter ustvarjal kot kipar, oblikovalec male lesene plastike. Svoje skulpture je razstavljal na številnih samostojnih razstavah v Kranju, Škof ji Loki, Vačah pri Litiji... Večkrat je sodeloval v kiparskih in likovnih kolonijah in dobil pomembna priznanja in nagrade - tako tudi prvo nagrado likovne kolonije Kokrica 1993. Kritiki so ob razstavah pohvalno pisali o ustvarjanju Petra Kukavice. Cene Avguštin je napisal, da lahko takšna likovna tlela bistveno osveži/o naš osiromašeni trg umetniškega oblikovanja. Leta 1965 se je poročil in z ženo Zdenko sta ustvarila topel dom. Sinova Peter, najprej dober atlet, danes pa priznan poslovnež in Tomaž, direktor Prešernovega gledališča v Kranju, sta bila njegovo veliko veselje in ponos. Ko sva se s Petrom 6. decembra 1998 sredi noči vračala z obletnice absolventskega večera, mije pripovedoval, daje srečen v krogu svojih najbližnjih. da mu je narava v veliko veselje, kiparje nje pa mu daje dodatnih moči. Nato pa je še dodal: "Vse-to skupaj je lepota in paša za oči in dušo!'' Peter, iskrena hvala Ti za vsej Ivan Križnar KULTURA \ GORENJSKI GLAS • 6. STRAN I___ 'J' ! < Mencinger ______________ | Torek, 18. januarja 2000 Jazz na Jeseniških miniaturah DESETLETNICA JAZZ KVARTETA Jesenice - Desetletnica glasbene skupine je bržkone dovolj dolgo obdobje, v katerem postane vsaj nekaj zelo jasno: skupina je dovolj trdna, da bo dočakala najmanj še tolikšen jubilej, kot ga prav zdaj - desetletnico - praznuje D J kvartet z Jesenic. Najbrž pa niti vsem Jeseničanom kvartet ni najbolj znan. Tudi zato ne, ker je večinoma jazzovsko naravnan in tudi zato, ker enostavno ni dovolj časa za nastopanje. No, ob desetletnici je seveda drugače. Glasbeniki, med njimi je profesionalec le vodja skupine po-zavnist Domen Jeraša, katerega inicialke v imenu skupine seveda nimajo nobene zveze s kakšnim diskom. "Skupina je nastala zato, ker nam je bil jazz v naši družini zelo pri srci. Glasba je bila pri nas vedno cenjena, saj je že moj oče igral v jeseniški pihalni godbi. Ko sem šel prvikrat v glasbeno šolo, so rekli, kar pozavno naj igra, ravno prav velik je. Pa sem začel igrati pozavno," pripoveduje o svoji glasbeni poti, ki se prepleta z igranjem doma in v kvartetu Domen Jeraša, sicer član orkestra Slovenske filharmonije. Sprva je kazalo, da bo študij glasbe nadaljeval na graški glasbeni akademiji, pa ga je tam že po prvem semestru letu našlo povabilo, da v Slovenski filharmoniji nujno potrebujejo pozav-nista. Sprva ni bil zato, kasneje pa se je le odločil in nato ob službi v orkestru še dokončal akademijo v Ljubljani in kasneje še specializacijo. Domen Jeraša Ob klasični glasbi pa je vendarle ostalo še nekaj časa za jazz in pa za vodenje jeseniškega Plesnega orkestra, ki žal zdaj ne obstaja več. Pri Jera-ševih so jazz igrali kar naprej, oče in Domen na pozavni, brat Mitja pa saksofon. Potem so ugotovili, da so trije premalo, pa so povabili še saksofonista Frenka Rožiča, s katerim so skupaj igrali v jeseniški pihalni godbi. Oče zdaj ne igra več v skupini, pač pa Domnova žena Alenka, ki je igranje flavte v pi- Razstava "S Triglava na vrhove sveta z Alešem Kunaverjem" PO TRAGIČNO PRETRGANI POTI VRHUNSKEGA ALPINISTA IN ČLOVEKA Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori je že od sredine decembra na ogled zanimiva razstava "S Triglava na vrhove sveta z Alešem Kunaverjem". Razstava prikazuje osebnost in vlogo Aleša Kunaverja (1935-1984), ene najpomembnejših osebnosti slovenskega alpinizma od zgodnjih šestdesetih pa do osemdesetih let. Leta 1984 je bila njegova pot pretrgana, Kunaver seje tragično ponesrečil v helikopterju na poti proti Triglavu. halni godbi zlahka zamenjala za saksofon. "Pravzaprav nimamo niti poštetih svojih nastopov v teh desetih letih. Mi kar igramo, kadar imamo čas, kadar nas kam povabijo. Kar pogosto smo nastopali na otvoritvah razstav v jeseniškem Doliku, pred dvema letoma v glasbenem ciklu Združenja glasbene mladine Jesenice z naslovom Dobimo se v Kosovi in še kje." Na Gorenjskem res ni glasbenih skupin, ki bi si izbrale jazz -do Kranja, kjer vztraj- in brezhibno in še z dvema dodatkoma za hvaležno občinstvo. Domen Jeraša, med drugim je zadnja tri leta tudi asistent na glasbeni akademiji, pa se uveljavlja tudi kot skladatelj. Ne sklada seveda le jazza, kot so imeli priložnost spoznati poslušalci jubilejnega nastopa na Jesenicah, pač pa se posveča tudi pisanju klasične glasbe. V sredini prihodnjega meseca bo v Društvu slovenskih skladateljev recital, na katerem bo med drugimi slovenskimi glasbenimi novitetami za pozavno in klavir predstavil tudi svoje delo za pozavno solo. Jeseniški DJ kvartet pa so lani marca spoznali tudi v najpres-tižnejšem jazz shajališču v Ljubljani v Gajo klubu, kjer so DJ kvartet: Alenka Jeraša, Frenk Rožič, Domen in Mitja Jeraša. no igra Dixieland band ni nobenega drugega. Zato ni čudno, da je bil petkov koncert v Kosovi graščini v okviru cikla Jeseniške miniature, tako dobro obiskan. V klasičnem jazzu, med skladbe je vodja skupine skromno dodal le dve svoji jazz skladbi, je večer izzvenel obletnici primerno - temperamentno igrali skladbe Domna Jeraše, večer pa je posnela in v poznih nočnih urah predvajala tudi slovenska televizija. In kaj si igrajo filharmoniki na novoletni zabavi? Jazz seveda, ki mu je menda naklonjen tudi njihov dirigent Marko Letonja. • Lea Mencinger, foto: Gorazd Kavčič ARHEOLOŠKI KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Mestne hiše razstavlja barvne fotografije Janez Marenčič. V preddverju Iskratel razstavljata fotografije Vasja Doberlet na temo Vode in Janez Pelko na temo Zatežena breztežnost. V avli Iskrateling razstavlja slike Brane Povalej. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja Nejč Slapar. V klubu Trezor v hotelu Creina razstavlja fotografije Tina Doki. V Cafe galeriji Pungert razstavlja ilustracije Gorazd Vahen. V beli dvorani gradu Khislstein razstavlja Uroš Lampič fotografije na temo Skrivnosti narave. ŠKOFJA LOKA - Loški muzej je v zimskem času odprt le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro; za skupine je po dogovoru možen ogled tudi med tednom med 9. in 13. uro. V Galeriji Fara razstavlja perorisbe Veno Dolenc. V galeriji Knjižnice Ivana Tavčarja je na ogled razstava Exlibris 99 slovenskih knjižnic in knjižničarjev. V mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja barvne fotografije na temo V gozdu Boštjan Pleško. RADOVLJICA - V Galeriji Šivčeva hiša je na ogled pregledna razstava fotografij avtorja Jakoba Glinška. Čebelarski muzej v Radovljici in Kovaški muzej v Kropi sta januarja in februarja zaprta. V ekspozituri Gorenjske banke, PE Radovljica, razstavlja slike Jože Drakskojler, član Dolika. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava barvnih fotografij Mojstrski fotografski ciklusi - razstavlja Flavio Mosetti, do konca januarja pa razstavlja pletene modele dipl. ing. Karmen Klobasa. V razstavnem salonu Dolik na skupinski razstavi razstavljajo člani Relika Trbovlje. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava S Triglava na vrhove sveta z Alešem Kunaverjem. DOMŽALE - V Galeriji Domžale v kompleksu blagovnice Vele razstavlja akademska kiparka Dragica Čudež. KAMNIK - V Galeriji Veronika je na ogled skupinska razstava "Vleto 2000" likovnih del kamniških likovnikov. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Novo v kinu OROPAJ POLICIJSKO POSTAJO V tem tednu se v kinu začne vrteti ameriška komedija Oropaj policijsko postajo, v glavni vlogi prebrisanega tatu diamantov igra Martin Lavvrence. Usoda se z gobezdavim tatičem kruto poigra. Ko izvede skupaj z drugimi zahteven rop diamanta vrednega 20 milijonov dolarjev, se stvari šele začnejo zapletati. Komaj ga utegne skriti na bližnjem gradbišču, že ga aretirajo in za dve leti zaprejo. Ko je spet prost, poišče skrivališče diamanta, a glej, v novogradnji se je naselila policijska postaja. Policajem se seveda ne sanja, da imajo v zračniku milijonsko vrednost, zato pa se v policajsko obleko preobleče predrzni tat in seveda na najbolj zabaven način stika po stavbi za svojim plenom. Da je zadrega še večja, mu gre posel pri odkrivanju kriminalcev dobro od rok, zato mu zaupajo nove in nove naloge. Zadeva se razplete v puščavi, kjer se znajdejo na kupu tihotapci, zvezna policija in losangeleška policija... Igrajo še Peter Green in Luke VVilson, režiser filma je Les Mavfield. IGRALCI, IGRALKE! Kranj - Oder mladih pri CKD ZKO Kranj v tej sezoni pripravlja nov gledališki projekt. Zato režiser Lojze Domajnko vabi mlada dekleta in fante (od 18 do 30 let) k sodelovanju. Avdicija bo v torek, 25. januarja, ob 18. uri in v petek, 28. januarja, ob 21. uri. Vsakič v spodnjih prostorih ZKO Kranj, Sejmišče, 4, (v bližini gostilne Zlata riba). Po besedah avtorice razstave Eli Gradnik je bil Aleš Kunaver zares vsestranska osebnost; z alpinizmom se je začel ukvarjati pri trinajstih in se v naslednjih desetih letih razvil v vrhunskega alpinista. Bil je član in vodja številnih odprav, snemalec prvih slovenskih himalajskih filmov, predavatelj, publicist, načelnik Komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije in Jugoslavije ter njen predstavnik pri mednarodni alpinistični zvezi. Osnoval je tudi alpinistično šolo za nepalske gorske vodnike v Manangu, ki je lani slavila dvajsetletnico. Bil pa je tudi uspešen poslovnež in oče treh otrok. Razstava prikazuje vsa področja njegovega dela po sklopih; uvodoma so predstavljeni začetki slovenskega alpinizma, nato pa na posameznih panojih spoznavamo Kunaverja v različnih vlogah. Poleg panojev s fotografijami in številnimi Kunaverjevimi citati so na ogled tudi njegovi osebni predmeti, denimo planinski čevlji, rokavice, osebni dnevniki z odprav, odlikovanja, pa tudi drobni predmeti (molilni mlinčki in podobno), ki jih je prinesel iz Himalaje. Razstavo bogati tudi scena s šotorom in lutko alpinista, ki ponazarja tipični himalajski tabor. Vsi predmeti so originalni, tako šotor, puhovka, dereze... Razstavo pa spremljajo tudi tri krajše videokasete s posnetki odprav na Lotse 1981, Trisul 1960 in Makalu 1972 in 1975. Pobudo za postavitev razstave je dala Kunaverjeva vdova Dušica, ki je tudi sodelovala pri pripravi, prispevala pa je tudi celotno gradivo. Razstava, ki sta jo pripravila Muzej Jesenice in Občina Kranjska Gora, po besedah Eli Gradnik ni namenjena le poznavalcem oziroma alpinističnim navdušencem, temveč širšemu krogu ljudi. V Liznjekovi domačiji bo odprta do konca marca, nato pa se seli v Mojstrano. V sodelovanju z Dušico Kunaver pa pripravljajo tudi katalog o razstavi. • Urša Petcrnel EKSPERIMENTALNI CENTER Kranj - Decembra letos bo v kranjski Mestni hiši Gorenjski muzej odprl stalno razstavo z naslovom Železna nit. Na preureditev prvega nadstropja s stalnimi zbirkami se GO" rezijski muzej Kranj pripravlja že lep čas. Letos kaže, da bo na voljo tudi denar ministrstva za kulturo, s katerim bo mogoče sofinanciranju Mestne občine Kranj postaviti novo arheološko razstavo, na kateri bo predstavljen razvoj železarstva na Gorenjskem od pradavnine pa do srednjega veka. Že v dosedanjih arheoloških izkopavanjih se je pokazalo, da je na naših tleh veliko ostankov pridobivanja železa kot na primer na Ajdni in na Ajdovskem gradcu v Bohinju. Kot je povedala arheologinja Barbara Rav; nik Toman, ravnateljica Gorenjskega muzeja Kranj, pa slovensk' arheologi nimajo dovolj znanja o starodavnih načinih pridobivanja železa. Zato bo že letos v sodelovanju s švedskimi arheologi s tamkajšnjega znanstvenega instituta organizirana poskusna delavnica v Bohinju; ob asistenci štedskih kolegov in po znanih P0" datkih o pridobivanju železa pri nas bodo poskusno postavili del nekdanje peči za pridobivanje železa in ulili tudi prvo "šaržo • Po arheoloških izkopavanjih v Bohinju, arheologi naj bi redn0 \ začeli izkopavati prihodnje leto, naj bi bile takšne arheomet^' i lurške delavnice tudi pri nas priložnost za pridobivanje in izme' [ njavo izkušenj o tej pradavni človekovi veščini. Na osnovi postof nih izkopavanj in izsledkov delavnic bo nastala tudi razstava, ^ j katero se zanima tudi TNP, del gradiva bo verjetno vključen tudj v prihodnjo stalno postavitev železarske zbirke v kranjski mesti1' f hiši. • L.M. LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA Grajska pot 13 4220 ŠKOFJA LOKA objavlja razpis prostega delovnega mesta KUSTOSA ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO - GALERISTA Pogoji; - diploma Filozofske fakultete - smer umetnostna zgodovina - znanje vsaj enega tujega jezika (angleščina, nemščina) - obvladovanje kreativnega pisanja - usposobljenost za javno nastopanje - obvladovanje in uporaba računalniške tehnologije in programov - 6 mesecev poskusnega dela Kandidate, ki jih privlači samostojno strokovno delo v muzeju in galeriji, vabimo, da pošljejo ponudbe z življenjskimi podatki, dokazili o strokovni izobrazbi in dokumentiranim opisom dosedanjega dela, najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LOŠKI MUZEJ ŠKOFJA LOKA, Grajska pot 13, 4220 ŠKOFJA LOKA (za razpis). Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju ponudb. Moški pevski zbor DU - Kranj Vabilo k sodelovanju Kakor v vsej svoji 37-letni zgodovini, tako tudi letos pripravljamo vrsto pomembnih nastopov. Ker pa je to Upokojenski pevski zbor, je osip seveda večji, kakor pri običajnih odraslih pevskih zborih. Seveda v najbolj potrebnih glasovih v prvem tenorju in drugem basu. Pevce, ki imate posluh in glas, vas vabimo, da pridete na pevske vaje ob torkih in petkih, ob 17. uri na Društvo upokojencev, Tomšičeva 4, Kranj. Želimo, da se odločite najkasneje do 13. 1. 2000, ali sporočite vašo pripravljenost na tel. št. 241-635. Pevci MoPZ - DU Kranj SKB banka in Nova Kreditna banka Maribor podpisali pismo o nameri Na zaroki so bančno poroko napovedali za maj Z združitvijo druge in tretje največje banke v Sloveniji nastaja drugi bančni steber, ki je odprt tudi za druge banke. Kranj, jan. - Nova Kreditna banka Maribor in SKB sta v petek, 14. januarja, v Mariboru podpisali namero o združitvi, podrobnosti bodo pripravljene do aprila in maja bodo o tem odločali delničarji. Združitev naj bi tako začela veljati s prihodnjim letom, sedež združene banke (imena še nima) bo v Mariboru, kapital nove banke bo znašal 60 milijard tolarjev. Na začetku bo imela 24-odstotni tržni delež, dosegli pa naj bi še precej večjega, saj bodo odprti za povezave z drugimi bankami. Upravi bank sta sc konec lanskega leta sporazumeli o nameri za združitev, jo objavili sredi minulega tedna, nakar sta predsednika obeh uprav dr. Jože Glogovšek in Cvetka Selšek minuli petek v Mariboru podpisala pismo o nameri. Zaroka je Potemtakem sklenjena, poroko Pa so napovedali za maj oziroma junij, ko bodo o združitvi odločali delničarji obeh bank. Združitev enako velikih, vendar različnih bank Združujeta se druga in tretja največja slovenska banka, po velikosti sta si zelo podobni, vsaka ima približno 12-odstotni tržni delež. Skupaj bosta imeli ^43 milijard tolarjev bilančne vsote in 24-odstotni tržni delež. Po velikosti sta si banki zelo Podobni, sicer pa zelo različni. Nova Kreditna banka Maribor Je v 100-odstotni državni lasti, ^B banka ima zasebne lastni- e> med njimi imajo pomembne deleže tujci. Novo strategijo ^KB banke, ki vključuje tudi Združitev z NKBM, sta podprla tudi oba največja tuja solastnika in sicer Evropska banka za obnovo in razvoj, ki ima 15-odstotni delež, ter nemška investicijska družba DEG, ki ima 5-odstotni delež. Dosedanji razvoj obeh bank Združevanje druge in tretje največje slovenske banke spremlja vsesplošna naklonjenost. Združevanje je podprl nadzorni svet NKBM, predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek pa pravi, da so združitvi obvestili finančno ministrstvo in Banko Slovenija, ki nista bila proti. Vse torej kaže, da je oblikovanje drugega slovenskega bančnega stebra dobrodošlo za vse. Združena banka bo odprta I za povezavi z drugimi banka/ni, saj po besedah predsednika uprave NKBM dr. Jožeta Glogovška nameravajo doseči 35- do 40-odstot-ni tržni delež. Potemtakem lahko pričakujemo dvoboj z Novo Ljubljansko banko zlasti za preostale večje oziroma regionalne slovenske banke. Zunaj obeh stebrov °stajajo Gorenjska banka Kranj, A banka Ljubljana in B(*"ka Koper. je privedel do skladne prisotnosti obeh bank v posameznih slovenskih pokrajinah. NKBM je prisotna predvsem na Štajerskem in Novogoriškem, SKB banka pa v Ljubljani, poslovalnice pa ima po vsej Sloveniji, tudi na Gorenjskem. Združena banka bo tako prisotna po vsej Sloveniji, po prvih ocenah ne bo prišlo do večjih podvajanj zmogljivosti. Tudi po vsebini dosedanjega dela sta si banki različni, saj ima NKBM večji obseg poslovanja s prebivalstvom, SKB banka pa s podjetji. Sedež združene banke bo v Mariboru Z združitvijo obeh bank bo Maribor postal še pomembnejše slovensko finančno središče, saj bo sedež združene banke v Mariboru. Kako se bo imenovala, še ni znano, povedali so le, da bo dobila novo ime. Nekatere pomembne dejavnosti združene banke pa bodo v Ljubljani. Uprava združene banke bo sestavljena iz članov obeh vodstev, v prvem mandatu ji bo predsedoval član iz NKBM, v drugem iz SKB. Kakšno bo menjalno razmerje med delnicami, še ni znano, določeno bo na podlagi ocenitev, ki jih bodo opravile nepristranske londonske investicijske Cvetka Selšek in dr. Jože Glogovšek, predsednika uprav obeh bank banke. Vrednost obeh bank bodo ocenili za tri leta nazaj in tri leta naprej. Tudi zaradi tega, ker je NKBM zahtevala, da SKB banka pred združitvijo očisti svoje bilance. Po prvih ocenah se poslovni mreži obeh bank ne prekrivata, zato združitev ne bo povzročila večjega odpuščanja zaposlenih. Težišče racionalizacije bo v zalednih službah, oblikovali bodo kadrovsko močna jedra, ki bodo nudila hitro in kvalitetno podporo komercialnih dejavnosti banke, in razvili nove storitve na področju finančnega posredništva v Sloveniji. Tudi zato, ker se v banke seli plačilni promet, presežnih delavcev ne bo, na novo pa seveda ne bodo zaposlovali. Direktor Gorenjske banke Zla t ko Kavčič pravi, da so odprti za vse povezave in da je možno vse, saj niso izključili še nobene možnosti. Pri tem je zanimivo, da delnice Gorenjske banke kupuje kranjska družba Sava, ki namerava svoj skoraj 20-odstotni lastninski delež povečati na 33-odstotnega, Zla t ko Kavčič pravi, da z največjimi delničarji usklajeno sodelujejo. SKB banka lani 5,5 milijarde tolarjev izgube Po prvih ocenah je SKB banka lani tekoče poslovala s 3 milijarde tolarjev dobička, zaradi očiščenja kreditnega portfelja pa bo prikazala 5,5 milijarde tolarjev izgube. Uprava in nadzorni svet sta se odločila, da očistijo bilanco in oblikujejo potrebne rezervacije. Kljub temu pa SKB banka po zatrdilih uprave izpolnjuje vse zakonske zahteve, tudi tiste, ki se nanašajo na kapitalsko ustreznost. Uprava je konec lanskega leta spremenila postopke in zaostrila merila za odobravanje posojil, s čimer so povezane tudi nekatere kadrovske spremembe. Ustanovili pa so službo za upravljanje s tveganji. NKBM, ki jo je država sanirala, je lani dosegla 4,5 milijarde tolarjev kosmatega dobička, čisti dobiček pa znaša 2,3 milijarde tolarjev. Njen poslovni rezultat je tako za 4,2 odstotka slabši kot leto poprej. • Marija Volčjak Slovenska podjetja prodirajo v BiH Prevent odprl tovarno v Sarajevu ?ranJ, jan. - Velenjsko Gorenje je minu-11 Petek odprlo v Sarajevu skladišče in Poslovni objekt, slovenjegraški Prevent Pa minulo soboto novo tovarno. Merca-tor je dobil dovoljenje za gradnjo velike-8a blagovnega centra v Sarajevu. Slovenska podjetja vse bolj prodirajo v »osno in Hercegovino in minule dni je .lo v Sarajevu kar nekaj slovesnih otvo-j^tev, ki so jim prisostvovali predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. Gorenje iz Velenja je odprlo upravno poslopje Podjetja Gorenje Commerce in skladišče, naložba je vredna 300 milijonov tolarjev, 1 njo bodo pospešili distribucijo svojih izdelkov v Bosni in Hercegovini ter izboljšali servisno dejavnost. Skupina Prevent iz Slovenj Gradca je 0Q,prla novo tovarno Prevent Sarajevo, investicija je vredna 500 milijonov tolarjev. /. tovarni je delo dobilo 200 domačinov, *j izdelujejo avtomobilske sedežne preseke in prevleke za vzmetnice. Mercator je od sarajevskih oblasti dobil dovoljenje za gradnjo velikega blagovnega centra v Sarajevu. Skupaj s Tržnim centrom Sarajevo je ustanovil skupno slovensko-bosansko podjetje. Investicija bo vredna 2 milijardi tolarjev, Mercator bo prispeval 1,5 milijarde tolarjev in sarajevski partner 500 milijonov tolarjev. Hi-permarket bo imel 15 tisoč kvadratnih metrov površine, omogočil bo prodajo slovenskih izdelkov na bosansko-herce-govskem trgu. Novi Hipermarket bodo predvidoma odprli pred poletjem. Blagovna menjava Slovenije z Bosno in Hercegovino je leta 1998 znašala 366 milijonov dolarjev, v prvih desetih mesecih lanskega leta pa 347 milijonov dolarjev. Vendar je izvoz precej večji od uvoza, saj je v prvih desetih mesecih lanskega leta znašal 302 milijona dolarjev, uvoz pa le 45 milijonov dolarjev. Največji slovenski izvozniki v BiH so Gorenje Velenje, Fructal Ajdovščina, Pi- vovarna Laško, Perutnina Ptuj, Droga Portorož, Krka Novo mesto. Radenska, Lek Ljubljana, Helios Količevo in Ljubljanske mlekarne Ljubljana. Največji uvozniki pa so Koto Ljubljana, Eles Ljubljana, Alpina Žiri, Nil-tex Ljubljana, Peko Tržič, Merkscha Celje, Onda Nova Gorica, Telma Ljubljana, Planika Kranj in Vipap Videm Krško. Največji delež v slovenskem izvozu v BiH je imela voda in sicer 4,5-odstotne-ga, sledijo zdravila s 3,6-odstotnim deležem in pralni stroji s 3,2-odstotnim deležem. Med največjimi uvozniki so torej gorenjske čevljarske tovarne, ki so del proizvodnje že preselile v Bosno in Hercegovino. Deli obutve, vložki in vstavki za pete so imeli leta 1998 v slovenskem uvozu iz BiH kar 11,4-odstotni delež. Večji delež in sicer 15,2-odstotni so imele uvožene surove kože in 13,5-odstotnega uvožena električna energija. Sava večinska lastnica Chema Kranj, jan. - Kranjska Sava je pred časom kupila 25 odstotkov delnic ljubjanskega trgovskega podjetja Chemo, v zadnjem času je pridobila še 24 odstotkov delnic in v kratkem bo postala večinska lastnica Chema. Delniška družba Chemo Ljubljana je trgovska firma na področju kemije, gume in plastike, njen letni promet znaša približno osem milijard tolarjev, usmerjena pa je predvsem na domači trg in na območje bivše Jugoslavije. V Savi pravijo, da bo odigrala pomembno vlogo pri razvoju njihove domače in tuje trgovine, vključno s savsko trgovsko mrežo in še z nekaterimi drugimi gospodarskimi družbami s tega področja. Težišče Chemove dejavnosti je veletrgovina, obsega tudi maloprodajo, ki jo nameravajo posodobiti s sodelovanjem strateških partnerjev. Chemo in tako zastavljena trgovska dejavnost bo v okviru strategije Save predstavljala orodje za združevanje slovenske kemične industrije. Štirje turistični kandidati Kranj, jan. - Na razpis za mesto direktorja Slovenske nacionalne turistične organizacije so se prijavili štirje kandidati, v sredo bo turistični minister enega predlagal upravnemu odboru. Na razpis so se prijavili direktor Kompasa Berlin Mitja Koče-var, direktor Centra za promocijo turizma Franci Križan, predsednik Nacionalnega turističnega združenja Janez Širše in Bogdan Valentin, ki je izvršni direktor v Metropol Group Portorož. Vsi imajo veliko turističnih izkušenj, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek se bo seveda moral odločiti, koga bo predlagal upravnemu odboru Slovenske nacionalne turistične organizacije, ki se bo prvič sestal v sredo. Slovenska nacionalna turistična organizacija bi morala biti po zakonu ustanovljena že sredi lanskega septembra, vendar je bilo veliko razprav, kako bo urejena in kdo jo bo vodil. Ministrova odločitev je potemtakem težko pričakovana. V Gradbincu prisilna poravnava Kranj, jan. - Okrožno sodišče v Kranju je 14. januarja začelo postopek prisilne poravnave za kranjsko gradbeno podjetje Gradbinec, upniki imajo mesec dni časa za prijavo svojih terjatev. Zaradi prezadolženosti in dolgotrajne nelikvidnosti rešitev v kranjskem Gradbincu sedaj vidijo v prisilni poravnavi, ki jo je kranjsko Okrožno sodišče začelo v petek, 14. januarja, ko je bil sklep nabit na oglasno desko sodišča. Začetek prisilne poravnave bo v petnajstih dneh objavljen v Uradnem listu, upniki pa imajo trideset dni časa za prijavo svojih terjatev. Sodišče je imenovalo upniški odbor, v njem so predstavniki največjih upnikov, ki so, kot vse kaže: Gradbinec Operativa Kranj, ETP Kranj, Arming Ljubljana, Primorje Ajdovščina, Merkur Kranj, Mercator Gorenjska Škofja Loka in zaposleni, kijih v upniškem odboru zastopa Milan Zakotnik. Na udaru manjši stanovanjski skladi Kranj, jan. - Združenje za poslovanje z nepremičninami pri GZS opozarja na sporne določbe zakona o javnih skladih, ki je pred tretjo obravnavo v državnem zboru. Sekcija stanovanjskih skladov, ki deluje pri Združenju za poslovanje z nepremičninami, opozarja, da nekatere določbe spreminjajo pogoje delovanja občinskih stanovanjskih skladov. Celo do te mere, da bodo onemogočile njihovo nadaljnje poslovanje, saj predstavljajo korak k centralizaciji Slovenije. Predlog zakona o javnih skladih je tudi v nasprotju s cilji nacionalnega stanovanjskega programa, ki je prav tako v državnem zboru. Predlagane rešitve glede poslovanja skladov namreč vodijo k ukinjanju stanovanjskih skladov v manjših občinah. Ni namreč ločnice med velikimi in manjšimi kapitalskimi skladi, slednji imajo seveda predvsem socialni pomen. Omejevanje možnosti zadolževanja občinskih stanovanjskih skladov vodi k postopni ustavitvi stanovanjske gradnje v manjših občinah. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Osnovna šola F.S. Finžgarja LESCE p.O. razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE za nedoločen čas Kandidati morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje. Prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: Osnovna šola F. S. Finžgarja Lesce - prijava na razpis, Begunjska 7, 4248 Lesce v roku 8 dni. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. V škofjeloškem Termu uvedli prevozniško borzo Prevoze urejajo s pomočjo interneta Veliki prevozniki so novost pozdravili, tudi manjši so se dokaj hitro prilagodili Škofja Loka, jan. - V tovarni kamene volne Termo v Škofji Loki so prvi pri nas uvedli urejanje prevozov prek interneta in tako dejansko uvedli prevozniško borzo. Sodelujejo seveda lahko pogodbeni prevozniki, saj za prijavo na objavljeni načrt prevozov potrebujejo geslo. Škofjeloški Termo je spet prvi, sem si dejala ob novici, da so s pomočjo interneta uvedli prevozniško borzo. Termo je namreč pred dvema letoma za računalniško "umetno oko" dobil nagrado ameriške družbe Microsoft. Tokrat je za novost poskrbel vodja logistike Robert Rupnik, uvedba prevozniške borze zanje ni bila le delovna, temveč tudi obveznost v okviru njegovega podiplomskega študija na kranjski fakulteti za organizacijske vede. Moje besede, tako mlad, pa vodja logistike, ki je v Termu precej zahtevno področje, je zavrnil z besedami, da to ni nič nenavadnega, da prihaja do zamenjave generacij in da ima vodstvo posluh za mlade in prav pred kratkim so izračunali, da povprečna starost v komerciali znaša samo 28 let. Vodja logistike Robert Rupnik. "Zamisel o urejanju prevozov s pomočjo interneta se mi je porodila, ko sem opazoval sodelavca, ki je prej urejal prevoze po telefonu. Šest ur od osmih je telefoniral, hkrati je imel odprti tudi po dve liniji. Iz naše tovarne dnevno odpelje več kot trideset kamionov, lastnega prevoza nimamo in lahko si mislite, kako težavno je že postalo njegovo delo. Velikokrat je 'gasilsko' klical prevoznike, da je uredil prevoze. Zato smo se odločili za njihovo urejanje s pomočjo interneta in lahko rečem, da so se tako sodelavci kot prevozniki na novost zelo hitro navadili," je povedal Robert Rupnik. Vključili so se seveda lahko le pogodbeni prevozniki, ki so dobili geslo. Termo za tri dni vnaprej objavi načrt prevozov in prevozniki se prek interneta prijavljajo. Tako so včeraj do devete ure dopoldne zbirali prijave za prevoze v sredo, 19. januarja. Ko so pregledali prijave, so se odločil in prevoznikom s pomočjo interneta sporočili svoje odločitve. Ne gre torej samo za lažji način poslovanja, Termo si je s tem ustvaril tudi možnost izbire prevoznikov, ki jih je pri nas preveč, zato se lahko sproti odločajo, komu bodo zaupali prevoz. Tudi prevoznikom zdaj ni več potrebno čakati na telefonski klic, ker so prevozi objavljeni tri dni vnaprej, prav tako lažje načrtujejo svoje delo. Zanimalo nas je, kako so prevozniki sprejeli novost. Robert Rupnik pravi, da so jo veliki prevozniki pozdravili, saj tudi sami lažje V tovarni kamene volne Termo Škofja Loka vsak dan naložijo več kot trideset kamionov, ki tervol odpeljejo v različne evropske države. Letno imajo tako več kot 6 tisoč prevozov. Svojega voznega parka nimajo, temveč sodelujejo s številnimi slovenskimi prevozniki, saj za 90 odstotkov prevoza poskrbijo sami, kupci le približno desetino kamene volne prevzemajo v tovarni: Termo je uvedel prvo prevozniško borzo pri nas, ki so jo prevozniki dobro sprejeli. načrtujejo delo. Srednje veliki prevozniki, ki imajo pet do deset kamionov so se prilagodili v tednu dni, ni jih tudi več strah, da bi jim veliki pobrali delo. Največ težav so imeli manjši prevozniki, ki imajo en ali dva kamiona. Termo jih je v bistvu prisilil v poslovanje prek interneta, kar je velika večina sprejela že prvi mesec. Novosti tako ni sprejel le eden od 31 pogodbenih prevoznikov. • Marija Volčjak DOBER IZLET V Miinchen za 6.100* tolarjev V rubriki DOBER IZLET obvestilo o štiristo tolarjev vrednem izletniškem presenečenje za vse naročnice in naročnike Gorenjskega glasa: v sodelovanju zAL-PETOURJE M POTOVALNO AGENCIJO vabimo na super izlet v bavarsko prestolnico Miinchen na JANUARSKE ugodne NAKUPE oziroma razprodaje po izjemno ugodni ceni 6.500 tolarjev. V prestolnico Bavarske Vas vabimo konec meseca, v soboto, 29. januarja. Povratek z Bavarske v poznih večernih urah; odhod iz Miinchna je predviden ob 17. uri. Ampak res ugodna cena tega izleta, ki vključuje tudi krajši ogled mestnih znamenitosti bavarske prestolnice in precej časa za nakupe, še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena izleta samo 6.100 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in kar za 400 tolarjev bo Vaš Miinchen še pred odhodom cenejši! Odhod 29. januarja 2000 zelo zelo zgodaj zjutraj (tako rekoč "sred' noči" trideset minut čez polnoč izpred Hale Tivoli v Ljubljani. Najudobnejši turistični avtobus Alpetourja PA boste lahko počakali v Škofji Loki ob enih ponoči; dobre četrt ure kasneje bo ustavil tudi v Kranju, postanki bodo še Tržiču, Radovljici, pa tudi na Bledu! Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: pet Alpetourjevih turističnih poslovalnic na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu ter v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova 1 v Kranju, v pritličju poslovne stavbe. Naši telefonski številki: 064/ 223-444 in 223-111. /%* ALPETOUR m \n potovalna agmncija mM/jf/Mf DOBER IZLET Ptujski kurenti in Gostišče Medved V rubriki DOBER IZLET predstavljamo pustno rajžo, ki jo pripravlja ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA Kranj, d.d., ki Vas prisrčno vabi na PTUJ, najstarejše slovensko mesto, ki v dneh okrog Pusta veličastno predstavi stare običaje. Po izjemno ugodni ceni 4.200 tolarjev za celodnevni izlet v nedeljo, 5. marca, boste 'v živo'pogledali kurente v povorki po ptujskih ulicah, zatem nadaljevali s popoldanskim kosilom v Gostišču Medved v Cirkovcih, se tam tudi po-veselili in pustno nedeljo zaključili s povratkom na Gorenjsko v večernih urah. Ampak res ugodna cena tega imenitnega izleta na Ptuj še ni vse: za NAROČNICE in NAROČNIKE Gorenjskega glasa je cena Alpetour-jevega izleta 5. marca samo 3.900 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa in Vaše potovanje na ptujsko kurentovanje bo cenejše. Velja pa le naslovljeni izvod današnjega Gorenjskega glasa z računalniško izpisanim naročniškim naslovom! Odhod na pustno nedeljo, 5. marca, četrt na devet dopoldan z Bleda, s postanki v Radovljici, v Tržiču in v Kranju. Najudobnejši Alpetourjev avtobus boste lahko počakali tudi v Škofji Loki, v Medvodah ali v Ljubljani pred halo Tivoli. Vse dodatne informacije o programu izleta, prijave in vplačila: pet Alpetourjevih turističnih poslovalnic na vseh glavnih gorenjskih avtobusnih postajah - v Kranju, Škojji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu, seveda pa tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v Kranju v pritličju poslovnega stolpiča na Zoisovi 1, vsak dan od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure, ob sredah do 17.00 ure. Telefonski številki: 064/ 223-444 in 064/ 223-111. V Alpetourjevih poslovalnicah in naši malooglasni službi boste tudi izvede/i vse ostale podrobnosti o pustovanju na Ptuju. S prijavo velja zelo pohiteti! Več kot 600.000 uporabnikov sistema Mobitel GSM lahko odslej gostuje tudi v 37 ameriških zveznih državah Z Mobitelom v 68 državah Ljubljana, 18. januarja - Ena pomembnejših prednosti in lastnosti sistema GSM je prav možnost gostovanja v omrežjih tujih operaterjev, zato si družba Mobitel od same uvedbe sistema GSM v letu 1997 prizadeva zagotoviti svojim uporabnikom gostovanje praktično po vsem svetu. Slovenski operater mobilne telefonije, družba Mobitel, ima v ta namen podpisane pogodbe o sodelovanju že s 135 operaterji v kar 68 državah po vsem svetu. Ker je Severna Amerika pogosta destinacija Mobitelovih uporabnikov, si je ta že dlje časa prizadeval za podpis pogodbe o sodelovanju še s tremi ameriškimi operaterji, kar bi pomenilo še boljšo komunikacijo Mobitelovih uporabnikov na tej celini. To mu je v mesecu decembru tudi uspelo. Tako lahko zdaj uporabniki omrežja Mobitel GSM gostujejo v omrežjih štirih severnoameriških operaterjev: od 1. 12. 1998 v omrežju Omnipointa, od decembra 1999 pa še v omrežjih operaterjev Pov/ertel (6. 12. 99), Aerial (23. 12. 99) in Voicestream (23. 12. 99). Uporabnikom omrežja Mobitel GSM je torej odslej na voljo gostovanje v kar 37 ameriških zveznih državah v več kot 1800 večjih mestih ter na območju Kanade v omrežju operaterja Microcell. Opozoriti pa je potrebno, da deluje tako v ZDA kot tudi v Kanadi sistem GSM v frekvenčnem območju 1900 MHz, zato je potrebno za nemoteno gostovanje v teh omrežjih imeti ali najeti ustrezen mobilni telefon, v katerega potem Mobitelovi naročniki vstavijo svojo kartico SI M. Družba Mobitel omogoča svojim naročnikom brezplačen najem ustrezne in sodobne večfrekvenčne terminalske opreme (Ericsson I 888, Motorola Timeport) ob predložitvi identifikacijskih dokumetnov ter veljavne letalske ali ladijske vozovnice za potovanje v omenjeni državi, podpisati pa je treba tudi najemno pogodbo. Najem večfrekvenčnega aparata je možen za obdobje do treh mesecev. Penetracija uporabnikov Mobitelovih omrežij je že presegla 30 odstotkov slovenskega prebivalstva. Tako uporablja omrežje Mobitel GSM 600.459 Slovenk in Slovencev (mobitelovi naročniki GSM: 236-423, Mobi uporabniki: 331-650, Debitelovi naročniki: 32.386), omrežje Mobitel NMT pa 42.397 naročnikov, skupaj kar 642.856 uporabnikov, kar pomeni več kot 32-odstotno penetracijo uporabnikov omrežij Mobitel GSM in Mobitel NMT glede na število prebivalcev Slovenije. (PR) Odkupne cene lesa V kmetijsko gozdarski zadrugi Gozd Bled odkupujejo od januarja dalje les iglavcev in listavcev po naslednjih cenah: Les iglavcev v lubju, dostavljen do kamionske ceste: Cena (v sit/m3) Hlodi: smreka jelka macesen A 16.300 16.300 16.300 B 12.800 12.800 12.800 C 9.870 9.870 9.870 bor nad 25cm premera drobni tehnični les iglavcev (premer od 12 do 20 cm) D 6.400 6.400 6.400 4.200 4.000 Celulozni les: I., II. III. smreka, jelka 3.000 1.000 bor, macesen 2.000 1.000 Les listavcev, dostavljen do kamionske ceste Hlodi: L I II III Drva-gol bukev, javor, jesen 11.000 9.000 7.000 4.-500 3.000 brest 11.000 7.000 5.000 hrast, češnja 15.000 11.000 8.000 oreh 20.000 11.000 8.000 ostali trdi listavci 8.000 3.500 3.000 lipa 8.000 4.000 3.000 ostali mehki listavci 7.000 4.000 3.000 Na osnovi potrdila o pavšalnem nadomestilu vstopnega davka na dodano vrednost dodatno plačajo lastnikom 4 odstotke na vrednost lesa, davčnim zavezancem pa 19 odstotkov. Les plačajo po dogovoru oz. v enem mesecu, v nujnih primerih za že posekan les dajejo akontacijo. Odkupujejo tudi les na panju, opravljajo vsa gozdarska dela in prevzamejo gozdne površine tudi v upravljanje in v zakup. Cene vrtov na Gorenjskem Če kupujete ali prodajate vrt, vam bodo informativne cene, ki jih je pripravil sodni izvedenec in cenilec Pavel Okorn iz Škofje Loke, koristen pripomoček pri sklepanju kupčije. Cene so v tolarjih za kvadratni meter in so veljale v lanskem de- cembru. Bonitetni Kranj, Šk. Loka Območje upravne enote: razred Radovljica Jesenice Tržič 1. 1.128,40 1.025,40 876,80 868,00 2. 1.015,80 923,00 789,20 781,20 3. 902,80 820,20 701,40 694,40 4. 789,80 717,80 613,80 607,70 5. 677,00 615,20 526,20 520,80 6. 564,20 512,80 438,60 434,00 7. 451,40 410,20 350,60 347,20 8. 338,60 307,60 263,00 260,40 GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si jgb lip bled W LIP lesna industrija Bled d.d. 4260 Bled, ljubljanska c. 32 PRODAJA Nepremičnine pare. št. 211/2, 211/3, 211/11, 211/12 in 211/13 a) objekte: - skladiščna nadstrešnica v izmeri 168 m2 - proizvodna lopa v izmeri 256 m2 - skladiščna lopa v izmeri .153 m2 - zazidano stavbno in funkcionalno zemljišče v skupni izmeri 2.974 m2 Skupna izklicna cena za celotno zemljišče in objekte je 8.980.000 SIT. Nepremičnina se prodaja kot celota. Prednost pri nakupu ima lastnik sosednjih zemljišč. Prodajo bomo opravili z zbiranjem pisnih ponudb, ki jih bomo sprejemali do vključno 24. januarja 2000. Ponudbe je treba poslati v zaprti kuverti na naslov: LIP lesna industrija Bled, d.d., 4260 Bled - Ljubljanska 32, s pripisom "Ponudba za nakup". Celotno kupnino bo treba plačati v 8 dneh po podpisu pogodbe. Kupci nosijo vse stroške v zvezi s kupno pogodbo, legalizacijo pogodbe, stroške zemljiškoknjižnega prenosa, prometni davek in morebitne druge stroške. Ponudniki morajo ponudbi za nakup nepremičnin priložiti tudi potrdilo o plačani varščini, ki znaša 10 % izklicne cene. Varščino plačate na žiro račun LIP BLED št. 51500-601-14008. Ponudbe brez vplačila bo prodajalec štel kot brezpredmetne. Podrobne informacije lahko dobite v splošnem sektroju UP Bled ali po tel.: 795-222 oz. 795-220. Torek, 18. januarja 2000 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Odprava ovir za tuje investicije Kranj, jan. - Administrativne ovire so eden od ključnih razlogov za pomanjkanje tujih investicij pri nas in hkrati tudi precejšnja težava za domače investitorje, ugotavljajo strokovnjaki Svetovne banke. Ministrstvo za finance se je s Svetovno banko dogovorilo o pripravi študije, s pomočjo katere naj bi odpravili administrativne ovire za tuje investicije v Sloveniji. Pripravlja jo F1AS, oddelek Svetovne banke, ukvarja se s pomočjo državam, ki želijo pridobiti več tujih sredstev. Že pred koncem leta 1997 je pripravil študijo o pogojih in možnostih za investiranje zasebnega kapitala v slovensko infrastrukturo. Pri izdelavi sedanje študije sodelujejo tudi naši strokovnjaki, v začetku decembra so bili pri nas štirje Fiasovi strokovnjaki. Pregledali so našo zakonodajo in predpise ter njihovo izvajanje v praksi. Zanimalo jih je predvsem ustanavljanje podjetij, delovno pravna vprašanja, carinska in davčna ureditev, način finančnega poslovanja s tujino, obveznosti poročanja podjetij, gospodarjenje z zemljišči, pridobivanje dovoljenj za gradnjo in uporaba objektov ter vse potrebno za uporabo komunalne infrastrukture. FIAS bo konec februarja slovenski vladi predložil osnutek poročila, pripravili bodo širšo razpravo, nakar bodo oblikovali dokončno poročilo in predlagali spremembe naše zakonodaje. Projekt odprave administrativnih ovir za tuje investitorje pri nas sofinancirata nemška vlada in FIAS. belsaft Gorenjska Banka Banka 4000 Kranj, sektor splošnih poslov. Gorenjska^ Banka Banka <> posluhom_ Spet nagrade za ugled Kranj, jan. - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije Ljubljana bo v četrtek, 20. januarja, podelila nagrade "ra-ting leta 1999". Nagrade bodo podelili ob deseti uri dopoldne v ljubljanski mestni hiši, že četrto leto zapored in sicer trem slovenskim družbam, ki so v preteklem letu dosegle najvišjo bonitetno oceno. Ker pri ocenjevanju uporabljajo stroga ameriška merila, nagrade vselej vzbudijo precej pozornosti, z njimi namreč spodbujajo varno in pošteno poslovanje in dosledno pravočasno poravnavanje prevzetih finančnih obveznosti. Z drugimi besedami povedano, nagrajenci so dobri plačniki. V preteklih letih so bili nagrajeni: Lek Ljubljana, Lisca Sevnica, Ljubljanske mlekarne Ljubljana, Iskraemeco Kranj, Salus Ljubljana, Pivovarna Laško, Predilnica Litija, Hermes Plus Ljubljana in Dnevnik Ljubljana. RAST Najmočnejša slovenska podjetja se spet pospešeno obračajo na trge bivše Jugoslavije, tako sta bili pretekli teden na tem gospodarskem območju odprta dva objekta. Farmacevtsko podjetje Lek se s svojo dejavnostjo širi v Skopje, kjer so odprli poslovni proizvodni center. V njem bo podjetje proizvajalo najsodobnejša zdravila in druge izdelke iz Lekove domače lekarne, s katerimi bodo pokrivali trg na južnem Balkanu. Poleg Leka je svojo pot na jug nadaljevalo tudi podjetje Gorenje. V Sarajevu so odprli prodajno skladiščni center, s katerim se bodo približali kupcem v tej državi. S svojimi strateškimi načrti v Gorenju segajo tudi v druge države, kjer bodo skušali na novo postaviti nekoč že operativne prodajno distribucijske mreže. Prav tako kot se širijo slovenska podjetja, se krepi tudi slovenski borzni indeks, kije pretekli teden razveseljeval investitorje. V tednu dni je indeks pridobil kar 1,8 odstotka, njegova vrednost pa se je v petek ustavila pri 1.862 indeksnih točkah. Spodbudno za trgovce z vrednostnimi papirji je predvsem dejstvo, da je rast tečajev generiralo domače povpraševanje. Investitorji so na trgu trenutno še vedno dovolj močni, da pri višjih cenah absorbirajo presežno ponudbo. Najbolj se je pretekli teden na novico o povezovanju odzvala delnica SKB Banke. S tem, ko Banka Slovenije ni dovolila medsebojnih vzajemnih nakupov delnic med Abanko in SKB Banko, sta se le-ti razšli v svojih namerah za združitev. SKB Banka pri svojih težnjah po velikosti ni čakala prav dosti, saj se je namesto z Abanko odločila povezati z Novo kreditno banko Maribor, ki je. v 100-odstotni lasti države. V potrditev svojih namenov sta banki podpisali tudi dogovor o nameri za združitev, banki pa naj bi v združeni moči pričeli poslovati prihodnje leto, tržni delež, ki naj bi ga banki dosegali v slovenskem prostoru, pa bo znašal okoli 25 odstotkov. Enotni tečaj delnice SKB Banke je zato pridobil 8,2 odstotka in se ustavil pri 2.361 tolarjev. Visoko rast sta dosegli tudi delnici Intereurope in Luke Koper. Nejasnosti okoli združevanja obeh podjetij v Globalni logistični servis je vedno manj in združitev je vedno bolj verjetna, saj sta podjetji s predstavniki vlade uskladili svoja stališča. Ceni delnic sta se temu primerno dvignili, saj je bila Luka Koper v petek vredna 3.156 tolarjev, Intereuropa pa je v tednu dni porasla za malo manj kot 4 odstotke na 2.547 tolarjev. Če bo menjalno razmerje med delnicami podjetij ostalo pri nivoju okoli 1:1,2 v korist Luke, ima v prihodnje pri nadaijni rasti Intereuropa nekoliko več možnosti. K rasti indeksa sta pretekli teden prispevali tudi podjetji, ki imata v njem največji ponder. Delnica Leka je zopet preskočila mejo 35.000 tolarjev za delnico, spodbudne novice o Krki pa so potisnile njeno vrednost na 27.222 tolarjev. Malo presenečenje je pretekli teden pripravila delnica Save Kranj. Zatem, ko so se posli odvijali že pri 19.000 tolarjih, je delnica izgubi/a kar nekaj odstotkov, njen tečaj se je spustil pod /8.000 tolarjev. Kljub nekoliko manj ugodnim gibanjem delnice podjetje z realizacijo svojih strateških načrtov ne zaostaja. Naslednja pridobitev Save je nakup podjetja Chemo, s katerim utrjujejo svojo pozicijo v kemični industriji. Se bolj kot slovenski borzni indeks se je dvignil indeks pooblaščenih investicijskih družb. 4,8-odstotna rast gaje ponesla na 1.559 indeksnih točk, oziroma 4% pod doslej najvišjo vrednostjo. Rast pooblaščenih investicijskih družb je bila pričakovana, saj bodo le-ti v prihodnjem mesecu pridobili dodaten delež premoženja. Država bo na dražbi 14. februarja, oziroma teden kasneje zaradi določenih neusklajenosti v vladi, ponudila PlDom za okoli 60 milijard tolarjev premoženja, s katerim bodo delno zapolnili privatizacijsko vrzel. Med podjetji, ki jih bodo imele pooblaščene investicijske družbe možnost kupiti, je nekaj zelo dobrih slovenskih podjetij, med katerimi so tudi Telekom, HIT, Elektrogospodarstva, Aerodrom... To bo največ prineslo tistim PIDom, ki so imeli doslej v svojem premoženju večji del neizkoriščenih privatizacijskih certifikatov. Kako se bo obrnil slovenski trg kapitala, je trenutno težko napovedovati. Močno domače povpraševanje trenutno zadostuje pritiskom prodajalcev. Če se bodo domačim investitorjem pridružili že dolgo napovedovani tuji vlagatelji, pa lahko pričakujemo nadaljnjo pospešeno rast. Matjaž Bernik Ilirika BPH, d.d. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si GORENJSKA PREDILNICA LT BARVARNA, d.o.o. Kidričeva c. 75 4220 ŠKOFJA LOKA tel.: 064/611-182 objavlja prosto delovno mesto MOJSTER - BARVAR Pogoji: - srednja izobrazba tekstilne, kemijske ali strojne smeri - lahko tudi pripravnik Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica, kadrovska služba, Kidričeva c 75 4220 Škofja Loka. KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 171.2000 nakupni/prodajni lakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 14,42 14,53 10,25 10,33 GORENJSKA BANKA (vse enote) 14,42 14,56 10,25 10,34 HRANILNICA LON, d.d Kranj 14,40 14,50 10,22 10,30 HIDA-tržnico Ljubljano 14,45 14,50 10,28 10,32 HRAM R0ŽCE Mengeš 101 83 101,99 14,44 14,49 10,27 10,30 ILIRIKA Jesenice 101J5 102,20 14,42 14,52 10,24 10,32 lURIKA Kranj 221 -722 ILIRIKA Medvode 101,65 102,20 14,45 14,54 10,19 10,34 INVEST Škota Loko 101,80 102,25 14,43 14,52 10,27 10,35 KREKOVA BANKA Kranj, Sk. Loka 101,70 102,60 14,46 14,58 10,27 10,36 LEMA Kranj 101,80 102,10 14,45 14,50 10,26 10,32 VOUS BANK-UUD. BANKAMA 101,60 102,30 14,41 14,57 10,24 10,38 NEP0S (Šk. Loka, Trata) 101,80 102,10 14,47 14,54 10,28 10,33 NCWLBforoKI^Mak«l*Au*n R0BS0N Mengeš 101,72 102,43 101,80 102,30 14.45 14,55 10,27 10,34 14.46 14,54 10,27 10,33 PBS dd. (na vseh poŠtah) PRIMUS Medvode 100,50 102,10 101,80 102,25 13,52 14,52 9,6810,30 14,44 14,55 10,22 10,34 PUBUKUM Ljubljana 101,75 102,14 14,41 14,51 10,2710,34 PUBUKUM Kamnik ZAPRTO ZARADI BOLEZNI SHP-Slov. hran in pas. Kranj 101,70 102,20 14,41 14,51 10,2510,35 SKB (Kranj, Radovljica, Sk. Loka) SL0VENLIATUR1ST Boh. Bistrica 101,64 102,50 101,45 14.41 14,59 10,24 10,37 14.42 . 1.0,25 SLOVENUARIRIST Jesenice 101,65 102,10 14,42 14,52 10,25 10,31 SZKB Blag. mesto Žiri ŠUM Kranj 101,55 102,35 14,43 14,55 10,25 10,35 362-600 TALON Škofja Loka TENT0URS Domžale 101,70 102,20 101,50 102,40 14,47 14,55 10,27 10,34 14,38 14,50 10,27 10,35 TRG Bled tm ao 109.10 14,40 14,52 10,22 10,35 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 101,90 102,15 VVItFAN Jesenice supermarket UNION VVILFAJM Kroni 14.46 14,51 10,28 10.32 862-696 360-260 VV1LFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-llh, 13.45h-l8.h) VVILFAN Tržič 963-816 POVPREČNI TSČAJ 101,64 102,22 14,39 14,53 10,23 10,33 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 14,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menja niče, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menja niških tečajev glede na ponudbo n povpraševanje po tujih va utah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številk®, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. KREKOVA BANKA UGODNA PONUDBA KREDITIRANJA PREBIVALSTVA DO 5 LET ZA KOMITENTE IN NEKOMITENTE PE Kranj, Zoisova 1, PE Škofja Loka, Kapucinski trg 2, www. krekova-banka .si Tel.: (064) 380-70-11 Tel.: (064) 624-540 d.d. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 064/215-240, 064/215-238 Fax: 064/215-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip vozila Lada Samara 1500 Opel Vectra 2.0 I Opel Ornega 2,0 I karavan LadaNiva 1600 Subaru Legacv, 1,8 Opel Senator 3,0 24v CL Alfa Romeo 155 2,0 TS Renault Tvvingo 1,2 Mazda 626 2,0 I Opel Astra 1,6 karavan VW Passat 1,8 karavan Volvo 460 1,8 I Volvo 850 2,5 20V Hvunai Sonata 2,0 VW Caravelle 2,4 D Letnik in barva vozila Cena v SIT Cena v DEM 1994 rdeča 277.725 2.720 1990 met. modra 580.000 5.690 1991 bela 670.000 6.570 1994 bela 680.000 6.670 1991 bela 694.575 6.810 1991 bela 999.915 9.800 1994 rdeča 1.086.750 10.630 1997 črna 1.145.000 11.200 1994 met. rdeča 1.393.500 13.660 1996 rdeča 1.550.000 15.200 1995 bela 1.590.000 15.580 1995 met. zelena 1.719.900 16.860 1996 met. zelena 1.950.000 19.120 1998 met. modra 1.999.200 19.600 1996 rdeča 2.690.000 26.370 1999 met. črna 2.380.000 23.330 1998 grafitno siva 3.381.400 23.350 1999 met. modra 2.442.000 23.940 1994 bela 2.530.000 24.800 1998 met. zel. zlata 3.390.000 33.230 Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit brez pologa z obrestno mero T+4,25 %. Kranj, 17. 1. 2000 Bralcem se opravičujemo, ker smo v Gorenjskem glasu, številka 3, z dne 11. januarja 2000, objavili napačno telefonsko številko in obrestno mero za kredit. Pravilni tel. št sta: 064/215-240 in 064/215-238 obrestna mera za kredit pa 7+4,25 %. Zeleni teden v Berlinu Slovenija zelo zanimiva za tuja vlaganja Ljubljana - V petek so v Berlinu odprli tradicionalni, že 65. Živilski sejem Zeleni teden (Gruene VVoche), na katerem sodeluje rekordno število razstavljavcev - kar 1.648 iz 58 držav. Vse razstavne površine je 114 tisoč kvadratnih metrov, od tega sta dve tretjini namenjeni živilski industriji. Prireditelji so pripravili tudi približno 250 razstav ter kongresov in posvetovanj, na katerih razpravljajo o novostih pri pridelavi in predelavi hrane, o razmerah v kmetijstvu in živilski industriji in o kmetijski politiki Evropske unije. Na sejmu sodeluje tudi Slovenija, ki se na 40 kvadratnih metrih predstavlja s skupno stojnico ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gospodarske zbornice Slovenije ter kmetijskih in živilskih podjetij in združenj (Gospodarsko interesno združenje Sadjarstvo, Čebelarstvo Božnar, Ljutomerske mlekarne, Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo, Radgonske Gorice, Jeruzalem Ormož, Goriška Brda in Vina Koper). Na slovenskem razstavnem prostoru je vseskozi možno dobiti različne informacije o slovenskem gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu, za kar so poskrbeli ministrstvo, gospodarska zbornica in Center za promocijo turizma Slovenije. Na sejmu je bil konec tedna tudi slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj: v petek se je sestal z dr. Dieterjem Eberlom, vodjo nemškega dela mešane slovensko nemške delovne skupine za sodelovanje med kmetijskima ministrstvoma Slovenije in Nemčije, v soboto pa seje skupaj s sodelavci udeležil sedmega Agro foruma Vzhod - zahod z naslovom Investiranje v Vzhodno Evropo - priložnost ali tveganje. Nemški zvezni minister za prehrano, kmetijstvo in gozdarstvo Kari Heinz Funke je v pozdravnem nagovoru med drugim dejal, da so pri vlaganjih v srednje- in vzhodnoevropske države priložnosti večje od tveganja in daje med najbolj zanimivimi državami za vlaganja prav Slovenija, ki je veliko zakonodaje že prilagodila pravnemu redu Evropske unije, država pa tudi ne omejuje prenosa kapitala in dobička. • CZ. Povabila na predavanja Izbor semenskega krompirja Bled - Kmetijska svetovalna služba vabi kmetovalce z območja kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled na predavanje in pogovor o izboru semenskega krompirja in o agrotehničnih ukrepih pri pridelovanju krompirja. Predavanje bo v sredo ob 10. uri v'lovskem domu na Bledu, predaval pa bo Miro Jenko iz M-KŽK Kmetijstvo Kranj, ki bo predstavil priporočene sorte semenskega krompirja in najpomembnejše agrotehnične ukrepe. Zadruga bo nabavila potrebne količine semenskega krompirja na osnovi predhodnih naročil kmetov. Kako rediti teleta Naklo - Nakelska enota kmetijske svetovalne službe vabi jutri, v sredo, ob 10. uri v dvorano kmetijske zadruge Naklo na predavanje mag. Dušana Likosarja in njegovih sodelavcev iz Veterinarske ambulante Visoko na predavanje o vzreji telet. Prehrana molznic in mleko Zgornja Bela - V domu krajanov na Zgornji Beli bo v četrtek ob pol osmih /večer predavanje z naslovom Prehrana krav molznic s poudarkom na vsebnosti uree in laktoze v mleku. Predaval bo Franci Pavlin, svetovalec za živinorejo v gorenjski kmetijski svetovalni službi. • CZ. Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline Na smučarske tekme Bled - Društvo podeželske mladine Zgornjesavske doline bo v soboto, 29. januarja, pripravilo na smučišču Straža na Bledu peto odprto prvenstvo slovenske podeželske mladine in drugih organizacij v veleslalomu in snowboardu. Tekmovanje bo ločeno za moške in ženske. Ob prijavah do 26. januarja bo štartnina znašala 1.500 tolarjev (v to je vštet tudi topli obrok), na dan prireditve pa 2.000 tolarjev. Po tekmovanju, ki se bo začelo ob osmih zvečer, bo v kulturnem domu v Ribnem družabno srečanje, med katerim bodo razglasili rezultate in najboljšim podelili nagrade. • CZ. m iORA Kmciijib gozdanko zadruga, z o.o., kg svobod« 2 4226 11 Kmetijsko gozdarska zadruga, z.o.o., Žiri, Trg svobode 2, 4226 Ziri, ki pod svojo streho združuje različne dejavnosti: od trgovine na debelo in drobno do lesarske predelave - proizvodnje stavbnega pohištva, vabi k sodelovanju perspektivne, ustvarjalne sodelavce. Pogoj je najmanj V. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, komercialne ali lesarske smeri. Zaželeno je znanje tujega jezika. Vloge sprejemamo 8 dni po objavi na našem naslovu. Trg prašičjega mesa in Evropska unija Prašičereja izpostavljena konkurenci Trgi prašičjega in perutninskega mesa, jajc, medu, kuncev in konj sodijo v Evropski uniji med najmanj zaščitene. Kmetijska politika praviloma posega na te trge le z ukrepi zunanjetrgovinske zaščite in v omejenem obsegu tudi z izvoznimi podporami. Kranj - V takšnih razmerah je za rejce prašičev pomembno, da se pravočasno pripravijo na konkurenčne razmere, kakršne bodo nastale po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer tudi napovedujejo, da se bo svetovna kriza na trgu prašičev postopno končala in da bodo že v naslednjih letih cene prašičev bržkone spet nekoliko porasle. Za Slovenijo sta značilni dve vrsti prašičereje. Na eni strani je osem visoko specializiranih farm (podjetij) z majhnim deležem lastne krme, na drugi strani je še vedno močno razširjena kmečka reja, ki je večinoma namenjena samooskrbi, nekakšen vmesni tip reje pa predstavljajo specializirane prašičerejske kmetije, ki so po tehnologiji bližje farmam, delež doma pridelane krme pa je praviloma večji kot na farmah. Domača prašičereja pokrije le 70 odstotkov potreb po prašičjem mesu, ostale količine pa uvozi, največ iz držav, podpisnic srednjeevropskega trgovinskega sporazuma Cefta. Za Sprememba pravilnika o kakovosti Slovenija bo do konca letošnjega septembra sprejela in uveljavila uredbo o ureditvi trga za meso prašičev in vzpostavila tržno informacijski sistem za spremljanje razmer na trgu, do konca prihodnjega teta pa še spremembe pravilnika o kakovosti zaklanih prašičev in kategorizaciji svinjskega mesa. Z uredbo o ureditvi trga za prašičje meso bo določila tudi pravila za izvedbo javnega intervencijskega odkupa mesa prašičev, za javno skladiščenje in odprodajo javnih zalog. zakol prašičev je v Sloveniji registriranih 32 klavnic, le dve zakoljeta več kot tisoč prašičev na teden, kar devetnajst pa jih manj kot dvesto. Poraba prašičjega mesa na prebivalca je še dokaj visoka in znaša okoli štirideset kilogramov. Sporazumi o prosti trgovini zmanjšujejo zaščito Slovenska kmetijska politika posega na trg prašičjega mesa z zunanjetrgovinskimi ukrepi, poleg tega pa podpira prašičerejo tudi z nekaterimi denarnimi spodbudami. Rejci dobivajo regres za plemenske živali, do lani je država regresirala obrestno mero pri posojilih za financiranje "tekoče proizvodnje", v preteklih letih pa je s proračunskim denarjem podpirala tudi naložbe v razvoj prašičereje na kmetijah. Med svetovno krizo v prašičereji, ki je lani in predlani povzročila izjemno velik padec cen, je posegla na trg z intervencijskim odkupom, začasno pa je uvedla tudi posebne zaščitne ukrepe s povečanjem posebnih uvoznih dajatev. Zunanjetrgovinska zaščita je v zadnjih letih omogočila oblikovanje približno enakih tržnih cen kot v Evropski uniji, sporazumi o prosti trgovini, ki jih je Slovenija sklenila s posameznimi državami, pa omogočajo uvoz pod ugodnejšimi pogoji in s tem zmanjšujejo učinkovitost zaščite. Letos verjetno še dokaj nizke cene Slovenija že zdaj ureja trg prašičev s podobnimi mehanizmi, kot jih predvideva skupna tržna ureditev Evropske unije, s sprejetjem programa razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva pa se je zavezala, da ga bo najkasneje do konca leta 2002 v celoti prilagodila evropski ureditvi. Trg prašičjega mesa (enako kot trg perutninskega mesa, jajc, medu, kuncev in konj) sodi v Evropski uniji med najmanj zaščitene, praviloma država posega na te trge le z ukrepi zunanjetrgovinske zaščite in v omejenem obsegu z izvoznimi podporami. Po napovedih OECD, na katere se sklicujejo tudi na kmetijskem ministrstvu, se bo svetovna kriza prašičev, ki se je začela sredi predlanskega leta, postopno končala, v prihodnjih letih se bodo cene spet nekoliko povečale, kljub temu pa bodo letos verjetno še dokaj nizke in bo morda spet potreben intervencijski odkup. V okviru "strukturne politike" prašičerejci lahko pričakujejo podpore za naložbe oi-povečanje konkurenčnosti ter za izboljšanje ekoloških in etoloških razmer. • C. Zaplotnik Gorenjska razstava malih živali in superpokal za kunce Kranjsko društvo zmagalo na superpokalu Na prvem slovenskem superpokalu za kunce je med štirinajstimi društvi gojiteljev malih živali zmagal Kranj pred Brežicami in društvom Kamnik-Domžale-Mengeš. Kranj - Društvo gojiteljev malih živali Kranj je ob 65-Ietnici obstoja in uspešnega delovanja pripravilo minuli konec.tedna na Gorenjskem sejmu v Kranju tradicionalno, že enajsto gorenjsko razstavo malih živali, v sodelovanju s sekcijo za kunčerejo pri Zvezi društev gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije pa prvič slovenski superpokal za kunce. mesto in s tem superpokal je osvojilo kranjsko društvo, druge so bile Brežice in tretje Kamnik-Domžale-Mengeš. Kranjskemu društvu so zmago "prinesli" Srečo Gregorin iz Križa pri Komendi z belima orjakoma, Alojz Ščap iz Cerkelj z orjakom in z veliko činčilo, Marija Bizjak iz Tupalič z belo-resavcem, Stane Pire iz Cerkelj z orjakom, Tomaž Klinar s Hrušice z brezovcema in Dušan Mohorič iz Repenj pri Vodicah z ožgancema. "Ekipo" društva gojiteljev malih živali Kamnik-Domžale-Mengeš so sestavljali kunci pasem veliki svetli srebrec, beli novozelan-dec, beli dunajčan, zajčar, ožganec, havana, orjaški lisec, marburški sivec, ovnač in her-melin, last gojiteljev Franca Burnika iz Nasovč, Franca Spruka iz Hriba, Jožeta Ma-tana iz Mengša, Branka Novaka iz Mengša, Ivana Tratnika iz Kamnika, Romana Torkarja iz Nevelj, Dušana Matjaža M Tiroseka pri Gornjem Gradu/ in Franca Blejca iz Mengša. • C Zaplotnik Za obiskovalce je bilo še posebej zanimivo kmečko dvorišče z malimi živalmi. Na gorenjski razstavi je 47 gojiteljev iz vseh štirih gorenjskih društev (Kranj, Kamnik-Domžale-Mengeš, Škofja Loka in Jesenice) predstavilo 160 kuncev, 256 golobov in 150 okrasne in vodne perutnine. Največ uspeha so imeli prireditelji - gojitelji iz kranjskega društva, ki so osvojili kar 51 naslovov gorenjskih prvakov. Člani društva gojiteljev malih živali Kamnik Domžale-Mengeš so "odnesli" 24 zmag, škofjeloški gojitelji pet, jese- niški pa štiri. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Gašper Bernik iz Puštala pri Škofji Loki, sicer član kranjskega društva, in Jože Matan iz Mengša, član društva Kamnik-Domžale-Mengeš, ki sta osvojila vsak po osem naslovov gorenjskih prvakov. Na prvem slovenskem superpokalu za kunce je nastopilo štirinajst slovenskih društev, vsako od njih z desetimi kunci najmanj petih pasem in od najmanj štirih gojiteljev. Prvo Odločitev vlade Zaščita domače prašičereje Ljubljana - Vlada je na četrtkovi seji sklenila, da bo sredi marca ukinila zaščitni ukrep, s katerim je od predlanskega junija dalje preprečevala uvoz poceni pšenice z Madžarske. Za tak ukrep se je odločila zato, ker sedanje cene in zaloge pšenice kažejo, da bo Slovenija letos na trgu pšenice lahko zagotavljala normalne razmere. Hkrati z ukinitvijo zaščitnega ukrepa za pšenico je vlada zaradi uveljavitve Dodatnega protokola 6 k srednjeevropskemu trgovinskemu sporazumu Cefta, kije z novim letom dodatno sprostil trgovanje s kmetijskimi pridelki in živilskimi izdelki, sprejela podoben ukrep pri uvozu živih prašičev ter svežega ohlajenega ali zamrznjenega prašičjega mesa iz držav Cel te. S tem ukrepom bo uvozne dajatve vrnila na raven, kot so veljale pred novim letom. Uvozniki bodo pri uvozi prašičev, lažjih od 50 kilogramov, in svinj, težjih od 160 kilogramov, morali plačati 9-odstotno carino in skoraj 60 tolarjev posebne uvozne dajatve na kilogram, pri uvozu ostalih svinj 10,9-odstotno carino in enako dajatev, pri uvozu svinjskega mesa pa 4,5-odstotno carino in od 69 do 112 tolarjev posebne uvozne dajatve. • CZ. DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc Dupljansko pokopališče po desetletjih nič bližje rešitvi Do pokopa le s prijavnico? Prostorsko stisko dupljanskega pokopališča rešujejo že četrt stoletja - Dosedaj neuspešno - Župnik pozval farane, ki še nimajo grobov, naj se preštejejo - Ogorčeni krajan natisnil prijavnice. t>uplje, 18. januarja - Pravijo, da sta človeška neumnost in zloba brezmejni. V d u pijanske m primeru to drži kot pribito, kajti kako bi sicer lahko pojasnili četrt stoletja trajajoče dogovarjanje in pregovarjanje o možnostih širitve vaškega pokopališča. Toliko časa namreč že ugotavljajo, da je slednje premajhno in iščejo rešitve njegove širitve. Mnogi so upali, da bo novi oblasti uspelo tisto, kar je prejšnjim iz takih in drugačnih razlogov spodletelo. Vendar slabo kaže. teh letih pa jim je uspelo razdeliti vaščane in Duplje so po zaslugi nesposobnežev daleč naokoli znane le še po pokopališču. Z novim om se bo v tem kraju za pokop treba celo predhodno prijaviti. Dupljanski župnik Franc Grahek je zaradi vztrajanja pri svojem marsikomu trn v peti, s svojo pobudo faranom, ki jo je •zrekel med novoletno mašo, pa se je nekaterim še posebej zameril. Jih je ošteval, krivil za zavlačevanje in nesposobnost, jim grozil z vicami? Ne, le pozval jih je, naj se mu do konca tega meseca oglasijo vsi tisti, ki na dupljanskem pokopališču še nimajo svojega groba. "Odgovorni občinski možje niso sposobni ali pa nočejo rešiti problema s Pokopališčem, ker ima vsak svoje račune. Zato to ni več problem pokopališča, ampak polivke. Drugače se to ne bi vleklo že desetletja. Predlagam: Zemlja je še vedno na voljo na istem mestu. Od 15. do 31. januarja 2000 naj se priglase tiste družine, ki še nimajo svojega groba in bomo zadevo urejali sami, brez pritiskov," je v novoletnem statističnem poročilu med drugim dejal Grahek, ki je s povabilom želel le ugotoviti dejansko stanje na dupljanskem pokopališču, za katerega se je že pred dobrima dvema desetletjema govorilo, da je prostora le še za nekaj grobov, po opravljeni raziskavi pa naj bi bilo trenutno kar 96 krajanov Zg. in Sp. Dupelj ter Zadrage brez svojega groba. Njegovo povabilo so vsaj nekateri povsem napačno razumeli, eden od krajanov je celo natisnil prijavnico za pokop na omenjenem pokopališču, s katero naj bi se krajani vnaprej in seveda še za časa življenja odločili, da naj bo njihovo zadnje počivališče na omenjenem pokopališču. Tisti, ki so že pod zemljo, se zaradi silne modrosti nekaterih zagotovo obračajo v grobu, župnik Za pokop na dupljanskem pokopališču seje odslej treba prijaviti, o njegovi morebitni širitvi pa še vedno nič novega. Grahek pa pravi, da je težav in občino neuspešno. Župnik Gra natolcevanj povezanih s pokopališčem pošteno sit. Menda dupljanska modrost nima para in trma tistih, ki bodo slej ko prej morali odločiti, tudi ne. Nakelska občina, kamor spadajo Duplje, se je za zemljišče, kjer bi širili pokopališče in gradili mrliške vežice, pogajalo z lastnikom Jožetom Lebnom in mu za dobrih 1800 kvadratnih metrov zemljišča ponudila 20 tisoč kvadratnih metrov. Pogajanje je bilo za hek je omenjeni občini v desetletni najem ponudil manjkajoče zemljišče in sicer za minimalno letno najemnino 200 tisoč tolarjev, vendar občina predloga ni sprejela. In morebitna rešitev je spet splavala po vodi. Sicer pa je pomembno, da so študije opravljene in prijavnice za pokop pripravljene. S prijavo ne odlašajte, saj se utegne zgoditi, da bo prostora do tedaj, ko se bo naposled le našla pametna rešitev, zmanjkalo. • R. Škrjanc 28. starešinstvo kranjskih tabornikov Taborniško leto je bilo uspešno Kranjj jski taborniki so lani postavili spletno stran, glasilu Kranjski tabornik nadeli novo podobo in pripravili kup uspešnih taborniških akcij. Kranj, 18. januarja - Zveza tabornikov občine Kranj je na starešin-^v.u' ki je konec tedna potekalo v taborniškem domu Puščava na '."štii, sporočilo, da so z delom v minulem letu zelo zadovoljni, zadovoljni tudi zato, ker so organizirali nekaj uspešnih akcij, je dejal starešina Zveze tabornikov občine Kranj, Danilo Kodru-. Omenimo lahko obisk skavtov v Sarajevu, pa dobro organizira-n° košarkarsko taborniško tekmovanje, v Marindolu so organi-^rali vodniški tečaj in v sodelo- flV Zveza tabornikov občine Kranj *fna 634 članov. Največ članov Je vključeno v Rod stružnih °8njev, sledijo pa mu Rod Vane Žagar - mlajši, Kokrški r°d in Rod Zelenega Jošta. vanju s Turističnim društvom Kranj pripravili kostanjev piknik. Na 28. starešinstvu so taborniki podali tudi poročila, ki opisujejo dejavnost kranjskih tabornikov v preteklem letu. Sporočili so, da so lani postavili tudi svojo spletno stran, ki jo lahko najdete na taborniškem spletnem servisu rutka.net. Na omenjenem strežniku so dobili prostor vsi štirje kranjski rodovi in kmalu je imel vsak od njih postavljeno tudi svo- 1 Marko Pauletič (Rod Stane Žagar Mlajši) je takole prejel priznanje za uspešno in vestno delo v preteklem letu. Danica Polajžar, letos prva Slovenka na Triglavu Pogled zastane in duša si odpočije že ^?Vrr' Januarja - Premišljujete, kje ste jo - videli, saj vam je neverjetno znana in tudi nje-ime vam ni tuje? Naj vam nekoliko pomaga- 0 m namignemo, da vas je morda kdaj prijaz-j P°stregla v eni od kranjskih prodajaln, kjer iVJaJo svoje mesto barve. Kljub temu da je rojena 0.e°v°dčanka, jo pozna precej Kranjčanov in f£°VJanov» saJ zadnja štiri leta dom nje v eddvoru. In z njeno selitvijo je povezano tudi '^Penenje. Po vršacih. g an'ca Polajžar živi življenje med službo ter rami in v njenem primeru se niti malo ne n^2emo, če zapišemo, da svoje življenje v glavni preživlja v službi. Ne bodite presenečeni, _ JO boste v prodajalni srečali dopoldne in ' °Poldne. Včasih je tudi po štirinajst dni tako. v'ednje je postalo pravilo, tako kot njen dopust. sako leto ji ga ostane vsaj polovica. Večini je JCno živhenje povsem nerazumljivo. Ona v j r1} uživa, saj se je za delo z ljudmi sama od-Tur Seveda vsaka skrajnost terja svoj davek. udi Polajžarjeva ni bila izjema, zd • ft sto,etJa je živela in delala v Medvodah, pQaJ pa s hčerkama Barbaro in Vesno živi v ^reddvoru. Selitev že sama po sebi prinaša no-osti' njej je odprla tudi pogled med gorske sace, ki sojo zasvojili in postali del njenega j^vijenja. "Služba in hribi so moje življenje. h*°besedno. Pozimi hodim na Kredarico, pole- 1 Pa so moji: Škrlatica, Jalovec, Vevnica, 2Snnki Grintovec- Povzpeti se moram nad JOO metrov, v glavnem pa se podajam na .n°dnevne ture. V gore je treba iti zgodaj, če 0ceš kaj doživeti, zato odhajam od doma vsaj Enkrat v življenju na Triglav. Pri Danici Polajžar je to vsaj vsak mesec in tudi zima ni ovira. ob 4. uri, da ob 5. uri že začnem hoditi. Narava me nagradi s prebujanjem dneva, z roso, s tišino in ptičjim petjem. Posebno doživetje je poslušati divjega petelina. Pot v gore je čas, ko sem sama s seboj in svojimi mislimi. Za vse je dovolj časa," je pripovedovala Polajžarjeva, ki večino dopusta in prostih dni preživi v gorah ter dodala, da "gojzarje zdela" v letu ali dveh. In kje drugje naj bi učakala prehod iz starega v novo leto? Na Kredarici. Prvi dan novega leta 2000 pa še vzpon na Triglav. Prva Slovenka letos. Njenih vzponov na očaka bo do konca leta zagotovo še veliko. Slast tišine in prostranosti, kjer pogled zastane in si duh odpočije, je velika in z vsakim vzponom močnejša. • R. Škrjanc Na starešinsti'u so najbolj uspešnim in vestnim tabornikom v minulem letu podelili tudi priznanju Zveze tabornikov občine Kranj. Priznanja so dobili: Murko Pauletič in Klemen Stare (oba iz Rodu Stune Žagar Mlajši) ter Andreja Vončina, Tadej Plesee. Iztok Bajielj in Gašper Kordei (vsi iz Rodu Zelenega Joštu). jo spletno stran. Taborniki iz gorenjske prestolnice pa so poleg tega glasilu Kranjski tabornik nadeli novo podobo. Tako je revija Tabor tretjo številko Kranjskega tabornika ocenila z odlično oceno. Na 28. starešinstvu so predstavili še program dela, ki mu bodo taborniki sledili letos. Februar bo zaznamovalo zimovanje rodov, marca bodo taborniki prikazali svojo dejavnost na sejmu Turizem, ribolov, lov in šport, aprila pa se bodo pripravili na dan tabornikov. Taborniški maj bo potekal v znamenju košarkarskega tekmovanja, julij bo namenjen taborjenjem, avgust vodniškim in drugim tečajem. Oktobra se bodo srečali vodniki in vodstvo Zveze tabornikov občine Kranj, novembra pa se bodo taborniki srečali z domačini v Marindolu. • Špela Ž., foto: Tina D. V parku kralja Matjaža pod Peco Snežni gradovi in Adi Smolar Integral turistična agencija Tržič ter uvtobusna prevoznika Janez Ambrožič - Zidunk iz Zgornjih Gorij in Meteor, d.o.o., iz Cerkelj so Vam tudi v novem tisočletju pripravili nekaj ekskluzivnih avtobusnih izletov z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki \x-lja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nena-ročnike! Zakaj'.' Zato: prvič, ker na vseh teh izletih GORENJSKI GLAS -več kot časopis, sodeluje kot medijski pokrovitelj, zato so to GI^ASOVI IZLETI; in drugič, ker PIVOVARNA UNION, d.d., Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Zasebna Rotovnikova jama Ker je januarja, v najbolj mrzlem zimskem mesecu, zanesljivo najbolj prijetno v toplicah. Vam Turistična agencija Integral Tržič ponuja še eno možnost- to soboto, 22. januarja 2000, izlet v Terme Topolika. V programu izleta je tudi obisk znamenite Rotovnikove jame. kije sieer precej manjša od Postojnske in nima vlakca. Ta kraška jama je v zasebni lasti in je svetovno znana zaradi izjemno redkih arugonitnih ježkov, ki SO njena izjemnost. V Termah Topolšica bo po zaključku ogleda jame dovolj časa za sprostitev v velikem bazenu z 32 stopinj Celzija toplo termalno vodo (ali v bazenu s še toplejšo vodo. ki ima 36 stopinj Celzija). Večerni del izleta se bo začel z večerjo in nadaljeval s plesom ter zabavo ob živi glasbi v holetski restavraciji. Integralov avtobus bo možno počakati na katerikoli postaji na relaciji Tržič-BLslrica-Kovor-Bled-Lesce- Rudovljicu-Kranj-StražLšče-Zabnica-Šk<>jja Loka-Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta je 4.500 SIT na osebo; narvčnieum in naročnikom Gorenjskega glasa z družinskimi člani Integral omogoča izlet 22. januarja za vsega 3.600 tolarjev. Poseben januarski popust za otroke do 15. leta: 500 SIT. Medijska pokrovitelja izleta sla tudi Radio Gorenc in Radio Somi Na izletu k Rotovnikovim in v Topolšico bo z Vami Miljam Pavlic, ki ho pripravila zapis za turistično stran Gorenjskega glasa. Adi Smolar med snežnimi gradovi Integral Tržič Vas zadnjo nedeljo v tem mesecu, 30. januarja, vabi na poh dnevni imeniten nedeljski izlet na Koroško, v Park kralja Matjaža. Ob vznožju mogočne Pece ho zadnje januarske dni potekalo tekmovanje v gradnji snežnih gradov, zadnji dan pa bo ob 13. uri prireditev za najmlajše, od 14. uri pa bo dogajanje popestril najbolj znan koroški glasbenik Adi Smolar. Razvedrilno tekmovalna prireditev s snežnimi gradovi v Parku knt-Ija Matjaža v Crni na Koroškem postaja tradicionalna. Integralov nedeljski izlet pa se ho začel zgodaj dopoldan z odhodom iz Tržiča preko Bistrice in Kovorja, ali z Bleda, iz Lesc. Radovljice. Kranja, ali tudi iz Škojje Loke, Vodic in Mengša. Zagotovljena bo izdatna popotnica, v parku kralja Matjaža pa bodo poskrbeli tudi za gostinsko ponudbo. Povratek na Gorenjsko bo v zgodnjih večernih umh. Cena izleta: 3.500 tolarjev na osebo, za naročnike Gorenjskega glasa + za vse, kijih za izlet prijavite naročniki, je cena samo 2.500 tolarjev. Za VSE mlajše od 15. let samo 2.000 SII Tistim, ki ne boste V živo' ob snežnih gradovih z Adijem Smolarjem pri kralju Matjažu, ho reportažo v Gorenjskem glasu pripravila Mitjam Pavlic. Rudarska malica globoko v jami V Sloveniji imamo izjemno veliko zanimi\vga. vrednega Vašega ogleda. Turistična agencija Integral Tržič vabi v Šaleško dolino ter posebej priporoča obisk Muzeja premogovništva, ki je urejen v opuščenem delu velenjskega rudnika. Ogled je pravcata podzemnu pustolovščina na 150 metrih globoko, kjer obiskovalcem seveda tudi nadenejo rudarsko obleko in čelado. V rudniku tudi postrežejo z izdatno rudarsko malico. Po povratku iz jame bo majčken vzpon do velenjske smučarske skakalnice ter v grad, kjer je muzej z desetimi stalnimi zbirkami. Med njimi izstopa zbirka afriške umetnosti Františka Foita. Nadaljevanje izleta bo v Letušu, kjer se Gostišče Pirtan ponaša z največjo slovensko maketo miniaturne železnice. Pirnatovi bodo skuhali imenitno večerjo, nakar sledi zavabni večer s plesom. Izlet ho v soboto, 5. februarja 2000, najudobnejši avtobus boste lahko počakali na postajališčih relacije Iržič-Bled-Lesce-Radinljica-Kranj-Stražišče- Zubnica-Ško/ja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš. Cena izleta znaša 4.600 tolarjev na >seho, poleg vstopnin, rudarske malice, večerje in prevoza vključuje tudi 'antigripin' ter še kak pribo/jšek. Za naročnike Gorenjskega glasa (in tudi za vse, ki jih prijavijo naši naročniki!), bo cena izleta zgolj .1500 tolarjev. V velenjski rudnik se bo 5. februarja z Vami spustila Mirjam Pavlic. Četrtega marca vabljeni na pustovanja Letos je Pust resda nekam pozno, 'šele' 7 marca. A po dolgi, ostri zimi bo na poslovanjih obračun z njo toliko bolj vesel in razposajen. Tudi v letu 2000 ho že na pustno soboto ter nedeljo vsepovsod veliko prireditev: pustnih sprevodov, pustnih zabav, maškarad. Morda se Vam zdi še zgodaj, a že danes, ko se januar preveša v drugo polovico, Vam v sodelovanju s tremi gorenjskimi organizatorji turističnih potovanj najav/jamo prve štiri pustne ponudbe: v Dobrno z Janezom Ambrožičem,- v Dolenjske toplice z Integralom: v Radence z Meteorjem in v Topolšico z Integralom. Vsi štirje GI ASOV I pustni izleti bodo v soboto, 4. marca. Za vse štiri izlete so programi podobni: odhodi z Gorenjske sredi dopoldneva, do pustne večerje ho nekaj časa za 'namakanje' v termalni vodi bazenskih kompleksov navedenih štirih naravnih zdravilišč ali za pohajkovanje; po pustni večerji pa vesela pustovanja ob živi glasbi, nagradah za najboljše maškare, itd. Ker se pustovanja zavlečejo pozno v noč. bo povratek pri vseh štirih izletih bolj pozno, oziroma prihodi na Gorenjsko v zelo zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Cene za vse te izlete: 4.500 tolarjev na udeleženca; za naročnike Gorenjskega glasa tisoč tolarjev ceneje, takšno ugodnost vsi trije organizatorji zagotavljajo tudi družinskim članom, izjemoma, ker bodo izleti v najbolj norih pustnih dneh, navedena ugodnejša cena za pustne izlete velja tudi za druge udeležence, če je prijavitelj naročnik Gorenjskega glasa. Na vseh štirih izletih bo poskrbljeno za pustne krofe, z dosedanjih podobnih izletov pa so Gorenjke in Gorenjci vselej prinesli kup nagrad iz tekmovanj za najboljše maske. Ijt zakaj bi v letu 2000 bilo drugače?! Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam v letu 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (Integral Tržič » 064/563-280), vselej na razpolago, 24 ur dnevno, telefonski številki Gorenjskega glasa: 064/ 223-444 in 223-111. Na obe navedeni telefonski številki tudi evidentiramo prijave, skupaj s podatki, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus, itd. Ob prijavi je možno tudi rezervirati izbrani sedež v avtobusu, vendar izključno z vplačilom celotne cene izleta! PIVOVARNA UNION ^Iciprijatiljef ZA DOM IN DRUŽINO ureja: Danica Dolenc Moda za najmlajše Rožasto, karirasto, pisano... Poskusimo se mi Zakaj ne bi vašemu malčku pokazali nekaj vrst blaga, različnih barv, vzorcev. Zagotovo mu bo kateri od njih bolj padel v oči. Hotel bo prijeti prav tistega, ga potegniti v usta..... No, vedite, da bo ta pravi. Iz tega mu sešijte srajčko, hlače, oblekico. Ne boste zgrešili. Le še lepo pokombinirajte robove, ovratničke, da se bodo barve ujemale, pa bo vaš malček več kot zadovoljen. Seveda naj bodo blaga pralna, mehka, topla, oblačila pa krojena udobno. Sladica za danes Ananas de luxe 1 zrel ananas, med, J liter pomarančnega soka, 2 majhni mandarini Ananas olupite, razrežite na majhne kocke in dodajte malo medu. Mešajte, dokler ne bo ves ananas prekrit z medom. Prestavite v stekleno skledo in postavite na hladno. Koje hladno, napolnite 8 skodelic za kompot, do vrha natočite pomarančni sok in okrasite z mandarininimi krhlji. Če vas grabi gripa, naj bo sok topel. Prav je, da veste Prehlad je treba utopiti Kadar imamo prehlad ali gripo, nam zdravniki vedno naročajo, naj pijemo veliko tekočin. Eden od razlogov je tudi to, da takrat večinoma dihamo skozi usta, zato se sluznice v dihalnih poteh osušijo. V tako presušenem okolju virusi bolj uspevajo. Vroče tekočine so boljše od hladnih, ker razširijo žile v sluznicah, da so bolj prekrvavljene. Dokazano je tudi, da vročina sama po sebi slabi viruse. Pomaga tudi inhalacija pare. Na dan izpijmo šest do osem kozarcev tekočine, najraje bistre, lahko tudi vodo, nikakor pa ne mleko, svetujejo. Milijoni so po Evropi že zboleli za gripo in s hitrimi koraki prihaja tudi k nam. Kako se zaščititi, kako ojačati imunski sistem? V knjigi Hrana čudežno zdravilo Američanke Jean Carper lahko preberemo vrsto podučnih nasvetov: med drugim poudarja, da je najboljša prehrana za odpornost proti okužbam - in tudi proti raku - tista, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave, še posebej česna in veliko beta karotena ter vitamina C. Svetuje, naj jemo malo mesa, še posebno ne jejmo mastnega, raje segaj-mo po hrani iz morja, predvsem po plavi ribi, morskih sadežih in drugi hrani, kije bogata s cinkom. Redno jejmo jogurt, nikar pa preveč sladkorja, ker je dokazano, da zmanjšuje odpornost. Za gripo poleg veliko sadja in zelenjave posebej priporoča pikantne jedi in kurjo juhico, kakor jo kuhajo v Litvi. Gorenjci pa prisegamo na dobro močno, vročo zeljna-to juho z veliko česna. Kurja juhica po litvansko 1 srednje velika kokoš, 3 velike čebule, 1 velik sladki krompir, 3 otupljeni pastinaki, 2 otupljeni repi in 12 do 15 velikih korenčkov, 6 stebel zelene in šopek peteršilja, sol Dodatki: česen, poper, eurry, pekoči čili. Kokoš položimo v lonec tako, da jo voda prekrije. Ko zavre, dodamo narezano ali celo zelenjavo: čebulo, sladki krompir, pastinak, repo, korenček. Solimo po okusu in kuhamo kako uro in pol. Nato dodamo zeleno in peteršilj ter kuhamo še eno uro, dokler ni vsa zelenjava mehka. Potem vzamemo iz lonca kokoš in pretlačimo zelenjavo ter jo zamešamo v juho. Ker je navadno kurja juha mastna, je najbolje, da juho ^OCPRIVMIHOBlOČnvAu ^ VEDEŽEVANJE 090 4642 NON-STOP (156STT/min) RAVALs.p. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Šmid (socialna pedagoginja) Ljubosumnost (3) Otrok, kije samostojen, je manj odvisen od drugih. Samostojen otrok bo veliko lažje prenesel prihod novega družinskega člana. Imel bo že svoj krog prijateljev, svoje igre ter življenje v katerem dobiva potrditve o svoji vrednosti. Takšnega otroka bo sorojenec le težko spravil s tira. Vzel ga bo kot nekaj, kar pač pride v življenju in s čimer se moramo naučiti živeti. Samostojnost otrok ne pomeni samo dobesedne izpeljanke te besede - stati sam, marveč pomeni tudi obstajanje, nastopanje, prestajanje, samobitnost in kar je najpomembnejše - samobitnost, samozavest in samo-zaupanje. Če je otrok prepričan, da ga imamo starši radi, potem je veliko manj možnosti, da ho ljubosumen na bratca ali sestrico. Imeti nekoga rad, pa ne pomeni samo prijazne besede, temveč izžarevanje naše naklonjenosti z vsem našim bitjem. Pomeni tudi čas, ki ga z otrokom kvalitetno preživimo ter občutek, da smo na otrokovi strani, ne glede na to, kaj stori. Otrok, ki že ima v družini vse to, se ne bo počutil ogroženega, saj bomo starši tisti, ki bomo poskrbeli, da bo časa, naklonjenosti in pozornosti za vse dovolj. Vse spremembe, kijih prinese prihod novega družinskega člana je pametno izvesti že prej. Če bomo dojenčka namestili v tisto sobo, kjer je zdaj naš prvorojenec, potem je priporočljivo, da izvedemo to že več mesecev prej, na tak način, ki spodbuja otrokovo samostojnost in ki nima nobene zveze z dojenčkom. Dajmo otroku občutek, da je dobil svojo sobo zato, ker je že velik in ker potrebuje za svoje dejavnosti novo sobo, ne pa zato, da bi naredil prostor za mlajšega. Velikokrat je starostna razlika med mlajšim in starejšim otrokom ravno tolikšna, da je ravno pravi čas, da bi šel starejši otrok v vrtec. Odločitev, da gre starejši otrok v vrtec ali varstvo je vsekakor dobra iz dveh strani. Otrok bo v vrtcu dobil svoj krog prijateljev in če bo rad hodil v vrtec po- tem ga spremembe doma ne bodo preveč vznemirjale. Druga dobra stran vključitve v vrtec je pa predvsem dobra za mamo oz. očeta, za tistega, kije pač na porodniškem dopustu za mlajšega otroka. Tako lahko dopoldan preživimo več časa z mlajšim otrokom, popoldan, ko dojenčki običajno spijo svoj popoldanski spanec pa se bolj posvetimo starejšemu otroku. Bodimo pazljivi, da vključitev v vrtec izpeljemo pred prihodom dojenčka, sicer bo imel otrok občutek, da je tja pregnan in da se ga hočemo znebiti. Ko je dojenček tako velik, da lahko zanj skrbi že kdo drug, ne bo nič narobe, če preživimo kakšen dan samo s starejšim otrokom. Počnimo z njim vse tiste stvari, za katere nam sicer zmanjka časa, pojdimo v bazen, na družinsko telovadbo, tja, kamor sicer ne moremo z dojenčkom. Večji otrok bo na ta način imel občutek, da ni prikrajšan za vse tisto, kar smo z njim počeli že prej. S česnom, cilijem, hrenom, C-vikminom in kurjo juhico proti gripi skuhamo, ohladimo, postavimo v hladilnik, da se maščoba na njej povsem strdi, nato pa jo z lahkoto poberemo z nje. Nato juho znova zavremo. Na njej lahko zakuhamo tudi rezance. Vendar, da se bomo z juho kar najbolj zavarovali proti gripi in prehladu, ji na koncu dodajmo še veliko česna, popra in ostrih začimb, kot na primer currvja in pekočega čilija. Tako juho ima na primer dr. Ziment za najboljše zdravilo proti prehladu. Če se želite izogniti prehladu in gripi, vsak dan popijte skodelico začinjene Tako pripravljena kokošja juha ima odličen, malo sladek okus. V njej lahko zakuhamo riž, s katerim potem obložimo kokoš. Čebula se bo kar stopila v ustih. Lahko pa čebulo tudi sesekljamo in se bo med kuho raztopila v juhi. Gaskonska česnovajuha Pražimo deset ali dvanajst ne predrobno sesekljanih česno-vih strokov na olivnem olju, dokler ne posteklenijo. Pazimo, da se ne prismodijo, ker česen zelo hitro porjavi. Nato nanje vlijemo liter vode ali juhe, če jo imamo. Nato naj 0jp" s ^^^^^ ''j^^^^ kokošje juhe, svetuje. Juho je bolje srebati kot piti z velikimi požirki. Terapevtski učinki namreč trajajo kake pol ure, zaradi tega je bolje zdravilne snovi v juhi vnašati v telo počasi in postopoma. Kokoš s čebulo Ta recept prihaja iz južne Francije, je pa tudi učinkovit pri prehladih in gripoznih obolenjih. Priporoča ga francoski zeliščar M. Messegue. Namesto da pripravimo običajno kokoš v juhi z različno zelenjavo, jo skuhajmo samo s čebulo. Olupimo čebule, kolikor je moremo - ne da bi se utopili v solzah, pravi - vendar jih mora biti najmanj ducat! Vrzimo cele čebule v lonec hkrati z jušno zelenjavo in 2 do 3 žbicami, ki jih vtaknemo v čebule. vse skupaj nekaj minut vre, potem pa odstavimo lonec z ognja. Ubijemo eno ali dve jajci, vlijemo med mešanjem v juho najprej beljak, rumenjak pa razžvrkljamo z dvema žlicama kisa in ga šele nato dodamo juhi. Solimo in popramo po okusu. Juho lahko srebamo samo ali pa jo ponudimo na olivnem olju ali maslu prepečenih kruhovih kockah. Po želji juho med kuhanjem začinimo tudi z vejico timijana, rožmarina in lovorovim listom. Lahko jo skuhamo tudi s prepraženo čebulo, toda najbolj pomemben je česen. Hipokratova zelenjavna juha Najstarejše zelenjavne juhe je pripravljal Hipokrat že 400 let pred našim štetjem. Priporočal je bogate rudninske juhe iz ko- renja, zelene, peteršilja in pora. 10 dag sesekljanega ali nariba-nega korenja, 10 dag sesekljane ali naribane zelene - gomolja, 10 dag sesekljanega pora, 5 dag sesekljanega peteršilja. Zelenjavo zalijemo z enim in pol litra vode in kuhamo 30 minut na zmernem ognju. Tako dobimo bogato sestavo vodotopnih vitaminov B in C Američani danes pripravljajo to juho z dodatkom čebule, paradižnika in druge okusne zelenjave ter jo začinijo s soljo. S tunino nadevana čebula Za 6 oseb potrebujemo: 6 čebul, 1 konzervo tunine, 100 g izkoščičenih oliv, 70 g naseklja-nih kaper, 3 sardeline filete, 2 Žlici sesekljanega peteršilja, t limona, kis, olje, sol. Čebulo olupimo in 30 minut kuhamo v kropu z dodatkom soli in pol kozarca kisa. Odcejene čebule prečno prerežemo na pol in jim izdolbe-mo sredico, ki jo zmešamo s sesekljanim peteršiljem, olivami in kaprami. Primešamo še dobro zmečkano tunino in zmečkane sardelne filete. Dodamo malo olja in nekaj kap ljic limoninega soka ter vse temeljito premešamo. S to zmesjo napolnimo čebulo. V skodelici razžvrkljamo pol kozarca olja, 2 žlici kisa in ščepec soli in s to omako prelijemo nadevano čebulo. Postrežemo takoj. Riž s curryjem 250 g riža, 3/4 l zelenjavne vode, 1 žlička gorčice, sol, cutr-ry, 100 g sira gauda Prebran riž suho popražimo v kozici in ga med mešanjem zalijemo z vrelo vodo. Dodamo curry (količino prilagodite potrebam) in gorčico tef solimo. Na električni plošči ga kuhamo 20 minut. Ko riž zavre, kuhamo 5 minut, potem ploščo ugansemo in pustimo, da se riž do konca skuha na m klopljeni plošči. Kuhan riZ lahko popečemo še v pečici-Stresemo ga na naoljen peka^ ali jensko posodo in potrese mo z nastrganim sirom. Peče' mo ga 10 minut pri 200 stopinjah C. Riž obložimo še Z narezano sezonsko zelenjavo. S Kartico Kovinotehna za gotovino do 5 % cene kovinOtehna PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan Poljanski osnovnošolci proučujejo življenje in delo umetnika Iveta Šubica Projekt Ive bo zaživel v glasilu h knjigi Učenci so poiskali podrobnosti o umetnikovem življenju in delu, zlasti prek pripovedi ljudi, ki so ga poznali. Zbrali so vrsto dokumentov in pripovedi o fvetovem otroštvu in mladosti ter spominov nanj. Ugotovili so, da se je slikar zelo rad ukvarjal s športom in v njegov spomin pripravili smučarske teke. Poljane - Na osnovni šoli v Poljanah že od začetka šolskega leta teče projekt Ive, v katerem so se učenci predmetne stopnje posvetili raziskovanju življenja in dela 'poeta in glasnika Poljanske doline' - slikarja Iveta Šubica. Decembra lani je namreč minilo deset let od umetnikove smrti in na osnovni šoli so se odločili, da bodo to obletnico obeležili s projektom, ki naj bi učencem, pa tudi krajanom Poljan in ostalim približal Ivetovo življenjsko in umetniško pot ter razkril tudi stvari, ki so bile doslej še nepoznane. Kot pravi ravnateljica šole Ivica Oblak, so za izhodišče svojega dela vzeli Šubičevo fresko, ki visi v avli šole. Odločili so se, da bodo poiskali in popisali vse preostale freske v šolskem okolišu; to so že naredili, našteli so enajst fresk, izdelali so zemljevid, pri vsaki pa so se skušali dokopati tudi do podatkov o tem, kako in kdaj je nastala in kaj predstavlja. Poleg tega so skušali poiskati podrobnosti o umetnikovem življenju in delu, zlasti prek pripovedi ljudi, ki so Šubica poznali. Zbrali so vrsto S projektom Ive naj hi po besedah ravnateljice Ivice Oblak ne obeležili le desete obletnice slikarjeve smrti, temveč tudi promovirali njegovo delo, pa tudi poljansko šolo v javnosti. Poleg tega se učenci na ta način usposabljajo za raziskovalno delo, hkrati pa naj bi se tudi naučili cenili umetnike domačega kraja. dokumentov in pripovedi o Ivetovem otroštvu in mladosti ter spominov nanj. Ugotovili so, da se je slikar zelo rad ukvarjal s športom in medse so povabili slikarjevega soseda Draga Kisovca, ki jim je pripovedoval o tem delu Šubičevega življenja. Učence je zanimalo zlasti, kakšno smučarsko opremo so uporabljali v tistih časih, kje so smučali in kako. Kisovec jim je zaupal tudi še neznano podrobnost, da je Ive zelo rad igral tudi odbojko in namizni tenis in bil pravzaprav glavni spodbujevalec športa v tem delu Poljanske doline. Smučati je naučil vrsto svojih prijateljev, pa tudi mladine. Da bi se spomnili Iveta Šubica kot športnika, so na šoli pripravili smučarski tek po njegovih poteh. Učenci so minuli ponedeljek in torek tekli v Pred-mostu, kjer je običajno tekel tudi pokojni slikar, le da je opravil večji krog - vse do žabje vasi. Učenci so v okviru projekta izdelali tudi družinsko drevo Šubičevega rodu, večja 'li s 05BJ3BBmH3m Bažajaga NA VRTILJAKU Z ROMANO Vsako soboto oh 9.10 na Radiu Kranj, 97,3 FM V okviru projekta Ive so pripravili tudi smučarske teke; učenci so dva dni tekli v Predmostu, kjer je običajno tekel tudi Ive, le da je on ubral večji krog, tekel je vse do Žabje vasi. Slikarju je namreč šport zelo veliko pomenil. radio frčite Radie Trikov skupina pa je obiskala tudi razstavo Ivetovih del v Škofji Loki. Po njej sta jih vodili sli-karjeva hčerka Maja Šubic, ki je tudi sama slikarka, ter njegova vdova Seli. To pa še zdaleč ni vse, na šoli bi radi izdali priložnostno znamko v slikarjev spomin, upokojena učiteljica pa seje lotila zahtevne naloge izdelave čipke s podobo Agate. "Učenci so nadvse zagnani, izredno radi zbirajo podatke o slikarju in zanima jih prav vse o Ivetu," z veseljem ugotavlja ravnateljica Oblakova. Vse, kar bo nastalo, bodo predstavili na internetu ter v posebni številki šolskega glasila, zbrano gradivo bodo razstavili, pripravili pa bodo tudi zaključno prireditev. Ravnateljica Ivica Oblak pa tudi upa, da bodo vse zbrano gradivo lahko oblikovali tudi v čisto pravo knjigo, ki jo bodo ponudili širši javnosti. "Knjiga bo zelo kakovostna, zanimiva, podatki so nekajkrat preverjeni," poudarja Oblakova. Delo učencev poteka pod mentorstvom učiteljice slovenščine Nežke Gabrovec, z velikim veseljem pa ga spremlja tudi umetnikova vdova Seli. • Urša Peternel KLEPETALNICA Nekaterim se dan začne v kopalnici in potem v kuhinji, kjer svojemu želodčku privoščijo nekaj dobrot. Oh, saj vemo. Ob nedeljah je že tako, da je zajtrk prvi dnevni obrok, med tednom pa ni časa. da, ja, budilka prepozno zvoni in za zajtrk zmanjka časa. V nedeljo se bomo pogovarjali o hrani, o zajtrkih, o šolski malici, pa tudi na nedeljsko kosilo ne bomo pozabili. Vi pa nas pokličite in nam zaupajte okusne recepte za zajtrk. Zdrav teden, saj veste, teta gripa se sprehaja po šolah, vam želijo radijske klepetulje. MIRIN VRTILJAK V nedeljo se boste spet vrteli z Miri in Dedkom na njunem vrtiljaku. Privoščila vam bosta lep jutranji pozdrav v obliki pravljice ali pesmice, pa povabilo na matinejo, lahko pa boste tudi poklepetali z njima po telefonu in si zaželeli glasbeno željo. BRBOTAVČEK — .==r~-*6f Včeraj smo se pogovarjali o blazno zanimivih «=« stvareh! Ah! Kar malo strah me je bilo, toda nič za jSS to! To povem samo vam, ostali niti opazili niso, da RADH? SORA se mi tresejo noge! Pogovarjlai smo se o nekaterih skrivnostih, ki so še zmeraj neraziskane. Naprimer: morske pošasti, kdo vse je živel v Atlantidi, kdaj so nas obiskovali vesoljci in podobno. Z nami je bil tudi gospod Ivan, ki o teh rečeh ve zelo veliko. Zdi se mi, da je vse prepričal, da se "nekdo skriva pod posteljo"!! Hm... Lepo vas pozdravljam, posebno pa tiste, ki ste že sami srečali kakšno vesoljsko bitje!! vaša Brbotavčka Z nami gre na izlet TOMAŽ KOŠIR, LESKOVICA 27, GORENJA VAS ■ NOTRANJSKI R A O t O LOG A T ECD. OlOBJ ; <-m> o % o «=» o i l/T£J?A/?MA &£CAVNfCA t/T£KA*MA &££AI/N/CA L/T£#AXNA M>£tAVMCA t/T£*AXNA Pisali ste nam Ana Anderle, Nina Žabkar, Spela Balo/i, Nace Hudobivnik. Aleš Res man, Nuša Ra-kovec, Nastja Gradišar, Lovro Sušnik, Silvana Narič, Jana Hafner, Luka Blaznik, Nina Zupančič, Gregor Flerin, Maksi Malenšek Na nagradni izlet vabimo Maksija Malenška iz Škofje.Loke. Dragi moj Ko nemo strmiš v moj obraz, ko prijazno nasmehneš se, ko tiho poješ v srcu noči, tvoj glas poznam, slišim le, ljubim te. Ko ptica poleti visoko v nebo, ko svobodno krilo odpre, j? stran, kakor ti išče varen pristan, Jtalo mije le še upanje, da vrneš se. p°grešam te! Nina Žabkar, 7.c OŠ Žirovnica sidrena lin Ze iz prejšnjih spisov lahko izveste, da S(> ukvarjam s prostim plezanjem. To je sPort, ki ni tako nevaren kot alpinizem, '°da kljub vsemu. S prostim plezanjem Se ukvarjam že tri leta in sem že kar dober. Gotovo si mislite, da se najboljšim nikoli ne zgodi, da bi jih bilo Urat1 v steni, toda v resnici je ravno obratno. Tudi jaz sem že bil v položaju, ko sem obtičal sredi stene pod velikanskim previsom. Vse se je začelo nekega jutra. Vreme je bilo spremenIji-Vo> toda še vedno odlično za plezanje. Pripravil sem nahrbtnik z vso opremo. ^e je zazvonil zvonec in takoj sem Vedel, kdo je. Odprl sem vrata in videl druščino, s katero smo se odpravili Plezat. Pripeljali smo se do stene v Vipavski Beli. Odložili smo opremo m Sl šli ogledat vse smeri, ki so v steni. Že na prvi pogled sem ugotovil, da so grozljive. Potem sem se odločil, katero Sfner bom poslušal preplezati. Bila je to do takrat moja najtežja smer. Opremi/ S(ifn se in privezal. Matica, ki me je varoval, sem vprašal, ali je vse OK. Rekel je, naj ne bom živčen, naj samo plezam, kakor znam in zmorem. Dvakrat sem vdihnil in se podal v steno. Začel sem odlično. Nič me ni bilo strah in prijemal sem v skalo kot za šalo. Toda prekmalu sem rekel, da me ni nič strah. Po desetih metrih se je pred menoj pojavil ogromen />revis. Noge so se mi začele tresti, roke popuščati in nisem vedel, ali naj končam alt nadaljujem. Potem sem se spomnil Matičevih besed, naj samo splezam, kakor znam in zmorem. Takrat sem se skoncentriral, zaslišal sem spodbudne besede od tistih, ki so me opazovali, ter pomočil roke v magnezij in plezal naprej. V previsu me je bilo zelo strah. Roke so mi počasi popuščale, prsti na rokah so me že močno boleli in z glavo sem mislil le na to, kako bom padel. Tedaj pa me je nekaj prešinilo in mi reklo: 'Luka, daj daj, saj vem, da zmoreš.' Začel sem plezati kot nor. In sem preplezal. Vpel sem še zadnji klin in dosegel vrh. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil in želim, da bi se vsakomur zgodil kakšen tak trenutek, saj se s tem učiš in več kot se učiš, več znaš. Luka Blaznik, 8.c OŠ Stražišče, Kranj Pričakovanje leta 2000 Na silvestrovo smo bili doma zbrani vsi: mami, ati, sestrica, ata, mama in jaz. Mama je pripravila odlično večerjo. Ko smo se najedli, je bila ura nekaj čez osem zvečer. Ker je bilo do novega leta še štiri ure, smo se z mamico in sestrico odpravili na sprehod. Že takrat smo slišali veliko pokanja petard. Čez kakšno uro smo se vrnili domov in takrat je k nam prišel bratranec Nejc z mamico in očkom. Odrasli so sedeli za mizo, pili vino in se sme- jali. Mi otroci pa smo se igrali. Ko je bila ura enajst, smo vsi skupaj plesali in se veselili. Odbila je po/noč in nazdravili s/no ter si zaželeli zdravja in sreče. Vsi smo imeli solze v očeh. Potem je sledilo nekaj najboljšega: rakete. Odšli smo pred hišo in spustili deset raket. Bilje pravi ognjemet. Nato smo se srečali s sosedi in stricem. Okrog dveh smo prišli nazaj v hišo. Mislil sem, da bom gledal še filme po televiziji, vendar sem kmalu zaspal. Bil je zelo lep večer in upam, da bo lak i/i večerov še veliko. Aleš Resman, 3.a OŠ Naklo l/AŠA CLAStlA NAGRAJENA ZGODBA ABC »godba o novoletnih počitnicah A je bilo letos praznovanje veselo? Babica je za novo leto spekla odojka. Celo noč nisem spal, ker sem se tako najedel. Čas pred novim letom je čas veselja. Doma smo praznovali do dveh zjutraj. Evropa je v novo leto vstopila z velikimi ognjemeti. Festivali so se razvijali po vsem svetu. Glasbeniki so nas zabavali z novoletno glasbo. Hrup seje širil na vse strani. Ivanka sije pred njim zatiskala ušesa. Jaz sem pa veselo poskakoval in zraven prepeval. Končno je prišel čas za odpiranje daril. Moj brat Matija je naroči/ dedku Mrazu internet, a ga ni dobil. Namesto tega je dobil druga darila, katerih je bil prav tako vesel. Občudoval je predvsem knjugo o Rusiji. Pri leti Alenki meje jwd novoletno jelko čakalo veliko darilo, v katerem je bil radio. Radio bom poslušal v svoji sobi. Sredi novoletnih počitnic sem s sosedovimi otroki naredil velikega snežaka. Šolski dnevi so se hitro približevali. Tudi v šolsko torbo je bilo treba malo pokukati. Ustrašil sem se, ker je nisem takoj našel. Vendar me je tiho čakala v kotu moje sobe. Zakaj so prazniki tako hitro minili? Želim vam srečno novo leto. Maksi Malenšek, 3.a OŠ Peter Kavčič, Škofja Ix>ka Krikove i s Krikom spet kričijo i#nii# KRIK Kranj - Sredi novembra lani so učenci s Prešernove šole v Kranju za svoje šolsko glasilo Krik prejeli priznanje Pil. a kot eno najboljših glasil lanskega šolskega leta. Mladi ustvarjalci pa ne dremajo na lovorikah, Krik je še vedno glasen in odmeven, kar dokazuje tudi najnovejša številka, ki je izšla pred dnevi. V tokratnem Kriku se Krikci spominjajo podelitve nagrade, preberemo lahko dnevnik nadobudne tabornice in zanimiv Krikov intervju. Tokrat je bil na "tapeti" učitelj Marijan Mohorič, ki ima kar sedem otrok. Na vprašanje, kdo so njegovi domači ljubljenčki, je odgovoril: "Otroci (in seveda žena)." In kaj bi vzel na samotni otok? Knjigo, fotografski aparat in sončna očala. Zakaj? Hja, preberite v Kriku. Krik se je podal tudi na pot po Angliji in Franciji, pa v planine, ne manjka pa niti ljubezenska zgodba. Že veste, kdo je naj parček na šoli in katera frajla je najbolj oblegana od moških? Preberete lahko tudi reportažo z modne revije na Jelovici in (ekskluzivni!) intervju z DJ Bobom. Sledi glasba, kino, šport in razvedrilo s križankami in šalami. Ena za pokušino: Učiteljica vpraša Krikca: "Določi čas v naslednjem stavku: Vaša učiteljica se bo poročila." Krikec odgovori: "Skrajni čas." Ni kaj, Krikci so se tudi tokrat potrudili, pri tem pa sta jim pomagali mentorici Božena Bogataj in Nada Pajntar. Do naslednjega Krika pa... En kričeč pozdrav! NESREČE Prehitro v ovinek Britof - V nedeljo ob 21.15 uri se je v križišču regionalne ceste Gubina - Milje - Britof in lokalne ceste Šenčur - Britof izven naselja Britof zgodila prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovali dve osebi. 26-letni Tomaž. M. iz Kranja se je z osebnim avtomobilom bmw 316 pripeljal po regionalki v smeri proti Miljam. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje ga je na ostrem levem ovinku odneslo, zato je začel zavirati. Vozilo je po dobrih štiridesetih metrih drsenja silovito trčilo v naplužen kup snega od tam pa je vozilo dvignilo v zrak in je po nekajdeset metrih letenja s prednjim levim bočnim delom silovito treščilo na travnik. Voznik in njegov 20-letni sopotnik Dejan R iz Kopra sta se hudo poškodovala. • S. Š. Pobeglega voznika odkrili po 40 minutah Podvin - V četrtek ob 17. uri se je v Podvinu zgodila prometna nesreča, po kateri je povzročitelj 32-letni Aleš P. iz Ljubljane pobegnil, a so ga policisti našli že po štiridesetih minutah. Aleš je s tovornim vozilom renault master furgon 2.5 peljal po glavni cesti v smeri Radovljice proti Črnivcu. Ko je z vozilom pripeljal v Podvin, je zapeljal na nasprotni pas, tedaj pa je nasproti pripeljal voznik tovornega vozila renault 340 Franz B., 36, iz Avstrije. Vozili sta trčili, po trčenju pa je Ljubljančan odpeljal naprej proti.Črnivcu. Po štiridesetih minutah so ga policisti našli, po opravljenem alkotestu pa so ugotovili, daje vozil v vinjenem stanju (1,06 promila). Ker je bilo ugotovljeno, daje pil alkohol tudi po nesreči, je bil odrejen strokovni pregled in odvzem krvi ter urina. • S. Š. PROMET Policistom se je upiral To rov« - Prometni policisti so v četrtek popoldne na cestninski postaji Torovo na avtocesti Kranj - Ljubljana kontrolirali tudi 29-letnega voznika P. Z. iz Kranja, ki se je vozil brez registrskih tablic. Ugotovili so, da avto sploh ni registriran, zato so mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. Kranjčan opozorila ni upošteval, saj so ga isti dan zvečer ustavili še kranjski policisti. Ob drugi ustavitvi se je voznik zaklenil v avto, v katerem je imel tudi psa. Ko je kriminalist Policijske postaje Kranj poskušal odpreti vrata, naj bi P. Z. nanj naščuval psa. Kriminalist gaje večkrat opozoril, da bodo morali uporabiti prisilna sredstva, kar pa ni zaleglo, zato so jih nazadnje tudi uporabili. P. Z., policiji že poznan drogiranec, je nazadnje le popustil. Privedli so ga na policijsko postajo v Kranju, kjer naj bi povedal, da je popoldne poleg alkohola zaužil tudi gram heroina in gram kokaina. Vozilo so mu zasegli, policisti pa bodo predlagali tudi uvedbo postopka o prekršku in napisali kazensko ovadbo na pristojno ODT. • S. Š. Zaseg vozila Ziri - Policisti iz Škofje Loke so pri kontroli prometa v Zireh obravnavali tudi 28-Ietnega voznika S. Ž. z Jesenic, ki je predhodno storil prekršek. Ugotovili so, da se je vozil brez vozniškega dovoljenja, voznik pa je odklonil preizkus alkoholiziranosti. Preko evidenc so tudi ugotovili, da je bil v obdobju zadnjih dveh let trikrat predlagan v postopek sodniku za prekrške zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Izdanih mu je bilo tudi več plačilnih nalogov. Zato so mu policisti zasegli vozilo in predlagali v postopek sodniku za prekrške. • S. Š. KRIMINAL GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Ukradel mobilne telefone Jesenice - V noči s četrtka na petek je neznani storilec vlomil v prodajalno Državne založbe Slovenije na Jesenicah. V predalu prodajalnega pulta je našel ključe steklene vitrine, ki jo je odklenil in iz nje pobral več mobilnih telefonov, v skladišču prodajalne pa je v pisalni mizi našel še večjo količino denarja. Vsega skupaj je DZS oškodoval za okoli 1,2 milijona tolarjev. • S. Š. Mladoletni tatici zalotili Kranj - V petek ob 12.30 uri sta mlajši mladoletnici Polona V. in Vesna T. prišli v prodajalno Engro TUŠ, d.o.o., v blagovnici Globus v Kranju. S prodajalne police sta vzeli kozmetiko v vrednosti 3.600 tolarjev in jo skrili, vendar so ju prodajalke zalotile in ju predale policiji. • S. Š. Bo šel v glasbeno šolo? Britof - Neznani storilec je med 15. in 16. januarjem vlomil v stanovanjsko hišo v Britofu. Iz nje je odnesel glasbeni stolp v komponentah, tuner za satelitsko televizijo, telefon faks Panasonic in violino znamke Demšar 3/4. Lastnika je s svojim dejanjem oškodoval za okoli 560 tisoč tolarjev. • S. Š. Strašil s strašilno pištolo Škofja Loka - V soboto zvečer je prišlo do streljanje v nekem škofjeloškem gostinskem lokalu. Neznani moški, ki je vstopil v lokal, je pristopil do moškega, ki je že bil v lokalu, in se začel z njim prerivati. Neznanec naj bi nato izza pasu potegnil pištolo, menda je bila strašilna, jo nameril v zrak in sprožil, napadenemu moškemu pa zagrozil, da ga bo ubil. Nato je zbežal iz lokala. • S. Š. Nadaljevanje sojenja četverici "iz Zlatega polja' Ustreljeni je zanikal, da je grozil s smrtjo Oškodovanec Elvir Kurbegovic je v svojem pričanju zanikal, da bi s prijatelji prvi napadel - Šli le po sendviče v bližnjo trgovino - Afrimu Sejdaju, ki ga je dvakrat ustrelil s pištolo, ni nikoli grozil, da ga bo ubil - Pri sebi ni imel pištole Kranj, 18. januarja - Potem ko je bila glavna obravnava, napovedana za minulo sredo, odpovedana, se je včeraj nadaljevalo četverici, udeleženi v streljanje in skupinsko obračunavanje pred avtobusno postajo v Kranju 17. avgusta lani. Afrim Sejdaj, 22, in Mentor Seferaj, 19, (oba v priporu) sta obdolžena poskusa umora, Zoran Črešnik, 21, in Sebastjan Jagodic,25, pa sodelovanja v skupinskem napadu. Na sojenju se tokrat ni pojavil tretjeobtoženi Sebastjan Jagodic, ker je šel v Nemčijo položit varščino za svojega brata, ki so ga tam aretirali. Sodni senat, predseduje mu Dragica Kuhar, je vseeno odločil, da se glavna obravnava izpelje tudi v njegovi odsotnosti, saj je že podal zagovor. Pred sodni senat je že ob 8.30 uri kot prvi v dolgi vrsti prič nastopil Elvir Kurbegovic, ki naj bi ga Afrim Sejdaj 17. avgusta lani okoli 1.20 ure ustrelil v levo uho in levo ramo, okrožni državni tožilec Dušan Csipoe pa tudi trdi, da so ga štirje obdolženci kasneje še družno obr-cali. Kurbegovic je v svojem pričanju zanikal, daje skupaj s svojimi prijatelji napadel ob-dolžene, kot so ti navajali prvi dan obravnave. Nasprotno, trdi, da je bil že od samega začetka on tarča napadov. Sodnemu senatu je moral še enkrat obnoviti dogodek izpred petih mesecev. Usodnega večera je oškodovanec skupaj z Dževdedom Kolenovičem, Ne-nadom Andonovim in Amelom Feratovičem bil v gostinskem lokalu v centru Kranja. "Kole-novič je postal lačen, pa tudi sam sem že malo bil, zato smo se odpeljali v trgovino ob avtobusni postaji, ki je odprta 24 ur na dan, da bi kupili sendviče," je razlagal Kurbegovic. Ko sta s Feratovičem izstopila iz avtomobila in naredila nekaj korakov, je proti njima prišla skupina fantov, med katerimi so bili tudi obdolženi. Feratovič je po Kurbegovičevih besedah takoj stekel proti trgovini, njega pa so obkrožili. Prebil je obroč in pobegnil proti Bleivveissovi ulici, kjer ga je ujel Sejdaj. Njega je uspel podreti, nato je do njiju že pritekel Črešnik in sta se začela prerivati. Kmalu je Sejdaj segel po pištoli, jo nameril v Kurbegoviča in začel streljati. Pričo je zadel v levo uho in in levo ramo. "Nato sem padel po tleh, po kakih desetih, petnajstih sekundah pa so me začeli brcati. Nazadnje, ko so se ostali že raz-bežali, mi je Črešnik v glavo vrgel še stekleni predmet," je Kurbegovic opisoval obračun in tudi povedal, da je videl Ko-lenoviča, ki mu je priskočil na pomoč, kako je stekel za Jago-dicem in Seferajem, od njiju pa se je bliskalo zaradi streljanja. Kasneje je še videl, kako sta se Kolenovič in Seferaj prerivala pri Jagodičevem avtomobilu, njegov prijatelj pa je Seferaja tudi nekajkrat udaril in butnil v avto. Njega je v avto naložil Andonov. Zanikal je, da bi imel pištolo, kot je v zagovoru trdil Sejdaj: "Če bi jo imel, bi po njej segel že, ko so me obkolili." Prav tako je zanikal, da bi kdajkoli na svojo mater prisegel, da bo ubil Sejdaja. Senatu je še povedal, da se obdolžencev ni nikoli bal, tisto noč pa seje ustrašil, ker je že po njihovem obnašanju in govoru čutil, dajo bo skupil. Zaslišanje Elvira Kurbegoviča se je zataknilo, ko ga je odvetnik Janez Hočevar začel spraševati o njegovi predkazno-vanosti in vzroku, da je trenutno v priporu (osumljen je poskusa umora v diskoteki La Roca Latino v Preddvoru). Kurbegovic sprva ni hotel odgovarjati na ta vprašanja, ker se to po njegovem ne tiče tega sodnega procesa. Ko je bil poučen, da ni primerni razlog za neod-govarjanje in da bo denarno kaznovan, če ne bo odgovarjal, pa se je skliceval na pravno dobroto (priči ni treba odgovarjati, če bi s tem sebe ali svoje bližnje spravil v kazenski postopek ali sramoto). Na koncu pričanja, okoli 13. ure, je sodni senat še obvestil, da bo zoper obtožene vložil še premoženjsko pravni zahtevek. Vrsta prič, ki je bila vabljena na včerajšnjo obravnavo, bo morala zaradi dolžine Kurbego-vičevega pričanja znova priti na kranjsko okrožno sodišče. Prednostno je kot priča nastopil Nenad Andonov, ki trenutno služi vojaški rok. Dogodka se zaradi časovne oddaljenosti ne spominja več dobro, vedel je le povedati, da sta šla Kurbegovic in Feratovič po sendviče, sam je s Kolenovičem ostal v avtu. Kasneje je slišal strele, Kolenovič pa je skočil iz avtomobila. Sodnica Dragica Kuhar je zato prebrala zapisnik izjave, ki jo je avgusta lani podal policiji. Tedaj je povedal, daje vzvratno obračal avtomobil, ko je zagledal fante iz Zlatega polja, kako so obstopili Kurbegoviča, medtem ko je Feratovič pobegnil. Nato je Kurbegovic stekel proti policiji, Sejdaj in Črešnik pa za njim, kjer je prvi tudi streljal na Kurbegoviča. Kasneje so ga obdolženi in mlajši brat Jagodica obrcali in je bil prepričan, da so ga ubili. Nato pa so obdolženi Sejdaj, Seferaj in Jagodic še streljali proti avtomobilu, v katerem sta sedela s Kolenovičem. Kolenovič je pomagati za Seferajem in Jagodicem, sam pa je v avto pobral ranjenega prijatelja. Za njim je pričal še Dževded Kolenovič, ki naj bi ga Mentor Seferaj ustrelil v levo stegnenico, s seboj pa je pripeljal tudi uradnega pooblaščenca. • S. Šubic Družinski obračun na Kokrici Z nožem nad sestro in staro mamo 22-letnik s Kokrice pri Kranju naj bi včeraj nekaj pred 13. uro zabodel svojo 29-letno sestro in staro mamo; sestro so hudo poškodovano odpeljali v Klinični center Kokrica, 18. januarja - Za vrati stanovanjske hiše na Cesti na Belo v naselju Kokrica je včeraj nekaj pred 13. uro prišlo do novega družinskega obračunavanja, ki pa v času poročanja ni povzročilo najbolj tragičnih posledic. Kot smo uspeli izvedeti, je 22-letnik z nožem zabodel svojo 29-letno sestro in staro mamo. Uradni podatki so bili skopi, saj govorijo le o neznanem moškem, ki je zabodel dve ženski, zato vzrok za hudo dejanje mladeniča še ni znan. V cesti na Cesti na Belo se je včeraj zgodil poskus umora. Fanta so policisti prijeli in ga odpeljali na policijsko postajo. Njegovo sedem let starejšo sestro so hudo poškodovano odpeljali v Klinični center v Ljubljani, njeno stanje pa naj bi bilo po neuradnih podatkih kritično. Stara mama, ki naj bi po govoricah le posredovala v prepir med sestro in bratom, naj bi imela površinske rane. Kraj dogodka sta si ogledala preiskovalni sodnik Franc Go-ličič in državni tožilec Stane Boštjančič. • S. Š., foto: T. D. Gorska nesreča Veter odpihnil planinko v prepad Zaradi močnega vetra hudo poškodovane Dravograjčanke s helikopterjem niso mogli dvigniti iz stometrske globine - Nekaj časa je bila v smrtni nevarnosti Grintovec, 18. januarja - V nedeljo nekaj po poldnevu je bil operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj obveščen, da je v Kamniških Alpah na poti med Kokrškim sedlom in vrhom Grintov-ca, zdrsnila 56-letna planinka M. D. iz Dravograda. Planinka je padla v globino sto metrov in tam negibno obležala. V reševalno akcijo so se reševalci takoj podali s helikopterjem Slovenske vojske. Planinka je omahnila čez skale na poti med Zoisovo kočo in vrhom Grintovca, na približno 1800 metrih nadmorske višine. Pri vzponu na vrh gore je hodila med dvema planincema po poti širine približno en meter, strmina je bila na njeni levi strani. Ko so prišli do dela, kjer se pot delno odpre, je nenaden močan sunek vetra vse tri planince podrl na tla. Dravograjčanko je začelo nositi nazaj, in čeprav jo je eden izmed planincev, ki so stali za njo, poskušal zagrabiti za rokav, je zdrsnila do roba prepada, od koder je čez skalovje padla v stometrsko globino in obležala na zasneženem pobočju. Zaradi močnega vetra se s helikopterjem niso mogli spustiti do ponesrečenke, zato so jo iz globeli dvignili ročno. Nato so jo prenesli do skalne police, kjer so jo lahko varno dali v helikopter. S helikopterjem so jo odpeljali v splošno bolnišnico Jesenice, kjer je bila nekaj časa zaradi hudih telesnih poškodb in podhlajenosti v šoku in v smrtni nevarnosti. Kasneje so jo s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer se je njeno stanje stabiliziralo. Tuja krivda je izključena. • S. Š. BAZEN - SAVNA Na kresu 25, Železniki Tel.: 064/646-381 Del. čas: pon,sred., pet. od 15.-21. ure tor., čet., od 15.-22. ure in ob sob. ter ned. od 10.-20. ure UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canyoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 Naši zimski športniki so tudi ta konec tedna na tekmah svetovnega pokala dosegli nekaj dobrih uvrstitev SLOVENCI SPET SLALOMSKA VELESILA ATLETIKA r--' -"-^-- Naši alpski smučarji in smučarke so si v VVengnu in Altenmarktu malce več sreče pa bi bilo lahko še bolje - Biatlonci solidno, a še Kranj, 18. januarja - Minuli konec tedna so bili v središču zanimanja spet alpski smučarji in smučarke. Najboljši smukači •n slalomisti so merili moči v VVengnu, najboljše smukačice in superveleslalomis-tke pa so se v soboto in nedeljo pomerile v obeh hitrih disciplinah. Tako naši fantje kot dekleta so ponovno navdušili, saj si je Prve letošnje stopničke na nedeljskem slalomu prismučal Drago Grubelnik, četri je bil Matjaž Vrhovnik, peto mesto pa je v superveleslalomu osvojila Mojca Suhadolc. Biatlonci na tekmah v Ruhpol-dingu po najvišjih mestih niso posegali, s solidnimi nastopi na sobotnem sprintu pa seje kar šesterica naših udeležila zasledovalne tekme, kjer je bila Andreja Grašič kot naša najboljša na koncu petnajsta. V VVengnu naši in Norvežani Tradicionalno prizorišče moških smu-kaških in slalomskih preizkušenj, švicarski Wengen, je bil tudi letos srečni kraj naših alpincev. Res da v smukaški konkurenci ob odsotnosti poškodovanega Mojstrančana Aleša Brezavščka nismo veliko pričakovali, Pa vendar so prve letošnje smukaške točke naše pomlajene ekipe vlile upanje na boljše dneve tudi v tej disciplini. Točke je namreč 2a 28. mesto dobil Mariborčan Peter Pen, solidno pa sta s 33. in 38. mestom nastopila tudi mlada slovenska smukaška upa 23-I5tn.i Črnjan Ožbi Ošlak in še ne 22-letni lrž>čan Andrej Jerman. Sicer pa je na vven- Senskem smuku slavil Avstrijec Josef trobi, ki je presenetljivo, a zasluženo ug-nal Hcrmanna Maierja. V pravi napad pa se je v nedeljo pognala paša moška slalomska vrsta. Po prvi vožnji je z vodstvom Jureta Koširja in ostalimi odličnimi uvrstitvami naših, ki so v boj za kolajne medse spustili le Norvežane (med nJimi tudi kasnejšega zmagovalca K.A. Aa- niodta), kazalo na popoln slovenski uspeh. Jure Košir je s prvo slalomsko vožnjo dokazal, da gre spet proti vrhu in da ima končno prave smuči. - Foto: T. Doki Toda z nekaj smole po odstopu odličnega šestega Andreja Miklavca in po napaki Jureta Koširja, ki je pod strmino izgubil dobro sekundo, smo bili na koncu vendarle zadovoljni. Tretje mesto Draga Grubelnika, četrto mesto Matjaža Vrhovnika, deveto mesto Jureta Koširja, enajsto mesto Mitje Kunca in prve letošnje slalomske točke Uroša Pavlovčiča so dokaz, da naša moška ekipa spet postaja slalomska velesila. In tO tik pred vrhuncem letošnje sezone, ki bo ta konec tedna v avstrijskem Kitzbuehlu. Nove točke tudi hitrima Suhadolčevi in Bračunovi V Altenmarkt - Zauchenseeju v Avstriji pa so se v soboto v hitrih disciplinah pomerila dekleta. Med njimi so bile tudi tri naše smučarke: Vrhničanka Mojca Suhadolc ter prismučali precej novih točk, z ne med najboljšimi. Škofjeločanki Špela Bračun in Tina Bogataj. Na sobotnem smuku je bila Mojca enajsta, Špela osemnajsta in Tina ose-minštirideseta. Vrhunska uvrstitev pa je v nedeljo uspela Mojci Suhadolc, ki sije v superveleslalomu prismučala peto mesto. Spela je bila osemindvajseta. Ruhpolding za naše biatlonce ni bil srečen kraj Medtem koje večina nordijcev konec tedna imela prosto ali pa se naši tekmovalci (kombinatorci) tekem svetovnega pokala niso udeležili, so se na slovitem prizorišču tekem svetovnega pokala v nemškem Ruh-poldingu merili najboljši biatlonci. Med njimi so bili tudi naši fantje in dekleta, ki pa tokrat niso posegali po najvišjih uvrstitvah. Še najbolje je znova šlo Andreji Grašič, ki je bila odlična na premierni tekmi v Ruh-poldingu v sredo. Na 12,5-kilometrski tekmi s skupinskim startom je bila namreč vseskozi med vodilnimi, na koncu pa je dvakrat zgrešila in zadovoljiti se je morala s štirinajstim mestom. V sobotnem šprintu je šlo med našimi najbolje Luciji Larisi, ki je osvojila 21. mesto, Andreja Grašič pa je bila 35. Andreja pa seje nato izkazala v nedeljo, koje na zasledovalni tekmi kar za 20 mest izboljšala svojo sobotno uvrstitev in bila v cilju kot petnajsta. Lucija Larisi je bila 36., Tadeja Brankovič pa 43. Žal pa točk tokrat v Ruhpoldingu niso osvajali fantje. V šprintu je bil naš najboljši Marko Dolenc na 42. mestu, Tomas Glo-bočnik je bil 45., Janez Maric 51., Sašo Crajf pa 72. Kljub temu, da so se trije naši uvrstili na nedeljsko zasledovalno tekmo, pa na koncu z izkupičkom zagotovo niso bili zadovoljni. Dolec je bil 38., Globočnik 40. in Maric 44. Tekme svetovnega pokala za biatlonce se bodo nadaljevale že ta četrtek v italijanski Anterselvi. • V.S. V Planici je bilo konec tedna tekmovanje za Alpski pokal VEČ KOT 150 MLADIH SKAKALCEV IN K0MBINAT0RCEV Odlična organizacija, lepo vreme in množica mladih tekmovalcev so glavne ^nčilnosti tekme Alpskega pokala, ki so jo konec tedna kranjski skakalni delavci pripravili pod Poncami. Planica, 17. januarja - V Planici je SK Triglav zelo uspešno organiziral dvodnevno tekmovanje za Alpski pokal, teke pa so organizirali smučarski delavci ŠD Rateče. Na 90-metrski skakalnici je nastopilo kar 156 tekmovalcev iz šestih alpskih držav in kot gostje mladi skakalci iz Združenih držav in Norveške. Pomerili so se v skokih in nordijski kombinaciji v šprintu na 5 kilometrov v soboto in teku na 10 kilometrov v nedeljo. Tekmovanje je vse tri dneve spremljalo lepo sončno Vreme in odlični tekmovalni Pogoji enaki za vse tekmovalce, za kar so se zelo potrudili smučarski delavci kranjskega Triglava. V skokih so imeli oba dneva največ uspeha avstrijski skakalci, solidno so nastopili tudi mladi slovenski skakalci, če Naš najboljši skakalec v Planici je bit oba dneva Primož Zupan Urh. Marko Šimic in na tekmovanjih ni nastopil. Največ uspeha Prav brez stopničk so dosegli so imeli Avstrijci in Švicarji, nekaj vidnih rezultatov. Oba med našimi je najboljšo uvrsti- dncva je bil Primož Zupan Urh tev dosegel Andrej Jezeršek, ki četrti, točke Alpskega pokala si je priskakal stopničke v ne- Pa so osvojili 21-krat. Konku- dcljo in bil v soboto peti. Nje- renca med posamezniki je bila gov uspeh je dopolnil Jure nega kar zavidljiva, nekaj skakalcev Kosmač z osvojitvijo četrtega pokala. Namesto da planiški ■ma že izkušnje s svetovnim in sedmega mesta. komite pomaga pri pripravi Pokalom in so že bili med do- Da so organizatorji lahko pri- skakalnice, morajo klubi še tis- hitniki točk. pravili tekmovanje, so morali ti denar, ki ga naprosijo, pora- V nordijski kombinaciji seje zbrati finančna sredstva. Glav- biti za nepotrebna dela in za že v petek na uradnem trcnin- ni pokrovitelj tekmovanj je veliko športnih delavcev, da lažje poškodoval najboljši bila Mestna občina Kranj, fi- pripravijo skakalnico. Dober skakalec med kombinatorci nančno pa so tekmovanje vzgled sta bližnja Beljak ali podprli še občina Cerklje, Iskra ERO, SKB banka. Faktor banka Ljubljana, Sava, Okrepčevalnica Zimzelen Adergas, Pivovarna Lovvenbrau Munchen, Emona Merkur Ljubljana in še vrsta posameznikov. Zahvala gre tudi kolektivu hotela Špik v Gozd Martuljku za nastanitev in pozornost. Največ dela so imeli organizatorji s pripravo skakalnice, ki so jo dobili nepripravljeno. Dotrajanost objektov in same skakalnice zelo slabo vpliva na ugled Planice v svetu, vse je polomljeno oziroma dotrajano do take mere, da je trening ali tekmovanje zelo nevarno. Določenim vodilnim v Planiškem komiteju je vseeno, kako je z objekti, na katerih trenirajo skakalci (90 in 120 m), pomembna je samo velikanka. Ne zavedajo pa se tega, da je pogoj za organizacijo svetovnega pokala organiziranje tekmovanj na ravni Kontinental-pokala in Alpskega Ramsu, kjer SAMO dva delavca v dveh urah pripravita skakalnico s sodobno opremljenim strojnim parkom. Opazen pa je bil mačehovski odnos Smučarske zveze do tega tekmovanja, kljub vabilom sta si tekmovanja ogledala v soboto v.d. direktorja in v nedeljo za hipec predsednik odbora za skoke. Rezultati: sobota: 1. Manuel Fcttner, 2. Štefan Kaiser (oba Avstrija). 3. Maksimiljan Mechler (Nemčija), 4. Primož Zupan Urh, 7. Jure Bogataj (oba Triglav) in Primož Piki (BTC Ljubno), 10. Primož Gostič (Ilirija Feršped) in Gašper Čavlovič, 12. Gašper Cvetko (oba Triglav). Nedelja: 1. Štefan Kaiser, 2. Martin Koch, 3. Manuel Fettner (vsi Avstrija), 4. Primož Zupan Urh, 8. Gašper Cvetko in Jure Bogataj (vsi Triglav), 11. Primož Piki (BTC Ljubno), 14. Rok Bekovič (Mengeš), 17. Gašper Čavlovič (Triglav). Nordijska kombinacija: sobota: 1. Bernhard Gruber (Avstrija), 2. Kevin Amould (Francija), 3. Andy Hartmannn (Švica), 4. Jure Kosmač (Alpi-na Žiri), 5. Andrej Jezeršek (Triglav). Nedelja: 1. Kevin Arnould (Francija), 2. Andy Harttmann (Švica), 3. Andrej Jezeršek (Triglav), 7. Jure Kosmač (Alpina Žiri). • J. Bešter, foto: T. Doki PREZELJ V VIŠINO KAR 223 CENTIMETROV Kranj - Atletski klub Olimpija je v soboto v dvorani stadiona v Šiški pripravil mednarodni dvoranski miting, na katerem je sodelovalo okoli štiristo atletinj in atletinj iz Slovenije, Italije in s Hrvaške. Za največje presenečenje je poskrbel član kranjskega atletskega kluba Triglav, mladi Rožle Prezelj, ki je v skoku v višino zmagal z odličnim dosežkom 223 centimetrov. S tem je osebni rekord izboljšal za štiri centimetre in izenačil drugi najboljši dvoranski izid vseh časov v Sloveniji, več (228 cm) je 1984. leta skočil le Sašo Apostolovski. Ce bodo tudi za letošnje dvoransko evropsko prvenstvo marca v Belgiji veljale enake norme kot pred dvema letoma, o čemer so na atletski zvezi odločali včeraj, potem je Prezelj s sobotnim skokom že izpolnil normo. To pa ne velja za Marcelo Umnik, ki je na sobotnem mitingu v Ljubljani v skoku v daljino spet zmagala, skočila centimeter manj kot pred tednom dni (633) in ji za izpolnitev norme, kakršna je veljala za prvenstvo pred dvema letoma, manjkata še dva centimetra. Uspeh Umnikove je z drugim mestom dopolnila Tina Čarman (576), Miloš Ša-kič je bil peti v teku na 60 metrov, na enaki tekaški razdalji v ženski konkurenci pa je Tina Murn tudi zasedla peto mesto (7,96). V konkurenci mlajših mladink je bila v skoku v daljino Špela Voršič druga (522) in Eva Sedej tretja (519), v teku na 60 metrov ovire pa Voršieeva tretja (9,29) in Tjaša Ovniček peta (9,92). V pionirski konkurenci je Tina Bonča zmagala v teku na 60 metrov (8,26), Jure Kovač je bil na enako dolgi tekaški razdalji tretji (7,65), v višino je zmagal Rožletov brat Marko Prezelj (176), v skoku v dahino se je Robert Špitaler uvrstil na tretje mesto (557) in David Celar na četrto (554), Kristina Gornik je bila v isti ženski disciplini peta (486), med mlajšimi pionirji pa Aleš Ravvnkuba drugi (467). Mladi atleti in atletinje kranjskega Triglava so v petek nastopili še na tekmovanju v Celju, kjer je Spela Voršič zmagala v troskoku (11,72) in Tina Čarman v skoku v daljino (583), v skoku v višino je bila Tjaša Ovniček druga med mlajšimi mladinkami (150), Špela Kovač pa druga med pionirkami (145). • CZ. ALPSKO SMUČANJE VELIKO ŠTEVILO REKREATIVCEV Stari vrh, 17. januarja - Smučarji rekreativci so se prejšnjo nedeljo zbrali na drugi tekmi Barcaffe Ski Open 2000 v sodelovanju s Ford Summit Kaposi in pokal Sladkosned Ljubljanskih mlekarn. Na Starem vrhu nad Škof jo Loko je svoje smučarske sposobnosti kljub slabemu vremenu pokazalo kar 275 tekmovalcev, med katerimi je imel najstarejši 76 let, najmlajši cicibani pa so bili stari 5 let. Tekmovalci se niso pustili prestrašiti niti mrazu niti ledenemu dežju, ki jim je kar nekajkrat delal družbo na progi. Po progi, ki je bila zelo dobro pripravljena in je brez težav prenesla zavoje vseh tekmovalcev, so se najprej spustili cicibanke in cicibani, ki tekmujejo za pokal Siadkosned Ljubljanskih mlekarn. Najhitrejši so bili Tea Hofinger in Tilen Debelak ter Anja Šešum in Jaka Masterl. Smučarji rekreativci od desetega leta dalje tekmujejo za pokal Barcaffe Ski Open 2000 v sodelovanju s Ford Summit Kaposi v štirinajstih različnih kategorijah glede na starost in spol. Že drugič so v svojih kategorijah zmagali Eva Verdev, Hedvika Kotar, Boža Torkar, Saša Silovšek, Milan Pečovnik Pidži, Slavko Svetličič, Gašper Kontrec, Domen Stru-peh in Marko Ribnikar, na najvišje stopničke pa so tokrat stopili še Urška Kabaj, Mateja Komac, Milan Nadišar, Jernej Skok in Ivan Hojan. V absolutni kategoriji, pri kateri se primerjajo rezultati vseh tekmovalcev z ustreznim odbitkom glede na leta, je bila pri ženskah že drugič najboljša Boža Torkar, med moškimi, ki v tej sezoni v absolutni kategoriji tekmujejo za Memorial Tomaža Pogačnika, pa si je tokrat prvo mesto prismučal Mirko Klinar. Novost v tekmovanju za pokal Barcaffe Ski Open 2000 v sodelovanju s Ford Summit Kaposi je tudi tekmovanje v telemark tehniki: v skupini dečki je bil najhitrejši Sergej Primožič iz Tržiča, pri ženskah je bila najboljša Mojca Ogris iz Školje Loke, pri moških pa že drugič David Primožič. Če bi se radi pridružili smučarjem rekreativcem, ki tekmujejo za pokal Sladkosned Ljubljanskih mlekarn in pokal Barcaffe Ski Open 2000 v sodelovanju s Ford Summit Kaposi, ste 30. januarja vabljeni v Kranjsko Goro. Vse dodatne informacije pa dobite pri podjetju Agens Sports marketing, J. Platiše 17, Kranj (tel.: 064/350-250, fax.: 064/331-045) "BULDOŽERJI" NA NOČNEM SLALOMU Rudno, 18. januarja - Športno društvo Buldožerji Rudno je bilo prejšnjo soboto organizator 1. nočnega slaloma. Na Smučišču "Za Jernejčkom" na Rudnem seje pomerilo 108 tekmovalcev, ki so se pomerili v dveh slalomskih vožnjah. V najmlajših kategorijah cicibanov in cicibank sta zmagala Špela Smid (Selca) in Rok Šolar (Lajše). Pri starejših ciciban-kah je bila najboljša Klavdija Šolar (Lajše), pri starejših cicibanih pa Anže Demšar (ŠD Buldožerji Rudno). Pri deklicah je bila najboljša Katja Gartner (ŠD Buldožerji Rudno), pri dečkih pa Borut Lotrič (Dražgoše). Med mlajšimi članicami je zmagala Saša Gortnar (Dolenja vas), med mlajšimi člani pa Boris Kavčič (Dražgoše). Pri starejših članicah je bila najboljša Meta Urh (ŠD Buldožerji Rudno), pri starejših članih pa Iztok Gartner (ŠD Buldožerji Rudno). Podobno prireditev naj bi pripravili spet sredi februarja. • V.S. DVAKRAT DVA PORAZA Ljubljana, Jesenice, Kranj, 18. januarja - Ekipe v mednarodni hokejski ligi so minuli konec tedna odigrale 25. in 25. krog. Žal pa našima predstavnikoma v štirih tekmah ni uspelo doseči nobene nove točke. Tako je ekipa Acroni Jesenic v petek v domači dvorani v Podmežakli gostila Dunaffer. Kljub temu da so Jeseničani po prvem delu tekme imeli nekaj upanja na zmago, saj je bil izid izenačen 1:1, so v nadaljevanju pobudo prevzeli Madžari in na koncu slavili 2:4 (1:1, 0:1, 1:2). Podobno je bilo v hali Tivoli, kjer je Olimpija na koncu izgubila 3:8 (1:1, 2:5, 0:2). V nedeljo so imeli tako Jeseničani kot Olimpija v gosteh malo možnosti za slavje. Jeseničane je 6:3 (0:1, 4:0, 2:2) premagala vodilna ekipa VSV, Olim-pijo pa 6:1 (0:1, 2:0, 4:0) KAČ. Tako je Olimpija sedaj s 27 točkami peta, Acroni Jesenice pa so z 10 točkami zadnji, osmi. Danes bo Olimpija gostila Albo Volan, Acroni Jesenice pa se bodo ob 18. uri v dvorani Podmežakli pomerili s celovškim KAC-jem. Zadnje tekme rednega dela bodo v petek, ko bo Olimpija gostoval pri Feldkirchu, Acroni Jesenice pa pri Albi. V četrtek so hokejisti odigrali tudi predzadnje tekme pokalnega tekmovanja. Triglav je 0:10 izgubil s Slavijo M Optimo, ekipa Bleda je v Podmežakli 6:8 ugnala HIT Casino Kranjska Gora, tekma Tivoli - Medveščak pa je bila preložena. Zadnje tekme rednega dela pokala bodo ta četrtek, 20. januarja, ko Bled gostuje pri Med-veščaku, Slavija bo gostila HIT Casino Kranjska Gora, pomerila pa se bosta tudi Triglav in Tivoli. V soboto sta bili odigrani tudi tekmi državnega prvenstva za hokejiste. Bled je 5:9 premagal Triglav, Celje in HIT Casino pa sta se razšla z rezultatom 3:3. Jutri bo v Zalogu tekma Slavija - Acroni Jesenice, v Tivoliju pa Olimpija - M.I. Tivoli. • V. S. NAJMLAJŠI REPREZENTANTJE V KRANJU S HRVATI Kranj, 18. januarja - Še tri tedne in najmlajša slovenska hokejska reprezentanca dečkov do 14 let bo odpotovala na letošnje neuradno svetovno prvenstvo v Quebec v Kanado. 25-članska ekipa, ki je letos sestavljena iz igralcev vseh sedmih slovenskih klubov, ki nastopajo v domačem državnem prvenstvu dečkov do 14 let, se je v pripravljalnem obdobju na prijateljskih tekmah sicer zbrala že dvakrat, toda ta četrtek, 20. januarja, ob 18. uri bo v Kranju prvič nastopila v popolni zasedbi. Tako bodo kot vratarji nastopali Jernej Čerin (Triglav), Aleš Sila (Olimpija) in Gašper Krošelj (Slavija), kot branilci Lovro Baje, Jan Loboda, Matej Lukin (vsi Olimpija), Miha Cvenkelj (Bled), Miha Erzar, Domen Jemec (oba Triglav), Jure Gajšek (Celje), Sa-bahudin Kovačevič, Dejan Rakovič (oba Acroni Jesenice) in kot napadalci Anže Ahačič, Gaber Kalan, iNejc Lebar, Jure Stopar (vsi Triglav), Davor Anastasov, Ajdin I lalilovič, Anže Kopitar, Božidar Podpac (vsi Acroni Jesenice), Igor Cvetek, Luka Vidmar, Simon Žerdin (vsi Olimpija), Jernej I lit banja (Bled), Andrej Prelog (Maribor). Na trening tekmi se bo naša reprezentanca pomerila z reprezentanco dečkov Hrvaške. • V.S. UMETNOSTNO DRSANJE SPORNE SODNIŠKE ODLOČITVE V ŠKODO JESENIČANOV Jesenice, 18. januarja - Čeprav so se domov vrnili v štirimi medaljami, pa bo pri Drsalnem klubu Jesenice, tekmovalcih in drugih ljubiteljev tega športa še nekaj časa ostal grenak priokus, ki so si ga privoščili sodniki na državnem prvesntvu v umetnostnem drsanju, ki je bilo 15. in 16. januarja v dvorani Tivoli v Ljubljani. Kar precej je bilo spornih sodniških odločitev, predvsem pri nastopu Grega Urbasa, pa tudi nekaterih jeseniških tekmovalkah. Verjetno bo jeseniški klub moral v prihodnje odločneje reagirati na klubske interese, kijih krojijo sodniki, odločitve pa so predvsem v škodo slovenskega umetnostnega drsanja, ki na ta način ne bo mogel uveljaviti smelih mednarodnih ciljev. Tako se je pri članih Gregor Urbas moral zadovoljiti s srebrno medaljo, pri članicah je Alenka Zidar osvojila bronasto kolajno. Srebrni medalji sta osvojili: Teodora PoštiČ pri mladinkah in Gabi Sekardi pri deklicah B. Ekipno je Drsalni klub Jesenice pri članih in mladincih zasedel 2., pri mlajših kategorijah pa 3. mesto. • J. Rabič SANKANJE SANKAČI V SAVSKIH JAMAH Planina pod Golico, 18. januarja - Na znani progi v Savskih jamah nad Jesenicami bo v soboto, 22. in nedeljo, 23. januarja, mednarodno tekmovanje v sankanju na naravnih progah za Celinski pokal. Za Sankaški klub Jesenice pod vodstvom predsednika J anija Gregoriča je to kar velik organizacijski zalogaj, še posebej zato, ker je domačim sankaškim delavcem Mednarodna san-kaška zveza FIL že četrtič zaupala izvedbo. Pričakujejo skoraj 100 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije. V naslednjih dneh bodo temeljito pripravili progo. Zaradi ugodnih snežnih razmer bo tekmovanje na celotni progi v dolžini 1034 metrov. Pred letošnjo sezono so progo precej prenovili, predvsem bo varnejša za tekmovalce. Na cilju pa so dogradili tudi hišo za tehnične službe. Sankaško tekmovanje se bo oba dneva začelo ob 9. uri, v soboto bo uradni trening, v nedeljo pa tekmovanje enose-dov in dvosedov. • J. Rabič VEČERNI ZUR NA STRAŽI Bled, 18. januarja - Zveza učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, Športna zveza Radovljica, Coca Cola Slovenije in podjetje Ski Sun and Fun zastopstvo Fischer, bodo ta petek, 21. januarja, na smučišču na Straži na Bledu pripravili srečanje vseh ljubiteljev smučanja, carvinga in deskama na snegu. Tako si boste lahko ogledali zanimive nastope demonstratorskih skupin Slovenije, udeležili pa se boste lahko tudi tekmovanja za carving pokal Fischer. Vmes bodo potekale nagradne igre Coca - Cole, preizkusili pa boste lahko tudi testne smuči in deske Liana, Fischerja in Heada. »V.S. VATERPOLO ODBOJKA DERBI BREZ ZMAGOVALCA ZTJRBI TEAM KAMNIK ZOPET PRESENETIL Kranj, 17. januarja - Vaterpolisti v državnem članskem prvenstvu sezone 1999-2000 so v soboto odigrali osmi krog. Zaradi neodločenega rezultata na derbiju v Ljubljani in zmag Probanke Leasing in Kopra na tekmovalni lestvici ni prišlo do sprememb. Do male spremembe pa naj bi prišlo že jutri, ko bosta zaostala tekmo sedmega kroga odigrala v Mariboru Probanka Leasing in Kamnik. Veliko zanimanje za srečanje med Tivolijem in Triglavom je na tribune ljubljanskega zimskega bazena v parku Tivoli privabilo veliko ljudi, ki radi spremljajo dobre vaterpolske tekme. Triglav je na srečanju hotel dokazati, da je boljše moštvo od ljubljanskega ligaša in tako je srečanje tudi začel. Že prvi napadi Kranjčanov so obetali, da bodo igralci pred vrati Tivolija še kako nevarni. Kljub temu pa so prvi zadetek dosegli Ljubljančani. Ko je Triglav sredi druge četrtine povedel za dva zadetka razlike, pa se je že kazalo, da je srečanje odločeno. Pa ni bilo. Tivolčani, ki so skozi celo tekmo igrali praktično le s sedmimi igralci, so v tretji četrtini ujeli vaterpoliste Triglava, v zadnji pa tudi povedli, a je končni izid srečanja postavil najmlajši, ki je igral, Aleksander Mertelj. Tivoli : Triglav 7:7 (2:2, 2:3, 2:1, 1:1) V Kranju pa smo videli zelo dober začetek vaterpolistov Kokre, ki so v prvi četrtini preko Tomaža Mihelčiča in Roka Vehovca povedli z 2:0. Nato pa seje v vrstah Probanke Leasing razigral Uroš Stuhec, ki je dosegel tri zaporedne zadetke in popeljal svoje moštvo v vodstvo. Kokri ni in ni stekla igra na centru, kar so gosti iz Maribora dobro izkoriščali in v nasprotnih napadih natančno zadevali. Kot zanimivost na tem srečanju pa je, da so kar dvanajst od trinajstih zadetkov dosegli člani mladinske reprezetnanc, enega pa je prispeval član članske reprezentance (Seljak). Kokra : Probanka Leasing 3:10 (2:0, 0:4, 1:2, 0:4). Koper : Kamnik 13:7 (2:1, 2:1, 6:1, 3:4) Trenutni vrstni red: 1. Tivoli 15, 2. Triglav 13, 3. Koper 7, 4/Pro-banka Leasing 6, 5. Kamnik 3, 6. Kokra 2. "Razpored za naslednji krog: 9. krog 22. januarja: Kranj - POB 20.00 Triglav - Kokra, Ljubljana - Tivoli 20.30 Tivoli - Kamnik, Trst - Bianchi 20.00 Koper - Probanka. • J. Marinček MED NOMINIRANCI TUDI ŠTIRN Kranj, 12. januarja - Kot vsako leto, je tudi letos ugledna revija World Waterpolo opravila izbor najboljših in najuspešnejših v vaterpolskem športu za preteklo leto. In znova izbor ni minil brez udeležbe Slovencev. Potem ko je bil v letu 1998 za najboljšega mladega sodnika na svetu izbran Boris Margeta, je bil Igor Štirn med nominiranci za najboljšega mladega trenerja na svetu za leto 1999. Izbran je bil sicer nekdanji zvezdnik italijanskega vaterpola Alessandro Campagna, ki je z italijansko mladinsko reprezentanco osvojil naslov mladinskih svetovnih prvakov. Toda tudi uspeh slovenske izbrane vrste, ki se je pod Štirnovim vodstvom prvič uvrstila na EP, ni ostal neopazen. V moško idealno sedmerko leta 1999 so se uvrstili vratar Siniša Školnekovič ter igralci Dubravko Šimenc (oba Hrvaška), Tamas Kasas, Gergelv Kiss (oba Madžarska), Aleksander Jerišov, Irek Zin-nourov (oba Rusija) in Georgios Afroudakis (Grčija). Naj žensko ekipo pa sestavljajo vratarka Francesca Conti ter igralke Giussi Malato (obe Italija), Bridgette Gusterson, Naomi Castle (obe Avstralija), Ingrid Lijendekker, Karin Kujpers (obe Nizozemska) in Cora Campbell (Kanada). Posamične nagrade kot najboljši na svetu v letu 1999 so dobili vaterpolist Tamas Kasas (Madžarska), vaterpolistka Ingrid Leyen-dekker (Nizozemska), reprezentančni trener Pier Luigi Formicconi (italijanska ženska reprezentanca), klubski trener Dragan Matuti-novič (Splitska Banka, Hrvaška) in sodnik Željko Klarič. Najboljša moška reprezentanca v letu 1999 je bila članska ekipa Madžarske, med ženskami pa so največ glasov dobile Nizozemke. Med klubi sta naslova osvojila zagrebška Mladost pri moških in Skifiz Moskve pri ženskah. • G. Košir ROKOMET PRIČAKOVANA ZMAGA JELOVICE Škofja Loka, 17. januarja - Če ne upoštevamo nastopov mlajših kategorij, začeli so že pretekli konec tedna, so prvoligaške tiste, ki so prve začele drugi del prvenstva. Loške rokometašice so po napovedih drugi del prvenstva začele z zmago. Ločanke so tokrat gostile Burjo, ki je na zadnjem mestu na lestvici. Žal je kvalitetna razlika med ekipami velika, saj naprimer Ločanke premagajo Burjo z več kot desetimi goli razlike, enako kot naprimer Krimovke, potem pa z enako razliko izgubijo z najboljšima ekipama pri nas. Slika seje ponovila tudi tokrat. Ločanke so brez težav zmagale s enajstimi goli razlike in so ponovno na četrtem mestu, čeprav imajo Pirančanke tekmo manj. Je pa v tem krogu prišlo do velikega presenečenja. Mlada ekipa Izole je presenetila Žalčanke. To je še en dokaz več, da pri nas odstopata samo Krim Neutro Roberts in Robit Olimpija. Vse ostale ekipe so izenačene. Zdaj so Ločanke še korak bližje vrhu lestvice, saj imajo ugoden razpored. Vendar se postavlja vprašanje, ali je smiselno igrati v končnici s prvimi tremi ekipami, kajti možnost za uspeh je minimalna. Zato lahko v nadaljevanju pričakujemo kakšen "nepričakovan" poraz Ločank. Ekipa mora najprej dozoreti in si nabrati izkušenj, šele nato naj bi si priborila pot v Evropo. Do takrat pa vse skupaj čaka še veliko dela. Ker se večina ekip po novem letu pripravlja za nadaljevanje prvenstva je pri vseh ligaših pričakovati nekaj sprememb v igralskem kadru. O imenih kdaj drugič. Tokrat le toliko, da imajo skoraj vsi nekaj novincev. Če začnemo pri prvoligašu Termu. Minuli konec tedna so se pomerili s Preddvorčani in zanesljivo zmagali. Rezultat ni pomemben. Razlika med prvo in prvo B ligo je prevelika. Pomembno je, da se na treningih Ločanov pojavljajo novi obrazi. Ločani se bodo zanesljivo okrepili. O imenih še nočejo govoriti, čeprav so znana, saj so se novinci že pojavili na treningih. Za zdaj le toliko, da bo največja okrepitev Ločanov igrala na desni strani. Novosti so tudi pri slabih ligaših. Nekaj igralcev, ki so zrasli v Loki in tam ne morejo igrati, bo okrepilo vrste ostalih gorenjskih ligašev. Nekaj igralcev pa se vrača v staro jato. O vseh novostih pa kdaj drugič. Pomembno je, da rokomet spet dobiva na Gorenjskem mesto, ki gaje v preteklosti že imel. Rezultati: 1. liga - ženske (12. krog): Jelovica - Burja 29-16, Gra-miz Kočevje - Branik 37-11, Vegrad - Krim Neutro Roberts 16-34; Baje Daevvoo Izola - Žalec 27-23; Robit Olimpija - M Degro Piran 26. 1. 2000. Na lestvici vodi Robit Olimpija, Ločanke so četrte. Še to. Ločanke so med tednom igrale v Piranu prvo četrtfinalno tekmo slovenskega pokala. Zabeležile so pomembno zmago. Zmagale so s 27-33 in so si na stežaj odprle vrata polfinala. Povratna tekma bo jutri, v sredo, 19. januarja, ob 19. v dvorani Poden. • M. Dolanc Kranj, 17. januarja - Odbojkarji Žurbi team Kamnika so zopet presenetili svoje zveste navijače, žal tokrat negativno. Ob pričakovanju, da se bodo odbojkarji Kamnika še utrdili na vodilni poziciji so povsem nepričakovano doma izgubili točko proti Žužemberku, ki se bori za obstanek v ligi. Domači odbojkarji so zaradi svoje neodgovorne igre morali še dolgo po tekmi poslušati očitke, okaral pa jih je tudi eden najzvestejših navijačev - župan Kamnika g. Smolnikar. Žurbi team Kamnik : Žužemberk 3:2 (20, -19, -23, 14, 11). Malce nepričakovano so točko na gostovanju v Murski Soboti izgubili tudi odbojkarji Bleda. Po vodstvu domačih z 1:0 so Blejci prepričljivo dobili naslednja dva in ko so že vsi pričakovali konec tekme v četrtem nizu, je prišlo do preobrata in gostje so šele v petem nizu tesno zaključili tekmo v svojo korist. Pomurje : Bled 2:3 (22, -19, -15, 23, -16). Odbojkarji Astec Triglava so zopet ostali praznih rok, v Kranju je bila boljša Olimpija s 0:3 (-14, -19, -19). Žurbi team Kamnik je še vedno v vodstvu z istim številom točk kot drugouvrščeni Salonit Anhovo (30), blejci so na 4. mestu z dvema točkama zaostanka, odbojkarjem Astec Triglava pa še vedno ni uspelo osvojiti točke in so na zadnjem mestu. Že tako mlado in neizkušeno ekipo Jeti sport Bleda je tokrat razredčila še obolelost igralk, tako, da blejke niso nudile skoraj nikakršnega odpora že sicer favoriziranim igralkam HIT Nove Gorice. HIT Nova Gorica : Jeti sport Bled 3:0 (11, 5, 15). Blejke tako ostajajo na zadnjem mestu še brez točke. V 2. DOL odbojkarji Termo Lubnika ostajajo zvesti svoji spremenljivi igri. Potem ko so se prejšni konec tedna zelo dobro upirali ekipi z vrha razpredelnice so tokrat nepričakovano izgubili s Fužinarjem, ki se nahaja v spodnjem delu tabele. (Termo Lubnik : Fužinar GOK IGEM 2:3 (31, 28, -17, -21, -12)). Kljub "razprodaji" točk se Škofjeločani še vedno držijo na 7. mestu s 17 točkami zaostanka za vodilno ŠDOŠ Brezovica (36). V ženski konkurenci so je-seničanke pričakovano klonile na gostovanju pri drugouvrščeni ekipi OD Krim (3:1 (19, 15, -22, 19)), odbojkarice ASICS Kamnika pa so se z gostovanja v Kopru vrnile z dragocenimi novimi tremi točkami (1:3 (-23, -23, 20, -18)). Kamničanke so trenutno na 9. mestu (16 točk), Jeseničanke pa so dvanajste s sedmimi točkami. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 3. DOL - moški - Termo Lub-/nik II : VC Portorož 1:3, Gostilna Jarm Kropa : Mokronog 1:3, Bled II : Izola 2:3, Žurbi team Kamnik II : Astec Triglav II 2:3, Bohinj : Astra Telekom 0:3. V vodstvu je Salonit Anhovo II (36 točk), 5. Gostilna Jarm Kropa (22), 7. Astec Triglav II (18), 8. Bled II, Astra Telekom in Žurbi team Kamnik II (15), 11. Termo Lubnik II (12) in 12. Bohinj (1). - Ženske - Partizan ŠK. Loka : Piran 1:3, Bohinj : Astra Telekom 3:0. Vodstvo je prevzel Piran (34), 6. Bohinj (24), 8. Partizan Šk. Loka (14), 11. Astra Telekom (6). • B.M. NAMIZNI TENIS ZMAGA ZA MERKURJEVKE Kranj, Tržič, 18. januarja - V nadaljevanju državnega prvenstva za namiznotenisače so moški odigrali 10., ženske pa 8. krog v I.SNTL. Ekipa namiznotenisačev Učil Križe je gostila Ero Velenje in izgubila 3:6. Namiznotenisačice Merkurja so se pomerile s Kajuhom Slovan in znova zmagale 6:1. Merkurjevke so trenutno druge za Ilirijo, Učila Križe pa so še vedno osmi. • V.S. KOŠARKA GORENJCI BREZ TOČK Škofja I .oka, Kranj, Radovljica, 18. januarja • Košarkarji v Ligi Kolinska so v soboto odigrali 17. krog. V dvorani na Podnu je ekipa Loka kave gostila Zagorje in na koncu gostom oddala pomembno zmago. Rezultat je bil 74 : 78 (31 : 42). Ekipa Triglava, ki se je v soboto v Tivoliju pomerila z Union Olimpijo, tokrat zmage seveda ni pričakovala. Državni prvaki so jih premagali 87 : 50 (36 : 33). Tako na lestvici s popolnim izkupičkom 34 točk še vedno vodi Union Olimpija, Triglav pa je s 26 točkami na šestem mestu. Loka kava ima 21 točk in je trenutno deseta. Nov krog v Ligi Kolinska bo na sporedu to soboto, 22. januarja. Ekipa Triglava bo doma gostila domžalski Helios, Loka kava pa bo gostovala pri Slovanu. V l.B ligi je ekipa Simp Radovljice v domači dvorani gostila Ba-nex in izgubila 65:75 (31:35). Radovljičani so še naprej z 18 točkami na zadnjem mestu, v soboto pa gostujejo pri Bežigradu. V l.SKL za ženske so košarice Odeje Marmorja gostile Imos Jezico in izgubile 58:85 (24:45). Že pred zadnjim krogom, ko se bodo v soboto na Jezici pomerile z ekipo SKB Jezice mlade, so se poslovile iz družbe najboljših, saj so s 16 točkami na sedmem mestu. Konec tedna pa so na sedežu KZS izžrebali tudi polfinalna para zaključnega turnirja tekmovanja za pokal KZS. Loka kava se bo pomerila z Union Olimpho, Krka Telekom pa s Pivovarno Laško. Turnir bo 8. in 9. aprila, organizirala pa ga bo Pivovarna Laško. • V.S. DESKANJE NA SNEGU POLONA DVAKRAT PETA Naklo, 18. januarja - Najboljša slovenska deskarka Polona Zupan je konec tedna nastopila na tekmah za celinski pokal Mednarodne snovvboard zveze ISF v Sorenbergu in v dvoboju dvakrat zasedla peto mesto. Polono konec tedna čaka nov nastop na tekmah svetovne serije v Levsinu v Švici. • V.S. SEDMO MESTO ZA KOŠIRJA Kranjska Gora, 18. januarja - 27-letni deskar Dejan Košir iz Kranjske Gore je v drugem paralelnem slalomu Mednarodne smučarske zveze F1S za svetovni pokal osvojil odlično 7. mesto. V Berchtesgadnu seje tako vrnil v prvo jakostno skupino. . V.S. Torek, 18. januarja 2000 17. STRAN • GORENJSKI GLAS MALI NOGOMET Smučarji tekači so se v soboto in nedeljo pomerili na državnem prvenstvu MATEJU SOKLIČU DVOJNI NASLOV PRVAKA Zaradi težav z debelino snežne odeje na Jezerskem so bili tekači na smučeh ponovno prisiljeni prizorišče svojih tekmovanj preseliti na obljudeno Pokljuko. V brezhibni organizaciji pridnih in skrbnih članov, predvsem staršev mladih tekačev kranjskega Merkurja so se dva dni merili za naslove državnih prvakov v dveh novih disciplinah. Pokljuka, 17. januarja - V soboto so tekmovali v šprintu na izpadanje in v nedeljo še v zasledovalni preizkušnji, prvič izvedenem z obema tekoma, klasičnim in zasledovalnim v enem dnevu. 1050 metrov dolg sprint sta v absolutni konkurenci vse od kvalifikacijskega dela dalje v svojo korist končala Matej Soklič in Andreja Mali, ki sta si s tem pritekla svoja sedma oziroma enajsta naslova prvaka države. Nasprotnica Kamni-čanki v finalu je bila Teja Gregorin iz Ihana, ki je v pofi-nalu po izenačenih zadnjih metrih ugnala Petro Majdič (Jub Dol). "Težko je bilo že v kvalifikacijah, še težje potem naprej, saj se počutim grozno utrujeno. Trener Punkkinen že danes ni bil vesel mojega nastopa, zato v zasledovalnem teku ne bom nastopila," je potožila Malijeva. Od četrtega mesta dalje so se zvrstile Ines Hižar (Olimpija), Nuša Žibert (Merkur), Tina Hižar, Brigita Belšak, Renata Podviz (vse Olimpija), Jera Rakovec (Merkur) in deseta Ksenja Rožič (Planica). Moški finale bi lahko poimenovali tudi prvenstvo občine Bled, mali poflinale pa so Gorenjci prepustili Notranj-cem. "Vsaj eden biatlonce ima že kolajno," so ugotovili po kvalifikacijah v biatlonskem tabo- ru, ki je prav zaradi državnega prvenstva izpustil tekmo evropskega pokala. Kar sedem se jih je uvrstilo med deseterico kvalifikacij, vendar izločilni razpored je namreč naredil dva medsebojna pola, tekaškega in biatlonskega. V zgornji polovici četrtfinala je Soklič v edini izjemi premagal Tomaža Žemva. Jože Poklukar je premagal Gašperja Grašiča, medtem ko je dvojčka Matjaža izločil polhar Janez Ožbolt. Tekaški polfi-nale z Rupnikom je nato dobil Soklič in biatlonskega Jože Poklukar. "Le malce sem padel iz ravnotežja na zadnejm ovinku (na biatlonski progi je ta vodil v kazenski krog) in zamudil sem del zamaha, zato mi je zmanjkalo tistih nekaj centimetrov. Prvič sploh sem tekmoval v šprintu, zato drugega mesta nisem pričakoval," je zadnje korake finala opisal Gorjan. "Lepa proga, res pa je, da ni dovoljevala velikih prehitevanj," je po zmagi povedal Soklič. Vrstni red se je tako glasil. 1. Soklič (Planica), 2. Poklukar (Gorje), 3. Rupnik (Valkarton), 4. Ožbolt (Kovino-plastika Lož), 5. Poklukar (Gorje), 6. Petkovšek (Valkarton), 7. Grašič (Merkur), 8. Žemva (Gorje), 9. Jerončič (Merkur), 10. Ponikvar (Olimpija). Nedeljskega mrzlega jutra so bili tekači in tekačice ponovno Že pred državnim prvenstvom so se smučarski tekači merili na tekmi svetovnega pokala v češkem Novem mestu. Poleg zmage Norvežana Thomusa Alsguarda in Rusinje Larise Luzutine je v posamični preizkušnji nove točke svetovnega pokala s 26. mestom osvojila tudi Nataša Lačen, ki je pred novim letom celo prestala poškodbo meniskusa. Matej Soklič je bil znova na pragu točk. "To je daleč najboljši rvzu/tat v klasiki, tudi prihitek 27 Jh točk še dosedaj nisem tekel. Tudi trenerjev nasvet, naj ne mislim med tekom, samo tečem, je pomagalo. Točke pa... Kaj pomaga, če sta Kunz iz Liechtensteina (četrti v svetovnega pokala) in Šved Jonsson za nama, in v bližini tudi Norvežan Bjenjg (tretji v SP), Botvinov, Estil (zmagovalec tekme v Davosa), treba jih bo prehiteti, tudi legende... Morala se še dviga in konec februarja v Trondheimu mi ho nemara res uspelo, če bo šlo tako naprej, " je optimističen Blejec. Nov korak k vrhu so naredile tudi naše tekačice. V tekmi sta/et 4x5 km so osvojile šesto mesto, kar je daleč najboljša uvrstitev slovenskih štafet v absolutni konkurenci sploh na najmočnejših tekmah svetovnega ranga. Četverica Nataša Lačen, Petra Majdič, Teja Gregorin in Andreja Mali so za prvo štafetoRusije (Danilova, Magejkina, Jegorova, Lazutina) zaostale le dve desetinki manj kot štiri minute. Prve tri v sprintu: Andreja Mali, Teja Gregorin in Petra Majdič na Pokljuki. Prvi del zasledovalne preizkušnje, ki po pravilih FIS prvič poteka na en sam dan, so v klasičnem teku začeli že ob 9. uri zjutraj. Članski prvi polčas je na 7,5 km dolgi progi v dvoboju Vasje Rupnika (Valkarton Logatec) in Mateja Sokliča (Planica) s prednostjo 15 sekund dobil slednji. Tretji izhodiščni položaj si je kljub preboleli gripi pritekel najhitrejši mlajši član Jože Mehle in četrtega veteran Jožko Kavalar. Po 15. uri je v svoji boljši tehniki teka Blejec zlahka pridrsal osmi naslov prvaka Slovenije. "Zares sem se trudil le do polovice, potem sem pospešil le še med gledalci," je bil samozavesten Soklič. "Ce bi se preveč obotavljal, bi mi Mehle sledil do cilja, moral sem iti do konca," je dvoboj generacij med Mehletom in Kavalarjem opisal slednji, doma v slovenski Sibiriji in si kljub temu mel premrle roke. Mlademu tekaču Olimpije je v uteho ostal naslov med mlajšimi člani. Za šest sekund je Petra Majdič v dopoldanski klasiki prehitela Korošico Natašo Lačen in za 15 Tejo Gregorin. V zasledovanju pa je Lačnova stvari postavila na svoje mesto in po dveh letih premora končno zmogla do magičnega trinajstega števila naslovov državne prvakinje, ki jih je začela nabirati že leta 1987 in je tako sama na vrhu zgodovine slovenskega teka, ki ga je dosedaj delila z Mileno Kordež. Do drugega mesta je napredovala Gregorinova. Sestri Hižar (Olimpija) sta bili četrta in peta v absolutni razvrstitvi, ter prva in druga med mlajšimi članicami. Do brona med članicami je tako uspelo Nuši Žibert (Merkur). Ker bo naslednja tekma svetovnega pokala šele prve dni februarja v Trondheimu na Norveškem, kjer naj bi nastopila le Soklič in Malijeva, je trener tekaških reprezentanc Jarmo Punkkinen večino misli usmeril na mladinsko svetovno prvenstvo, ki bo prihodnji teden na Slovaškem. "Naš cilj ostaja medalja, vendar po težavah z zdravjem Mehleta in Jakše imajo več možnosti dekleta," pravi trener Jarmo Punkkinen, poleg elitne trojice fantov: Jože Mehle, Matej Jakša in nepremagljivi starejši mladinec iz Škofje Loke Nejc Brodar, in deklet: Teja Gregorin, Ines in Tina Hižar išče še četrtega tekača in tekačico za štafeto. Veliko možnosti za to imajo predvsem tekači Merkurja Maja Benedičič (druga med starejšimi mladinkami) in Klemen Lauseger (tretji med starejšimi mladinci), ki sta lepo dopolnila ekipni uspeh. Vesna Fabjan ima naslov prvakinje med mlajšimi mladinkami. Nika in njen brat Blaž, hči in sin olimpijca Maksa Jelenca sta bila oba tretja v tej najmlajši mladinski kategoriji. Med mlajšimi člani je bil še en sin bivšega odličnega tekača Janeza Reberšaka, Luka tretji. Za Gorje pa si je kolajno pritekla tudi mlajša sestra članskega zmagovalca Mirjam Soklič. M.M. foto: J. Kuhar "PLESKARJI" NAJBOLJŠI V RADOVLJICI Radovljica, 18. januarja - Športna zveza Radovljica je preteklo soboto in nedeljo priredila turnir v malem nogometu za ekipe, ki nastopajo v rednem ligaškem tekmovanju malega nogometa na območju občin Radovljica, Bled in Bohinj. Kot gostje sta nastopili ekipi NK Lesce ter NK Casino Bled. Turnirja v dvorani Srednje gostinske šole v Radovljici se je udeležilo 19 ekip, ki so skupaj odigrale 40 srečanj. V finalnem srečanju sta se pomerili ekipi Pleskarstvo Bagi NK Lesce ter Športnega društva Casino. Z minimalnim rezultatom 1:0 je tako prvo mesto na tretjem zimskem turnirju osvojila ekipa Pleskarstva Bagi NK Lesce, pred ekipo ŠD Casino, v srečanju za tretje mesto pa je ekipa Cifre premagala Pizzerio Jurček iz Zasipa. • J. V. LOKOSTRELSKI BIATLON ZARADI SLABIH SMUČI OB KOLAJNO Kranj, 17. januarja - V nemškem Mittenwaldu je bil minuli konec tedna prvi evropski pokal v lokostrelskem biatlonu, ki se ga je udeležilo šest držav (FRA, ITA, CH, NEM, AUT, SLO). Med osemčlanskem slovenskem zastopstvu sta bila tudi dva Gorenjca, ki sta se v hudi konkurenci dobro odrezala. Matejka Mohorič (LK Šk. Loka -TSK Merkur) je bila med članicami 8. in 7., Andrej Zupan (LK Šk. Loka - Telekom) pa je dosegle 4. in 5. mesto. Na sobotni individualni preizkušnji so bili najboljši Italijani, ki so dominirali tako v moški kot v ženski konkurenci. V nedeljo, na zasledovalni tekmi pa so dominantnost samo potrdili. Edina konkurenca Italijanom je bil na obeh preizkušnjah le Zupan, ki pa je imel za boljši rezultat žal preslabe smuči. Čez štirinajst dni se lokostrelski biatlonci zopet snidejo na drugem evropskem pokalu v avstrijskem Achomitzu. • M. Z. SMUČARSKI TEKI POKLJUŠKI MARATON BO! Kranj, 18. januarja - Z delom je že začel letošnji Organizacijski odbor Pokljuškega maratona 2000 in ŠD Kokrica, ki sporočajo, da letošnji maraton bo. Jubilejna, K), prireditev bo v nedeljo, 6. februarja, s startom ob 10. uri na snežnem stadionu Vadbenega centra Rudno polje. Maraton bo v prosti tehniki na 20 in 40 kilometrov, na vsej progi pa bo tudi smučina za tek v klasični tehniki. • V.S. ŠOLARJI SO TEKMOVALI Gorenja vas, 18. januarja - Športno društvo Blegoš je bilo minuli četrtek organizator medobčinskega šolskega prvenstva v smučarskih tekih. Na njem je sodelovalo 83 osnovnošolcev iz občin Škofja Loka, Žiri in Gorenja vas - Poljane. Med mlajšimi deklicami je zmagala Nada Pintar (P. Kavčič), med mlajšimi dečki Anže Žakelj (Žiri), med starejšimi deklicami Nina Jan (I. Grohar) in med starejšimi dečki Tadej Vegelj (Žiri). Pri mlajših in starejših deklicah so bile ekipno najboljša dekleta iz Žirov, pri mlajših in starejših dečkih pa fantje iz Gorenje vasi. • V.S. NOCM SKOKI NA GORI Gora pri Komendi - Na skakalnici na Gori pri Komendi bodo v soboto, 22. januarja, nočni skoki trojk. Tradicionalno prireditev, ki se bo začela ob 18. uri, organizira gorjanski skakalni komite. Prijave bodo sprejemali uro pred začetkom tekmovanja. Prireditelji bodo poskrbeli tudi tokrat za lepe nagrade in za zabavo. Pripravljajo tudi ognjemet. Med pokrovitelji jc tudi tokrat Gorenjski glas. • A.Ž. Malo drugačna zgodba Z Gašperjem bi lahko (če bi se mu dalo) klepetala ure in ure. Na vsako vprašanje je znal poiskati pravi odgovor. Posebno mu je všeč znanstvena fantastika (tako kot meni) in če je mama dobre v°lje, jo nažica za nekaj "ftčnikov", s katerimi si kupi kakšno novo knjigo ali film. Ne moti ga, če Potem nima za pijačo. Dokler je doma, mu mama (za božji mir) sem in tja prinese iz trgovine kakšno "pivičko", da se tako reši njegovega ner-Sanja in preklinjanja. Ko sem ga vprašala, koliko J? že star (zaradi zaraščenosti je to nemogoče ugotoviti), seje zasmejal in rekel, da so naju verjetno istočasno "razganjali hormoni"... Kadar je doma, večino časa preleži na peči, gleda televizijo, bere, pije pivo in razmišlja. Edino koje treba nacepiti drva ali prinesti s širne butarico, se vzdigne in zleze s peči. "Tak lenuh je!" je jezno vskliknila mama, ko je prinesla v hišo kavo in ji je sin s peči zaklical, naj ji jo da kar gor... Toda Gašper se ji je samo zasmejal, rekel pa ni nič. O Gašperju sem prvič slišala pri gospe Ivanki, o kateri sem pisala lansko leto. Pripovedovala mije o svoji ostareli teti, ki sije na starost "nakopala" na hrbet še to pokoro. Ker Gašper preživi večji del leta "neznano kje", sem pač morala počakati, da se je, malo pred novim letom, ponovno vrnil k mami. Ti piš kar češ!" je dejal nejevoljno, ko sem mu povedala za svojo željo. USODE Piše Milena M i k I a v č i č Gospa Ivanka meje opozorila, da brez "podku/>-nine" ne bo šlo, zato sem iz torbe kmalu potegnila steklenico piva in kavo. (s težkim srcem) "No, zdej te imam pa mal raj kot prej!" je dejal in sploh nisem videla, kako je zamašek odletel na tla, ko je že nagnil in slišalo se je, koje pijača stekla po grlu... Ah! Gašperjeva mama pravi, daje za njegove težave kriv oče. "Bog ga požegnaj, ampak ta je bil divjak! Hvala bogu, sem rekla, ko mu je pijača začela jemati moči in sem vedela, da bo po njem. Ne me razumet narobe. Tazga pijanca, kot je bil on, ga ni... Še Gašper je vreden svoje časti... Kje sem že ostala?! Aha... Vsega se je lotil (mož, ne Gašper)! Samo nobene stvari ni znal narediti do konca. Samo o bogastvu je sanjal. In srečke je kupoval, pa kartal in sanjari/, da bo kupil avto in kako s polnimi žepi denarja ne bo nikoli več poprijel za delo... V gostilnah, kjer je metal karte, se je navadi/ le preklinjanja in pitja... Ničesar drugega. Gašper ga je hodil iskat, kaj sem hotela drugega??! Pa mije bilo potem žal, da nisem šla raje sama. Dedci nemarni so mu dajali piti vino, da so imeli pred njim mir. In tako velikokrat ni bilo nobenega domov." Preden je ugotovila, za kaj gre, je Gašper (star je bil okoli 13 let) že kadil kot turek in tudi pijača mu ni bila tuja. "Všoli je bil brihten kot malokdo." (Mama ne "bluzi' ", se je slišalo s peči) "Oh, zaveži goflo, ko jaz govorim (mu ni ostala dolžna)." Iz nekega predala je potegnila škatlo od čevljev in že čez nekaj časa sem lahko občudovala Gašperjeve petice. Največ jih je bilo pri slovenskem jeziku in pri zemljepisu ter zgodovini. Za računanje mu ni nikoli bilo. Tam, kjer je lahko "nakladal", seje pa izkazal... "Take krasne zgodbe je pisal! Nekaj so majih objavili tudi v Anteni, še danes se tega spomnim. Ampak ta barabin se je raje "zapival" kot hodil v šolo." Vpisal se je celo na gimnazijo. Za nekaj časa se je celo preselil v Ljubljano, kjer se je baje dalo živeti kraljevsko. "To so bili časi! Živel sem v internatu in vse dneve smo krokali po Ljubljani. Kdo pa bi še bil tako neumen in hodil v šolo..?! Hodili smo na plese, "hausbale", če pa ni bilo nič pametnega, se je dalo pijačo pretihotapili tudi v internat." Toda vseeno je, vsaj tako je rekla njegova mama, dokončal tri letnike. Potem so ga dokončno vrgli tako iz šole kot tudi iz internata. Prišel je domov in spravljal mamo v obup. "Če je bila kje kakšna "zbrka ", je bil gotovo on zraven. Kolikokrat so ga privlekli domov vsega krvavega, da nisem vedela, naj kličem zdravnika ali "mrliča" (mrliški avto). Toda zmeraj se je izli-zal, če ne prej, do naslednje sobote. Najbolj me je presenečalo to, da so se babe kar lepile nanj. Ne rečejo zastonj, da je vsaka baraba več vredna kot pošteni fantje. Saj ne rečem, če bi se za kakšno odloči/, da bi ga spravila v red in k pameti. Tako pa je letal za samimi "dvomljivimi"... Takimi, s katerimi ne bi imel nobene prihodnosti..." "Mat', če že opravljaš, potem reč še to, da sem imel raje starejše kot mlajše..." Gašper se je na glas smejal in zgledalo je, da je tudi na način dražil mamo, da se je še bolj jezila... "Ne smem niti pomisliti, kakšen čenče so mi ženske nosile na nos. Da se vlači s poročenimi, da ga bo, če bo še naprej "iskal težave," kdo do mrtvega nabutal..." Potem sta oba začela naštevati, kaj vse je kdo že kdaj rekej o Gašperju. Kateri so ga najbolj opravljali, kdo mu je "častil" pijačo, komu je s/uj/jal ženo, katera je že bila njegova in katera ne... Na žalost sem jima komaj sledila, razumela sem le to, da so si vaščani z najrazličnejšimi zgodbicami o Gašperju že od nekdaj krajšali čas. "Moja otroka iz prvega zakona sta se me odpovedala zaradi te pokore. Oh, saj me še kdaj obiščeta, toda bolj na skrivaj, ker se bojita, da bi tudi za njima ljudje kazali s prstom. Gaš/)erju sta strogo prepovedala, da bi se jima kdaj prikazal na vratih..." "Oh, k tem snobom niti ne grem. Mar mi je zanje!!!" Gaš/ier se zadere s peči, da kar odskočim. "Z vasi so ga prišli prosit, če bi zadnjič, ko je za/mdel sneg, prišel pomagat. Da bi mu plačali. O, pa se gospodu ni ljubilo. Raje živi od mojih žuljev." Konec slovenske HDZ Branko Grims, zunanji sodelavec Francoski kardinal Richelieu je bil znan po svojih spletkah v politiki, s katerimi si je prilastil velik del oblasti. Po njegovi smrti se je po Parizu razširil naslednji satirični epitaf: "Za vedno počiva politik, ki je naredil več slabega kot dobrega. Dobro je naredil slabo, slabo pa je opravil dobro." Včasih je mnogo bolj pomembno tisto, česar mediji ne zapišejo. To zagotovo velja za pismo, ki ga je predsedniku "orožarske" komisije g. Mogelu (LDS) poslal predsednik vlade g. Drnovšek (LDS). V tem pismu, ki šo ga mediji namerno prezrli, je predsednik vlade zapisal, da stalni poskusi prikazovanja dogajanj ob osamosvojitvi kot "problematičnega" zagotovo niso v slovenskem nacionalnem interesu. Večje klofute članu lastne stranke v tem trenutku skorajda ni mogel dati. Toda to je le en odraz vse večjih spopadov znotraj vladajoče "slovenske HDZ" (beri: LDS). Če kdo meni, da je tu izraz pretiran, naj si prebere, katere zlorabe oblasti se je HDZ očitalo v minulih štirih letih (pred tem je bila v času osamosvojitve Hrvaške vloga HDZ zagotovo zelo pozitivna, česar za vodstvo LDS v času priprav na osamosvojitev Slovenije ne bi mogli ravno trditi s povsem mirno vestjo, kvečjemu nasprotno....'). HDZ se je v očeh mnogih uveljavi/a kot pojem za zlorabo oblasti, ker se je njeno vodstvo enačilo z oblastjo oziroma državo; očitna je bila pretirana in nezakonita poraba denarja v ministrstvih, ki so bila v rokah HDZ in v javnost so pricurlja-li podatki o primerih, ko je HDZ zlorabljala policijo in lajne službe v politične namene. Že na prvi pogled je očitno, da imamo tudi v Sloveniji stranko, ki ustreza vsem tem merilom: v ministrstvih LDS je Računsko sodišče ugotovilo izjemno velike vsote nezakonito porabljenega denarja davkoplačevalcev: zgodbo o tem, kako je LDS zlorabljala policijo in tajne službe v politične namene preiskuje celo parlamentarna preiskovalna komisija (afera Vič - Holmec iz obdobja ministra LDS g. Bandlja); znano pa je tudi, da je predsednik LDS g. Drnovšek dejal, da če odide z oblasti, "se bodo pobili za njegovo nasledstvo". V Sloveniji torej "HDZ" v vseh negativnih dimenzijah že imamo - in to je očitno LDS. Ob vseh prepirih znotraj "slovenske HDZ" je daleč najpomembnejši tisti, ki seje odprl ob vprašanju spoštovanja ustavnega reda. Spor je nastal predvsem med poslansko skupino LDS z g. Anderličem na čelu in predsednikom stranke g. Drnovškom. Čeprav mnogi menijo, da gre za igro, v kateri g. Drnovšek zaradi svoje funkcije mora igrati vlogo "branitelja ustavnega reda", g. Anderlič pa govori tisto, kar stranka v resnici misli, se v tem primeru kaže vrh ledene gore. LDS je namreč konglomerat povsem različnih ljudi, ki jih veže zgolj in samo želja po oblasti. Vezivo tega konglomerata je denar davkoplačevalcev, zato LDS sploh ni normalna politična stranka (HDZ?!) in očitno je, da LDS takšna, kot je sedaj, ne bi mogla preživeti niti pol mandata v opoziciji. Preveč je hlepenja po dobro plačanih stolčkih in denarju, zato bi se v opoziciji takšna stranka v veliki meri razletela ali vsaj bistveno preoblikovala - kar bi bilo za Slovenijo zelo dobro! Spori v LDS so že na meji vrelišča. G. Anderlič vpije za govorniškim pultom v parlamentu, da "ga ni Boga in ne predsednika stranke", ki bi ga prisilil k spoštovanju ustavnega reda. G. Drnovšek pa opozarja, da bo v primeru, da stranka ne bo enotno podprlu uzakonitve neposredne odločitve ljudstva, "šla na volitve brez njega". Kaj bi to pomenilo, pa vedo vsi: LDS brez g. Drnovška na čelu bi vsaj prepolovila svoj izid in pristala nekje blizu "uspehov" iz časa g. Školča. Da g. Drnovšek najbrž misli resno, se zavedajo tudi njegovi najbližji sodelavci. G. Drnovšek namreč zaradi zelo slabega zdravstvenega stanja ne bo mogel (cel mandat) voditi prav nobene slovenske vlade več (ne glede na volilne izide!) in največ, kar lahko stori za "svojo" LDS je, da vztraja na njenem čelu do volitev in ji tako omogoči vsaj približno dober volilni izid. G. Drnovšek je to očitno pripravljen storiti le pod pogojem, da mu "liberalni" fanatiki LDS z nespoštova-njem ustavnega reda - in s tem povezano grobo kršitvijo človekovih pravic! - na koncu njegove politične poti (vsaj kar se tiče izvršilne oblasti je to že bolj ali manj očitno dejstvo) ne umažejo povsem podobe, ki si jo je s pomočjo medijev ustvaril v javnosti. "Hadezejevstvo" LDS je v Sloveniji omogočil proporcionalni volilni sistem. Ta v slovenskih razmerah očitno onemogoča normalno demokratično menjavanje oblasti. Na vsakih volitvah - od leta 1992 do 1998 - namreč aktualna Drnovškova koalicija katastrofalno izgubi, toda po volitvah oblast zopet prevzame LDS. Očitna politična korupcija (Puckov "preskok") je celo temelj sedanje vlade. O osebni odgovornosti oblastnikov za storjeno ni sledu in zdi se, da epitaf iz zgornje anekdote popolnoma opiše način vladanja LDS... S spremembo volilnega sistema bodo izpolnjeni vsi pogoji, da se državljani lahko odločijo za konec "slovenske HDZ". Letos je Hrvaška dober zgled. GLASOV KAŽIPOT Bohinj 1914-1918 Škofja Loka - V Kašči (Miheličeva galerija) bo jutri, v sredo, ob 18. uri pogovor ob knjigi Tomaža Budkoviča Bohinj 1914-1918, Med fronto in zaledjem. Prireditev pripravljajo Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka, Loški Muzej in Muzejsko društvo Škofja Loka. O dogodkih prve svetovne vojne bo govorila tudi Nataša Budna Kodrič. Srečanje z igralcema Prešernovega gledališča Kranj - Dijaki kranjske Gimnazije so v goste povabili igralca Prešernovega gledališča Vesno Slapar in Uroša Smoleja. Če tudi vas zanima zakulisje gledališkega sveta in kako poteka snemanje televizijske oddaje, se jim pridružite pri pogovoru z njima, ki bo v knjižnici Gimnazije Kranj jutri, v sredo, 19. januarja, ob 12.35 uri. Večer s Tonetom Pavčkom Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na literarni večer s Tonetom Pavčkom, ki bo v petek, 21. januarja, ob 17. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4. Pogovor bo vodil dr. Zdravko Kaltnekar, sodelovala bo tudi recitacijska skupina društva, ki bo predstavila nekaj Pavčkovih pesmi. Ura pravljic Jesenice - V občinski knjižnici Jesenice ure pravljic za otroke potekajo vsak četrtek ob 17. uri. Namenjene so otrokom od 5. leta dalje, tokrat pa je na vrsti pravljica z naslovom Čudovita stenska ura. Železniki - V Knjižnici v Železnikih bo ura pravljic za otroke jutri, v sredo, 19. januarja, ob 17. uri. Naslov pravljice je Zima, zima bela. Žiri - Tudi v Žireh bo v knjižnici ura pravljic za otroke jutri, v sredo, začela pa se bo ob 18. uri. Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled bo pravljična ura za otroke, stare vsaj 3 leta, v petek, 21. januarja, ob 17. uri. Uro z naslovom Tiho, tukaj beremo, bo pripravila Barbara Vrečko. Kako nastane knji.ga Radovljica - V četrtek, 20. januarja, bodo otroci v Knjižnici A. T. Linharta lahko prisluhnili Ingrid Peinkicher, ki jim bo povedala, kako nastane knjiga. Prireditev je namenjena otrokom, starim vsaj 3 leta, in se bo začela ob 17. uri. Prijave zbiajo na društvu do 26. januarja oz. do zasedenosti avtobusa. Od Kovorja do Posavca Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 20. januarja, zimski pohod od Kovorja (pri Tržiču) do Posavca (pri Otočah). Zbor bo ob 8.20 uri na avtobusni postaji Kranj. Pohod ni zahteven, hoje po ravnem bo za dobre 3 ure. Avtobus plača vsak sam. Predhodne prijave niso potrebne. Na Kurešček Kranj - Planinska sekcija Iskra vabi na planinski izlet na Kurešček v soboto, 22. januarja, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 5 do 6 ur. Informacije in prijave: Jasna Soklič, tel.: 27 64 00, Matija Grandovec, tel.: 27 30 93 do četrtka, 20. januarja, po tem datumu pa pri glavnem vodniku, tel.: 041/734 049. Kamen vrh - Grmada Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 27. januarja, planinski izlet iz Velikih Lašč čez Kamen vrh in Grmado. S posebnim manjšim avtobusom, ki bo imel odhod ob 7. uri izpred Hotela Creina, se boste peljali v Velike Lašče. Skupne hoje bo 4 ure in pol. Nazaj grede si boste ogledali še Trubarjevo rojstno hišo v Rašici in, če bo zanimanje, šli še na Turjak. Prijave do zasedenosti mest sprejemajo v društveni pisarni. Kopalni izlet v Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Izolo, ki bo v sredo, 9. februarja, z odhodom avtobusa ob 7. uri z avtobusne postaje v Škofji Loki. Leonardo in začetek letalstva Ljubljana - V okviru razstave Leonardo da Vinci, znanstvenik, izumitelj, umetnik bo v Narodnem muzeju Slovenije, Muzejska ul. 1. Ljubljana, danes, v torek, ob 18. uri predavanje dr. Sandija Sitarja Leonardo in začetek letalstva. S slovenskimi vrtnarji po Južni Ameriki Kranj - Holtikulturno društvo Kranj vabi vse ljubitelje narave in cvetja danes, v torek, 18. januarja, ob 17. uri v sobo št. 14 Mestne občine Kranj na zanimivo predavanje S slovenskimi vrtnarji po Južni Ameriki. Predavanje bo spremljano z bogatim izborom barvnih diapozitivov. Vabljeni člani in nečlani društva. O Kanarskih otokih Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje o Kanarskih otokih, ki bo danes, v torek, 18. januarja, ob 18. uri v rojstni hiši Matije Čopa v Žirovnici. Predaval bo g. Miro Feldin. Ureditev bivalnega vrta Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici bo danes, v torek, 18. januarja, krajinski arhitekt Janez Dolinar predaval o ureditvi bivalnega vrta in svetoval, kako lahko načrtujemo ureditev okolice stanovanjske hiše. Predavanje se bo v okviru torkovih večerov začelo ob 19.30 uri. Sicilija - v srcu Sredozemlja Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu bo v petek ob 17. uri predavanje Sicilija - v srcu Sredozemlja. Ob diapozitivih in videokaseti bo ta vznemirljivi otok predstavila biologinja Alenka Šimnic. Libija - neutrgan cvet Dovje - V prostorih kulturnega doma na Dovjem bo v sredo, 19. januarja, ob 19. uri predavanje z diapozitivi Franceta Voge Libija - neutrgan cvet. Veleslalom za upokojence Gorenja vas - Društvo upokojencev Gorenja vas razpisuje tekmovanje v velesllaomu za upokojenke in upoko- jence, ki bo na Starem vrhu, na smučišču Grebljica, v sredo, 26. januarja, z začetkom ob 11. uri. Ženske bodo razredeljene v tri, moški pa v štiri starostne kategorije. Prijave sprejemajo do 24. januarja po pošti na naslov DU Gorenja vas ali po tel.: Mate Markelj, tel.: 681 232 in Pavel Čadež, tel.: 681 240. Tekmovanje bo v vsakem vremenu. Pevski zbor vabi pevce Škofja Loka - Mešani pevski zbor Društva upokojencev Škofja Loka vabi pevce, da se jim pridružijo pri ustanavljanju novega pevskega zbora pod taktirko nove pevovodkinje. Če imate veselje do petja in se čutite glasovno sposobne za katerikoli glas, se javite v četrtek, 20. januarja, ob 19. uri v klubu upokojencev Škofja Loka, Partizanska cesta 1 (bivša vojašnica). Krvodajalske akcije Kamnik, Domžale - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija za prebivalce Kamnika in Domžal potekala prihodnji torek in sredo, 25. in 26. januarja. Jesenice - Območno združenje Rdečega križa Jesenice obvešča, da bo krvidajalska akcija v jeseniški občini potekala 27. in 28. januarja od 7. do 13. ure v Splošni bolnišnici Jesenice, Titova 112. gledno likovno razstavo Triglav - simbol svobode. O razstavljenih delih bo govoril mag. Damir Globočnik. Mirni je pozitivka Domžale - V Kulturnem domu Franca Bernika bodo v četrtek, 20. januarja, ob 19.30 ponovili monokomedijo Alenke Vidrih in Natalije Gorščak z naslovom Mirni je pozitivka. Režiserje bil Marjan Bevk, kot igralka in pevka nastopa Alenka Vidrih. Premiera komedije Selca - V Krekovem domu bodo v soboto, 22. januarja, ob 19. uri člani KD dr. Janez Evangelist Krek Selca uprizorili Gogoljevo komedijo v treh dejanjih Ženitev v režiji Marjana Kokalja. Torkovi večeri Ljubljana - V galeriji Tivoli, Grad Tivoli, bo danes, v torek, ob 19. uri koncert, na katerem bosta nastopila Dušan Sodja, klarinet, in Tatjana Kaučič, klavir. Na sporedu so dela Brahmsa, Kreka, Petriča in Horovitza. Razstava šalov Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled bo od petka dalje na ogled razstava šalov, izdelanih v tehniki marmoriranja. Izdelki so delo udeleženk študijskega krožka Ukovna ustvarjalnica, ki je potekal v Društvu za zdrav osebnostni razvoj Radovljica. Razstavlja Mirna Pavlovec Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bodo danes, v torek, ob 19. uri odprli razstavo slik na temo "Gozdički" akad, slikarke Mirne Pavlovec. Triglavska likovna razstava Ljubljana - V prostorih Ministrstva za obrambo RS, Kardeljeva ploščad 25, bodo jutri, v sredo, ob 15.30 odprli pre- C| LOŠKI ODER SI ŠKOFJA LOKA 21. 1., ob 19.30 uri Miro Gavran: UUBIMEC NAJINE ŽENE, komedija, režija: Marjan Bevk, gostuje MOJE GLEDALIŠČE LJUBLJANA, za abonma MODRI in IZVEN 22. 1., ob 19.30 uri T. M. PLAVT: DVOJČKA, antična komedija, režija: Matija Milčinski, za IZVEN Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 22/86, ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in zadnje alinee 30. člena Statuta občine Bohinj (Uradni vestnik občine Bohinj, št. 3/95) je župan občine Bohinj sprejel naslednji SKLEP o javni razgrnitvi dveh osnutkov odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Triglavskega narodnega parka Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje planske celote Bohinj 1. S tem sklepom se javno razgrneta osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o PUP za TNP Odloka o PUP za plansko celoto Bohinj 2. Javna razgrnitev traja 30 dni in sicer od 19. 1. 2000 do 19. 2. 2000 v sejni sobi občine Bohinj, Triglavska 35. V času javne razgrnitve bo občinska uprava organizirala javno obravnavo. Javna obravnava bo v četrtek, 10. 2. 2000, ob 18. uri v sejni sobi občine Bohinj. 3. Pripombe, ki se nanašajo na razgrnjeno gradivo, lahko vpišete v knjigo pripomb ali jih pismeno posredujete na naslov: Občina Bohinj, Občinska uprava, Triglavska 35, 4264 Bohinjska Bistrica. Rok za posredovanje pripomb poteče z zadnjim dnem javne razgrnitve. 4. Sklep začne veljati z dnem objave v Gorenjskem glasu. Številka: 350-03-2/00 Datum: 13. 1. 2000 ŽUPAN Franc Kramar, univ. dipl. inž. les. f "169 Blaž Ogorevc, tropski melanholik v podalpski Loki "Potem sem jo začel flodrati, tako od zadaj. Pa ni dolgo uživala. Kaj kmalu jo je začel ostri mraz ščipati v dlani in prste, ki jih je imela zarite v trd in z ostrim s režem prekrit sneg, na rit ni koži se ji je pojavila kurja polt in zgornje tolščob-ne plasti na bolj obrobnih in zategadelj slabše prekrvavljenih delih obsežnih ritnic so postale na otip nenaravno mrzle. Jaz pa sem jo z užitkom suval v prijazno sluzav in vroč drob tam spodaj, kjer je med bedri vedno toplo, lepo zavit v svoj dobro podloženi krzneni plašč, najtoplejši spomin na mojega bivšega tasta. V nekem trenutku, kar nenadoma, pa mije pogled splaval od njene velike bele riti, ki se je v mesečini bleščala pod menoj (veličastna kot Triglav), nekam više, tja v pokrajino, pa še više, gor v nebo, kjer so utripale mrzle zvezde. Temni gozdovi so izginjali v mlečnih meglicah, ki so nekam topoumno poležavale spodaj v strmih grapah, pa tista črna hruškova drevesa (iz njihovih sadežev se kuha ostro trpko žganje, ki napolni glavo s prav tako melanholijo in trpkostjo, kakršno sevajo ti griči) so kot v mrazu okamenela dvigala svoje veje in vejice v polprosojni temno modri zrak. In prav tja do obzorja je bila pokrajina izrisana v ostrih in natančnih črtah kot na sliki kakšnega flamske-ga mojstra. Na, sem rekel, pa smo spet pri dobrem starem Breuglu, in zdelo se mi je, da Piše: Miha Naglic Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon tam daleč zadaj po snegu skakljajo beli zajci. (Morda se je videl celo Triglav.)" Klasika od Blaža Ogorevca! Krajinska slika št. I, Tropska melanholija 1998, zimski flo-der v Polhograjskih Dolomitih, v deželi močeradovca. Ob njej si ne morem kaj, da ne bi obudil še en poletni, a povsem ne-erotični spomin. Poleti 1996 je bilo, ko sva s prijateljem Francem Temeljem v petih dneh in enem pohodu prehodila Loško planinsko pot. Ko sva se z Lubnika spustila v Loko, sva sprično neznosne žeje in vročine stopila v gostilno As, tisto zraven bivše občine na začetku Poljanske ceste, ko je bila še v rokah Frankota Pišlarja. V primerno ohlajeni in ne pretirano svetli notranjosti sem takoj ugledal Blaža, starega znanca z ljubljanskih, loških in pariških srečanj. Prisedla sva in ob pri- kamor sva nato odšla, primerno odžejana, nekoli-merni količini hladnega piva nama je dal kar ko opita in duhovno pripravljena. Blaž je bil v nekaj navodil za pot v Polhograjsko hribovje, duhu vso pot z nama. Fizično je seveda ostal v Blaž na ovitku Prisilno zrelega paradižnika, 1975 Loki, je že vedel zakaj. Ravnal se je po motu, ki ga vpisal na začetek Tropske melanholije: "Potovati je zelo naporno in neprijetno, spominjati se pa vznemirljivo in lepo." BLAŽ OGOREVC seje rodil 29. januarja 1951 v Škofji Loki. Po gimnaziji je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral filozofijo in primerjalno književnost in se zaposlil pri tedniku Mladina, kjer je v službi še zdaj, kot kak "skromni podeželski uradnik", formalno urednik, v resnici pa pisec za posebne naloge. Ko je Zdravko Duša uredil Blaževo Tropsko melanholijo, je na zavihek ščitnega ovitka zapisal, da je z zgodbami v Mladini "v dveh desetletjih ustvaril značilni slog, ki mu je prinesel verjetno več bralcev kot kateremukoli slovenskemu pisatelju tega časa. Tacelvurmi in močeradovec, popoldnevi v Škofjeloškem hribovju, zamaščene črnke v Afriki in slovita 'jeba', ki označuje usodne zagate in njim primerne stiske, so postali vsakdanji del sodobnega jezika in ikonografije". Blaž Ogorevc je prvo pero Škofje Loke in eden od dohov, v katerih se izraža njen genius loci. To je dejstvo, ki ga je po svoje priznala tudi nova občinska oblast, ko mu je podelila občinsko priznanje. Knjižne zbirke Blaža Ogorevca: Prisilno zreli paradižnik, 1975; Zima na socialističnem kmetijskem posestvu, dvojezično, Skopje 1978; Poklon za Rastafari Makkonen Haile Selasie Vaha, 1985; Domačijski spevi, 1991; Tropska melanholija, 1998. Filmski vlogi: Butnskala, Ovni in mamuti, obe 1985. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH STARA LOKA 31 V skladu s 5. členom Kolektivne pogodbe zavoda direktor objavlja prosto delovno mesto 1. ZDRAVSTVENI TEHNIK 2. BOLNIČAR Pogoji: - pod 1. V. st. strok. izob. zdravstvene smeri -zdravstveni tehnik • opravljen strokovni izpit • najmanj 3 leta delovnih izkušenj na zdravstveno negovalnem področju pod 2. - III. st. strok. izob. zdravstvene smeri - bolničar - 1 leto delovnih izkušenj kot samostojni bolničar - opravljen strokovni izpit - opravljen tečaj iz higienskega minimuma 2 izbranima kandidatoma bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati aktivno obvladati slovenski jezik in imeti slovensko državljanstvo. Kandidati naj potrdila o izpolnjevanju razpisnih pogojev, opis dosedanjih izkušenj in kratek življenjepis pošljejo na naslov: Center slepih in slabovidnih, Stara Loka 31, 4220 Škofja Loka, kadrovska služba. Rok prijave: 8 dni. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA januarja 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Skupaj z ansamblom Vita Dejan je na prireditvah Veselo v novo leto 2000 še posebno uspešno nastopil tudi skupaj z ansamblom Mengeški muzikanti. Uspeh in izziv, pravi Dejan Praprotnik, mojster citer s Posavca, je igranje citer z ansamblom. Nastop z ansamblom Vita pa je sploh nekaj posebnega, saj ansambel dobro poznajo na prireditveni in glasbeni sceni doma in tudi v tujini. Pri ansamblu Vita, kadar le-ta >gra narodno glasbo, Dejan Praprotnik sodeluje že več kot tri leta. Ansambel, ki ga sestavljajo glasbeniki iz Mojstrane in iz Loma, ima obširen repertoar narodnozabavne glasne in po citrah so njihovi nastopi znani še iz časov, ko Dejana Praprotnika še ni bilo v njihovi sestavi. Dejanova želja je seveda, da hi tudi v sedanji sestavi ansambl izdal še kakšno kaseto ali zgoščenko. Nekaj snemanj je fe bilo, sicer pa ima ansambel iz prejšnje sestave s citrarjem ARION ODGOVARJA ŠIFRA: MODRA ZVEZDICA Sem še dokaj mlada in zato me najbolj zanima ljubezensko področje. Ali bom imela fanta, ki si ga želim, ali se bom poročila, kje bom živela in ali bom sploh dočakala srečo. Zanima me tudi moja postava, saj se neprestano ubadam z izgubljanjem odvečnih kilogramov. Potem pa še faks. Kako mi bo uspevalo narediti izpite? Za odgovore se vam vnaprej zahvaljujem in upam, da bom dokaj kmalu dobila odgovor. ARION: Trenutno nimate najbolj pozitivnih vplivov, kar se tiče ljubezenskega življenja, vendar vas moram potolažiti, da vam kaže idealno za zvezo in partnerstvo v septembru ter v prvi polovici oktobra. V tem obdobju boste začeli graditi čustveno zvezo z osebo, ki bo zelo harmonična z vami in to ne bo avantura, ampak bo razmerje trajne narave. Tudi sicer vam je september izredno ugodno naklonjen glede študijskih zadev in opravljanja izpitov. Iz meseca v mesec boste tudi bolj ambiciozni, hoteli boste dokazati predvsem sebi, pa tudi drugim, kaj vse zmorete. Seveda bo potrebno pri tem premagovati dosti ovir, vendar se bo vaš tekmovalni, predvsem pa borbeni duh prebudil do konca, vse to pa vas bo vodilo tako na področju študija kot na zasebnem. Vaše sposobnosti so odlične, potrebno je samo, da se vsega, kar počnete, lotite z večjo samozavestjo in pogumom. Res je tudi, da sta bili pretekli dve leti težji za vas, vendar zdaj ni čas, da se ozrete nazaj, glejte samo naprej in pri tem se tudi programirajte na uspeh. Svetujem vam tudi, da si nekoliko izpopolnite svoje znanje računalništva, kar vam bo zelo pomagalo tudi pri študiju in da si poiščete delo preko študentskega servisa v poletnih mesecih. Pri mcem že posnetke tudi na kaseti Z ansamblom Vita je pravi užitek nastopati. Doslej smo imeli že številne nastope po Sloveniji in tudi onkraj meje. Večkrat smo skupaj tudi ob različnih dobrodelnih koncertih." Po nastopih z Gorenjskim glasom pred novim letom Dejan zdaj redno vadi. Pravi, da ima že kar nekaj časa v mislih, recimo, tudi samostojen projekt. O tem, kdaj ga bo predstavil, kakšen bo in o drugih podrobnostih je za zdaj še prezgodaj govoriti. Zagotovo, nam je obljubil, pa bo z nami povsod tam, kjer bomo po Gorenjskem s prireditvami Veselo v pomlad. Poleg glasbe pa je seveda na prvem mestu študij računalništva. Napovedal pa je tudi, da bo morda letos tudi med citrarji, ki se bodo predvidoma junija zbrali na Ermanovcu. In še pojasnilo: Če se želite srečati z Dejanom Praprotnikom, da z njim popestrite razpoloženje ob vašem prazničnem dogodku, ga lahko tudi sami pokličete po telefonu 064/731-552. GLASBENIKI MESECA - KUPON Ali želite srečanje z Dejanom Praprotnikom ob vašem prazniku? Im-e in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:..........................................Ura in minuta rojstva:...................... Kraj rojstva:........................................................................................................... lino in priimek in naslov (če ne želite vam teh podatkov ni treba sporočiti); Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS. p.p. 124, 40001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGINJA GORDANA nudi svetovanje odpravo blokad 090 42-66 z OSEBNO, PISNO Inf. | § 041/404 935 \ ASTROLOGIJA PREROKOVANJE -o PRIVOŠČITE SI NAJBOLJŠE, £ £ SVETUJE VAM D0L0RES NON-STOP ^ I 041/519-265 1 DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC: - Grafični studio Abakos, Cesta 4. maja 11 a, ( erknica, 061 796 300 Vprašanje: Iz sledečih črk sestavite smiselno besedo: "A, K, 1,0, 0, B, J, K. t, N, V"! Nagrada: darilo podjetja Abakos - Časopis 99, p.p. 99, 1370 Logatec. 061 790 360. casopis99@siol.net Vprašanje: Iz sledečih črk sestavite smiselno besedo: "A, A, I, O, Č, N, N,N, R"! Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 22. 01. 21)00 NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 02.1.2000: * Prodajalna obutve Fasteoop, Rakek: Mojca Vreček, Šenčur * Časopis 99, Logatec: Veronika Kersnik, Tržič Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije na tel: 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika. Notranjski radio 107.1 & 91.1MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro. ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja <£>□„□ o 0 ® "ŽZ „ 0 OMID-Uzz Loj.tei • TriaJk« M« • MUMIMI «12 • f.x:0«1/7« I «11 GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZU0KI Kosovelova 29.1410 Zagorja, talafon/fajc (0801) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišča Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 40, 1410 Zagorje. izrežite, Nagrade so prejeli: - Marta Bordon, Cesta I. istrske brigade 14, 6276 Pobegi - Danijela Markizeti, Pristavška cesta 14, 4290 Tržič -Anže Plemelj, Pungert 5, Ribno, 4260 Bled Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 3 1. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Moja žena je srečno poročena 2. ans. STOPAR - Vsak ne more biti muzikant 3. vok. inst. skupina STRUNE - Sem deklic vesel 4. orkester GOLIČNIK - Atijev Abraharrt 5. skupina AURORA - Poglej me še zadnjikrat v oči (nov predlog) ČISTA lO-KA RADIA GORENC ... razvedri in nagradi ... tudi to soboto, 22. januarja ... vabljeni v našo družbo, točno ob pol treh ... 88,9 MHz... Že veste, kaj boste izbrali Vi ... pohitite in pišite na Radio Gorenc, p.p. 80, 4290 Tržič... Mi pa vas bomo priporočili pri gdč. Sreči... Čestitke tokrat Jerci M. iz Škofje Loke in Mariji V. iz Tržiča. Srečno vsem do prihodnjič! Čista 10-ka Radia Gorenc 1. Natalija Verboten - Naj Bog mi oprosti (3) 2. Adi Smolar - Samo en način (2) 3. VVerner in Zgonc - Tu je moj dom (6) 4. Nace Junkar in Oto Pestner - Danes ji vse povem (2) 5. Mambo Kings - Preveč je lepih deklet (3) 6. Funky babes - V vinu ni resnice (novost) 7. Petovio - To je to (novost) 8. Natalija Kolšek - Ker sva ljubezen zatajila (novost) 9. Ivan Hudnik - Splavaj misel (novost) 10. Avia band - Najino telo (novost) Kupon Cista 10-ka Radia Gorenc Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: _ tir. ir RADIO OGNJIŠČE VAŠA PISEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov. Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI ZA 24.01.2000 Popevke: '• Na zdravje svet - Hiša 2. Amore mio - Jan Plestenjak 3, Milenium - Agropop Zmagovalni pesmi prejšnega ledna: 1. To je to -ans. Petovio 2. Naših 15 let -ans. Stoparji Slo-oldy: Čez sedem rek - Elda Viler & Ana Dežman 2. Včasih, ko se srečava - Nino Robič 3 Ljubi me, poljubi me - Braco Koren VAŠA PESEM * GLASUJEM ZA Popevko: Narodno/.ahavno \ i/o. Ime in priimek: Naslov: Posta: 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz R G L studio 161 31 30 marketing 161 30 60 TUDI DRUGJE JE LEPO ... vsak četrtek od 17.18. h popotniška doživetju ... zanimivosti različnih kotičkov sveta ... v družbi popotnikov ... ob glasbi na valovih - hišo na parceli 402 m2, uporabne Poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, BLED center prodamo samostojno, enonadstropno hišo, delno nedokončano, 350 m2 uporabne površine, na parceli 1000 m2, možna ureditev apartmajev ali več stanovanj, plačilo po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 560 KRANJ okolica 2 km, prodamo obnovljeno vis. priti, hišo-dvojček, 150 m 2 uporabne površine, 320 m2 lastne parcele, 22,5 mio SIT, KRANJ Stražišče prodajo 3/4 starejše hiše z lepim razgledom in malo vrta, cca 130 m2 uporabne Površine, 14,9 mio SIT, KRANJ Planina I Prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporbne Površine, primerno za poslovno dejav-nost, 28 mio SIT, BRITOF prodamo visokopritlično hišo potrebno obnove na parceli 1029 m2, 19mio SIT, ŠENČUR u9odno prodamo novejšo hišo 12x6 m (P+M), z vrtom, manjšo delavnico in aaražo na parceli 2000 m2, 140 m2 bivalne površine, cena po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 562 GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo, KRANJ z okolico najamemo hišo za podjetnika z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 563 BLED okolica sončo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 1005 m2, 9500 SIT/m2, VISOKO prodamo več zaz. parcel z gradbeno dokumentacijo, inf. v agenciji, GORICE ZALOG prodamo zaz. parcelo 455 m2, 8000 SIT/m2, HOTEMAŽE prodamo večjo zaz. parcelo ob zelenem pasu, 10.000 SIT/m2, ŠKOFJA LOKA okolica prodamo zazidljivo parcelo z nadomestno gradnjo, 973 m2, 9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 564 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00,369-333,041/333-222 565 Nad Koprom (10 km) prodam več HIŠ, primernih za vikend, potrebna adaptacija, tt 041/514-750 662 Prodam 500 m2 zazidljivo parcelo v okolici Kranj. Tt 242-307 84? Kupim manjšo PARCELO ali starejšo HIŠO na Gorenjskem. Tt 041/367-099 BLED dvostanovanjsko hišo z apartmaji, celo ali po enotah, prodam. Tt 041/616-889 1006 JESENICE, zazidljivo parcelo 1000 m2, prodam, možna poslovna gradnja. Tt 041/616-889 1009 GOZD MARTULJEK, prestižna lokacija, novejša hiša z apartmajem, opremljena, vsi priključki, 19.990.000 SIT. Tt 041/616-889 1010 ZAZIDLJIVE PARCELE v Čirčah, prodam. Tt 415-280 1011 STRAŽIŠČE - dvostanovanjsko hišo na odlični lokaciji s parcelo 550 m2, ugodno prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIA-NOVA NEPREMIČNINE_1043 DRULOVKA, vrstna hiša stara 8 let, podkletena, vsi priključki, ugodno prodamo Tt 315-600, 315-601 PIANO-VA NEPREMIČNINE 1044 PRIMSKOVO prodamo vrstno hišo na mirni lokaciji. BON nepremičnine 362-990,041/331-886 1061 KRANJ ali okolica nujno kupimo zazid.parcele do 1000 m2. BON nepremičnine 362-990, 041/331-886 1065 ŠORLIJEVO naselje prodamo vrstno hišo. Cena 50.000.000 SIT. BON nepremičnine 362-990, 041/331-886 OREHEK prodamo zazidljivo parcelo, primerno za obrtno dejavnost, cena 20.000 SIT za m2. BON nepremičnine, 362-990,041/331-886 1069 Na relaciji KRANJ - TRŽIČ oddamo novejšo hišo BON nepremičnine, 362-990,041/749-501 1070 BEGUNJE okolica prodamo zelo lepo hišo lahko kot vikend, 600 m2 zemljišča, cena 18.500.000 SIT. BON nepremičnine 362-990 1072 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2, v Kranju Možna delitev brez posrednikov. Tt 316-080 1079 2 ha TRAVNIKOV in vrt dam v najem. Gros, Kovor pri Tržiču, 557-998 1122 PRIREDITVE SPORT Otroške PANCARJE št. 31, prodam. Tt 864-535,041/807-481 989 Prodam kompletno SMUČARSKO OPREMO, smuči 180 cm. Tt 688-166 1051 SNOVVBOARD, smuči, drsalke, pan-carji, novo ali rabljeno, ugodno! RUBIN Kokrica, 245-478 1090 Prodam nove TEKAŠKE SMUČI 205 cm za 3000 SIT. Tt 738-419 # 1119 KOMBI PREVOZI TOVORA in manjše 561^6.^ 223-420,041/631-776 984 SELITVE, RAZNI PREVOZI do 2 t, 4 m dolžine, ugodno. Tt 041/571-295 985 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE iz debelješe pločevine na 2 ali 4 kolesih. Jenkole, Prebačevo 32a, Tt 326-426 996 NERJAVEČI DIMNIKI - imate madeže na fasadi ali v stanovanju. Montiramo dimnike za plin, olje in trdo gorivo; nudimo vrtanje, zidavo in montažo. Tt 041/265-057 1047 ŠIVANJE in POPRAVILA OBLAČIL po naročilu. Tt 332-722 1084 Izdelujem projekte za novogradnje, legalizacije in notranjo opremo. Tt 041/525-240 1121 TV SERVIS NOVINEC KRANJ - popravljamo televizorje. Kvalitetno in poceni. Pridemo na dom. Tt 331-245 1126 STORITVE DOMAČO in ZABAVNO GLASBO nudi duo s pevko na ohcetih, obletnicah. Tt 731-015 1019 Rodio Triglav 96 GOREftlSKft 89.8 Je/ctiicc. iui.3 raniti) POSLOVNI STIKI Kupim delnice Jelovice, Iskra Mehanizmi, nudim takojšnje plačilo, Tt 491-487 POZNANSTVA Pošten, zdrav, osamljen upokojenec želi spoznati pošteno partnerico za lepo življenje. Tt 041/602-395 973 Za nadaljevalni plesni tečja v Kranju išče 40-letnik soplesalko. Šifra: H-190 RAZNO PRODAM NOVO SOLINGEN POSODO ugodno prodam. Tt 431-673 65 Prodam več GOBELINOV, izdelujem jih po naročilu. Tt 714-905 po 16 uri 967 Prodam za simbolično ceno skoraj novo TE PEČ 3 KW in podarim dva fotelja. Tt 431-759 1041 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na Tt 211-418 ali 041/732-519 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev Tt 242-037 in 041/691-221 3 OBNOVA KUHINJ IN OSTALEGA POHIŠTVA. Tt 431-673 64 Vodovodne instalacije in centralne kurjave z bakreno napeljavo izdelujemo na novo in obnavljamo stare, kompletno obnavljamo kopalnice. Tt 831-124, 041 /582-244 132 SENČILA ASTERIKS, Senično 7,Križe, Tt 555-170, 557-581, 041/733-709 -ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE. PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času! 153 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE. ADAPTACIJE - hitro in ugodno! Tt 041/865-112 229 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo nerjavečih tuljav (rostfrei). Dimniki so primerni za vse vrste kurjave, z njimi odpravimo kondenz in črne madeže. Tt 041/643- 925_256 KNAUS SISTEM: izdelujemo postrešna STANOVANJA. predelne stene, spuščene strope, izvajamo tudi vsa ostala zaključna gradbena dela na hišah. Tt 041/643-925 256 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE, pohodne REŠETKE in ograje izdeluje GELD d.o.o. Jesenice, Tt 806-026 287 MONTAŽA SAT SISTEMOV (analogni, digitalni, vrtljivi, fiskni itd), garancija 12 mes., gotovinski popusti, obročno odplačevanje. Tt 061/823-176, 041/736-701 322 PREVOZI, SELITVE, POMOČ PRI NATOVARJANJU, HITRO IN UGODNO. Tt 041/737-245,325-794 485 IZDELAVA KNAUF PREDELNIH STEN, STROPI in KOMPLETNIH POSTREŠNIH STANOVANJ, MONTAŽA OKEN in VRAT ter ARMSTRONG STROPI Šuštar Roman, Tt 041/721-570, 064/227-050 507 VEDEŽEVANJE - svetovanje, "šlogan-je" iz kave, razlaga sanj, izračun srečnih številk, zaščita proti negativnim vplivom -vse to na našem naslovu! Tt 041/821-395, DANIELLA 511 STROJNI TLAKI, ESTRIHI, STROJNA KLASIČNA in HIDRO IZOLACIJA, NAJNOVEJŠA TEHNOLOGIJA. HITRO in UGODNO! Inf. NON STOP na Tt 041/686-714 523 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV GORENJE TUDI NA DOMU. Tt 331-199, Sinko 637 VODOINSTALATERSKA DELA KOPALNIC (komplet) ALI V HIŠI TER MANJŠA POPRAVILA VAM NAREDIMO PRIZNANI STROKOVNJAKI! Tt 041/564-946 702 OLJNE GORILNIKE, regulacijske avtomatike, montiramo, dobavljamo z garancijo, servisiramo, izkoristek peči izmerimo z elektronskim registrirnim instrumentom. BETA-S.d.o.o., 874-059, 041/704-851 716 STANOVANJA RADOVLJICA - oddamo popolnoma adaptirano, na novo opremljeno večje 2 ss, 80 m2, na odlični lokaciji, z vsemi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 49 Kranj, Zlato polje ali Planina, kupimo garsonjero ali manjše enosobno stanovanje, obvezno CK. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I, prodamo opremljeno garsonjero 25,00 m2 v 2. nadstropju, vsi priključki, kopalnica z oknom, v sobi parket, vseljivo po dogovoru, cena 6,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365- 361 Kranj, Planina - nujno kupimo enosobno stanovanje, obvezno z balkonom, za že znane resne interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Hrastje - prodamo prenovljeno enosobno stanovanje s kabinetom 48,40 m2 v 2. nadstropju, povsod parket, vseljivo po dogovoru, cena 7,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Planina I - prodamo dvosobno stanovanje 63,10 m2 v 5. nadstropju, po sobah parket, balkon, vsi priključki, vsel-jivost in cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj. Planina, Zlato polje, okolica Vodovodnega stolpa - kupimo dvosobno stanovanje, vsaj 50 m2, obvezno CK in balkon, za že znane interesente. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Stražišče - prodamo enosobno stanovanje s kabinetom 45, 60 m2 v 2. nadstropju, brez balkona, vseljivo po dogovoru, cena 9 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-361 ali 365-360 Kranj, Zlato polje - prodamo prazno, takoj vseljivo štirisobno stanovanje cca. 87 v 4. nadstropju, z balkonom, WC in kopalnica sta ločena, v sobah parket, prevzem možen takoj, cena 12,8 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Jesenice - prodamo popolnoma adaptirano, delno opremljeno trisobno stanovanje 69,92 m2 v 12. nadstropju, v sobah parket, kopalnica in WC ločena, zastekljen balkon, vseljivo po dogovoru, cena 9,5 mio SIT. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, Zlato polje ali Planina - kupimo trisobno stanovanje ali dvosobno stanovanje s kabinetom, vsaj 70 m2. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 Kranj, bližnja okolica - nujno kupimo zazidljivo parcelo, velikosti od 500 - 600 m2, za že znana resna interesenta. AGENT Kranj (064) 365-360 ali (064) 365-361 TRŽIČ, prodamo dvosobno stanovanje, 58 m2, staro 8 let. Cena: zelo ugodna. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 BISTRICA PRI TRŽIČU, Kovorska cesta, 2 sobno, 60 m2, z vsemi priključki in opremo. Cena: po dogovoru. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, 2,5 sobno, Planina, 65 m2, vsi priključki. Cena: 11.5 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ, 3 sobno, 85 m2, vsi priključki, delno opremljeno, lepo vzdrževano, nizki bloki. Cena: 14 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJ garsonjera, 25 m2, vsi priključki, komplet opremljena. Cena: 6.2 mio SIT. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 KRANJSKA GORA - Prodamo dvosobno stanovanje , 54 m2 v bloku, opremljeno, IV nadstropje. Zelo ugodno! Cena: 11.000.000 SIT. ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 BEGUNJE - Prodamo 3s.st. v bloku, 79, 52 m2, CK, balkon - pogled proti Bledu, l.nad., KTV, nadstrešek za avto. Cena : po dogovoru. ASGARD 064 863 -312; 041 673-048 SMOKUČ - Manjše mansardno, 1 sobno stanovanje - novo, 30 m2, CK, tel., balkon, lepa sončna lokacija. Cena 4.500.000 SIT ASGARD TEL.: 064/ 863-312; GSM 041 673-048 KR.GORA - Tgc - Prodamo 2,5 s st , 75 m2, CK, tel., balkon, KTV. Cena: 17.500.000 sit. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 KRANJ - Planina I - Prodamo dvosobno stanovanje, 60 m2, II. nadstropje, balkon, CK. Cena: 10.400.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 - 048 RADOVLJICA - Žagarjeva ulica- Prodamo dvosobno stanovanje, blok, 52 m2, I. nadstropje, 50 m2 vrta, telefon s številko, balkon. Cena: 8.000.000 SIT ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673 -048 KRANJSKA GORA - Prodamo dvoinpolsobno stanovanje v hiši 100 m2 uporabne površine, lasten vhod, CK, garaža, adaptirano. Cena : 14.000.000 SIT. ASGARD Tel: 064 863 - 312; 041 673-048 PLANINA II oddamo opremljeno 2 sobno stanovanje 68m2 C. K.TEL za 70.000SIT/mes.,3 mes. predplačilo. STANING 064 242 754 KRANJSKA GORA prodamo obnovljeno in po meri opremljeno 1 sobno stanovanje s C.K.za 8.500 000 SIT. STANING 064 242 754 Vodovodni stolp, Šorlijevo naselje-kupimo garsonjero, ter 1ss in 2 sobno stanovanje. FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 RADOVUICA- kupimo 2ss ali 3ss, hitro plačilo FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA 2: prodamo 3ss, 85m2, 2.nad. nizek blok, zelo urejeno,14 mio FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 vsak ponedeljek ob 9- in 18. uri AVTO ŠOLA i*f. ^tattm 311-035 221-222 ŠENČUR- prodamo novejše mansardno 2ss, 55m2, 10,5 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198_ PLANINA- prodamo funkcionalno 2ss, 60m2, 2.nad, hitro vseljivo,cena 10,4 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 490,041/ 734 198 PLANINA- prodamo 1,5ss, 49 m2, 2.nad, cena 9,4mio FRAST-nepremičninska hiša 415 490. 041/ 734 198_ ZLATO POLJE: prodamo 2ss,46m2, 4.nad, 10 mio FRAST-nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198_ ODDAMO : vrstno hišo, primestna lokacija 1200dem/mes., 2ss- Radovljica FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 PLANINA: prodamo več večjih stanovanj na različnih lokacija, cena 14- 17 mio FRAST- nepremičninska hiša 415 490, 041/ 734 198 STRAŽIŠČE: v mirnem predelu prodamo enodružinsko hišo, parcela 500m2,cena 30 mio. FRAST-nepremičninska hiša 415 49o, 041/ 734 198 NAJAMEMO več stanovanj. FRAST-nepremičninska hiša 415 491, 041/ 734 198 BLED V ALPSKIH BLOKIH prodamo lepo, renovirano enosobno stanovanje, 35 m2, delno opremljeno, vsi priključki, čudovit razgled, za 8.550.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.poisng.si) KRANJSKA GORA v naselju Slavka Černeta prodamo novejše dvosobno stanovanje, 57 m2, z vsemi priključki, opremljeno kuhinjo, za 13.900.000 SIT. POSING 064 863 150 (www.poisng.si) BOHINJSKA BISTRICA dvosobno, obnovljeno stanovanje, v hiši, 56 m2, CK, pritličje, garaža, prodamo za 8.300.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.poisng.si) BLED ALPSKA, lepo trisobno stanovanje, z balkonom, 80 m2, v nižjem nadstropju, z vsemi priključki, prodamo za 200.000 SIT/ m2. POSING 064 863 150 (www.poisng.si) ŽIROVNICA MOSTE prodamo trisobno stanovanje z balkonom, 67 m2, TEL, KATV, za 9.200.000 SIT. POSING 064 863 977 (www.poisng.si) JESENICE HRUŠICA oddamo opremljeno enosobno stanovanje 40 m2, CK, TEL., KTV, za 34.000 SIT/ mes. POSING.: 064 863 150 (www.poisng.si) VEČJE ALI MANJŠE STANOVANJE NA GORENJSKEM TAKOJ KUPIMO! TEL: 064 863 150_ JESENICE TAKOJ KUPIMO DVOSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA! TEL.: 064 863 150 KRANJ PLANINA I takoj vseljivo dvosobno stanovanje 60 m2, vsi priključki, UGODNO prodamo! POSING 064 222 076 (www.posing.si) KRANJ TAKOJ KUPIMO ENO- ALI DVOINPOLSOBNO STANOVANJE ZA ŽE ZNANE INTERESENTE. GOTOVINA. POSING 064 222 076, 064 224 210 KRANJ VODOVODNI STOLP prodamo dvosobno stanovanje, 54 m2, balkon, vsi priljučki, za 10.000.000 SIT. POSING 064 222 076 (www posing.si) KRANJ PLANINA II prodamo takoj vseljivo dvoinpolsobno stanovanje 83 m2, z vsemi priključki in opremo. Cena po dogovoru. POSING 064 224 210 (www.posing.si) KRANJ PLANINA I urejeno triinpolsob-no stanovanje 95,2 m2, z velikim atrijem in vsemi priključki, prodamo! POSING 064 224 210 (www posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA; TRŽIČ - TAKOJ KUPIMO GARSONJERO, ENOSOBNO ALI VEČSOBNO STANOVANJE. GOTOVINA. POSING 064 224 210, 064 222 076 KRANJ oddamo garsonjero, 24 m2, za 35.000 SIT/ mes in enosobno stanovanje, 34 m2, za 40.000 SIT/mes. POSING 064 222 076 (www.posing.si) Prodamo: KRANJ (Planina 1) - 2 SS 64 m2 v 8.nad, cena - 10,5 mio SIT in.3 SS 78 m2 v 4.nad. za 13,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Vodovodni stolp) -2,5 SS 66 m2 v 2.nad., cena - 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o.. Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: ŠKOFJA LOKA (Frankovo naselje) - 2 SS 63 m2 v pritličju, cena '11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo KRANJ (center) - 3 SS 127 m2 v 1nad., klasično ogrevanje, cena ■ 13,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini TRŽIČA stanovanje v mansardi in poslovni prostor v prizidku hiše, možna je tudi ločena prodaja poslovnega prostora ali stanovanja, vse informacije na agenciji K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Oddamo: KRANJ (Planina)-2 SS * 2 K 89 m2 v 3.nad, z vso opremo za 70.000,00 SIT/mes, predplačilo, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 KRANJ- Planina I.: Prodamo več zelo lepih dvosobnih stanovanj, od 54-65 m2, vsi priključki, balkon., Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 KRANJ-PLANINA I. :Prodamo čudovito štirisobno atrijsko stanovanje na zelo mirni lokaciji, 95 m2, vsi priključki, cena zelo ugodna, prodamo lepo trisobno stanovanje, VI. nad., mirna sončna lokacija, vsi priključki. Cena: zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 064/366-670, 041/755-296 RADOVUlCA-vila bloki: Prodamo zelo lepo sončno enosobno stanovanje, IV. nad.36m2, vsi priključki, takoj vseljivo.Cena ugodna. ITD + NEPREMIČ-NINE Tel.: 064/ 366-670, 041/ 755-296 KRANJ: Kupimo več enosobnih, dvosobnih in trosobnih stanovanj za znane kupce- gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 ELEKTROINSTALACIJE, adaptacije ali novogradnje, priklop gospodinjskih aparatov. EL.TOM. Tt 041/428-968 723 ČIŠČENJE sedežnih garnitur in talnih oblog z obnovo premaza. LESKET, 211-338,041/503-158 725 Vsa slikopleskarska dela izvajam hitro in kvalitetno. Tt 730-202, 041/543-519 744 IZDELAVA VODOVODNIH IN CENTRALNIH INSTALACIJ - kvalitetno in v dogovorjenem času. Tt 64-64-75, 041/78-41-36 836 ZIDARSTVO in FASADERSTVO MIČA-NOVIĆ - ometi, 12 DEM z materialom in 9 DEM brez materiala. Tt 222-458, 041/824-826 981 Ugodno izvajamo DELA. Tt 310-020 MIZARSKA 982 KRANJSKA GORA - Prodamo apartma, 42 m2 v 3. nadstropju, opremljeno , CK, zastekljen balkon. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673-048 BOH. BISTRICA - Prodamo 3.s.st. -1nad., 90,30 m2, 2 x balkon, možnost odkupa še mansarde - 30 m2. Cena : po dogovoru. ASGARD Tel.: 064 863 312 ; 041 673 - 048 RADOVLJICA - Cankarjeva ul. - Prodamo 3,s.st. v bloku, visoko pritličje, CK, 66 m2 upor.p., zastekljen balkon, tel. s št., stanov, je adaptirano. Cena : 12.300.000,00 SIT. ASGARD Tel.; 064 863-312; 041 673-048 GOLNIK pri Kranju - Prodamo 3.s.st. v bloku 86 m2, lastna etažna CK, visoko pritličje, tel., balkon - 8 m2. Cena: 11.500.000 SIT. ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 Tudi v lehi 2000 borno z varni vsak dan 24 (štiriimh'ajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE ...:v:;;.!.j-^U-L.;^ 24 ur na dan oddajamo strtni GORENJSKEGA TELETEKSTA UM don VIDEOSTRAM in vsok>i GORENJSKA TV POROČILA S*dcm dni v 4 33 11 SS telefon komen Ma: f«>4 33 H 55 telefon IV STUDIO: 064 '« II M fax m h krtini«: 0« I 52 55 00 fM panrtHa Dl SK: m-% 33 VI št ikil.net imunih fmi srcu Gorenjske -OTV gorenjbka televizija, Nikole Tesle 2. p.p. 181, 4001 KRANJ 1 livii.H.Ktl.ilHSK: i) 1 ni.iii: ^iv: m. I INHtlM I: h«!>x.'7wn V Našli nas boste v src TEliTtKSr STRANI, VIDfOSTRANI, TV RtPOKTAlt, VtDfOSPOTt OTVORITVI, TV PROGRAM V ŽIVO, PRHKTAVIM PODJfTU. MRHCTNE PRINOSI AU ■CUOVfČERNt H LM" Jfat B!QTTMXH1 STODSO imi« ir> m Iff OSMRTNICA V 92. letu starosti je umrla mama, babica in prababica IVANKA ŠTER Grabnarjeva Žara bo v domači hiši v Sp. Dupljah 46 jutri, v sredo, 19. januarja 2000, odkoder jo bomo pospremili na zadnjo pot ob 15.30 uri. Žalujoči: sinova Janez in Jože z družinama, vnuki Iztok in Samo z družinama ter Žiga in Rok, pravnuki Anže, Kaja, Anja, Jan Škofja Loka, Ljubljana, Denver, 14. januarja 2000 ZAHVALA Ob tragični izgubi sodelavca DAMJANA STOJKOVSKEGA 1971 - 2000 se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Družba CARGOTRADE, d.o.o., Kranj ZAHVALA Ob smrti dragega očeta MIHAELA KERSNIKA st. iz Mojstrane se svojci iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so se spomnili pokojnega očeta in se poklonili njegovemu spominu, posebej pa lovcem za lovski pogreb. Mara in sinova Miha ter Janko Tako mlad si za vedno odšel. Težko je dojeti. Ne bo nam dano razumeti. ZAHVALA Vendar moramo sprejeti - nepreklieno in dokončno. In s tem živeti. I\.R. Ob slovesu od našega dragega ALEŠA KOSA se zahvaljujemo gospodu župniku, Aleševim prijateljem, sosedom, vsem sorodnikom, sodelavcem, vaščanom in vsem ostalim, ki ste nam bili v težkih trenutkih v oporo. Hvala za besede tolažbe in sočutja ter za podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami tako lepo pospremili na njegovi zadnji poti. NJLGOVI DOMAČI Zasip, 5. januarja 2000 ZAHVALA NITI ZBOGOM NISI REKEL, NITI ROKE NAM PODAL, SMRT TE VZELA JE PRERANO, A V SRCIH NAŠIH ZA VEDNO BOŠ OSTAL. Ob nenadni nepričakovani izgubi dragega moža in ljubečega atija PAVLA JAKOPIČA šoferja reševalca Reševalne postaje ZD Bled se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki so se poslovili od njega, za vse podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice in Kliničnega centra Ljubljana za hitro nuđeno pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, združenju šoferjev in avtomehanikov in praporščakom. Posebno pa se zahvaljujemo sodelavcem Zdravstvenega doma Bled in direktorju mag. Leopoldu Zoniku, dr. med. za vso izkazano pozornost in pomoč. Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽENA MARTINA S HČERKAMI LEO, ADRIANO IN MATEJ KO BLED-LESCE-RADOVUICA-BEGUNJE: Kupimo več enosobnih, dvosobnih ali trosobnih stanovanj za znane kupce-gotovina. ITD+NEPREMIČNI NE 064/366-670, 041/755296 TRŽIČ-ZELENICA : nujno kupimo dvosobno stanovanje I. in II. nadstropje-gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 TRŽIČ-KOVORSKA-ZELENICA: Nujno kupimo trosobno stanovanje za gotovino. Vseljivo do 01.03.2000. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 ŠKOFJA LOKA-FRANKOVO: v novejših blokih kupimo lepo trosobno stanovanje za znanega kupca - gotovina. ITD+NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 GORENJSKA: Po celi Gorenjski iščemo stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov za znane kupce. ITD + NEPREMIČNINE 064/366-670, 041/755-296 KRANJ - prodamo novejšo GARSONJERO, 33 m2. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-876, 212-719 so ŠKOFJA LOKA - prodamo GARSONJERO^ m2, ugodno! PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 si ŠENČUR, prodamo 2 sobno STANOVANJE, 55 m2, dupleks, vsi priključki. Tt 411-652, po 16. uri 262 KRANJSKA GORA - POSEBNA PONUDBA ! - na odlični lokaciji prodamo nadstandardno opremljeno 1 ss, 36 m2, CK, ugodno! PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 269 KRANJ - na Planini I, II prodamo več dvosobnih STANOVANJ, kvadrature 50 -68, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE -ff 212-719, 212-876 271 LJUBLJANA - na odlični lokaciji (center - Pržakova) oddamo nadstandardno 3 ss, 75 m2, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE Tt 212-719, 212-876 272 NAKUP IN PRODAJA VSEH VRST NEPREMIČNIN, CENITVE, IZDELAVA LOKACIJSKE IN GRADBENE DOKUMENTACIJE. SVETOVANJE. DOM NEPREMIČNINE, Stritarjeva 4, Kranj 555 KRANJ Planina II, lepo 2,5 ss, 79,8 m2/l, V-Z, 13 mio SIT, KRANJ Planina II 2 ss/VII, vsi priklj., balkon, 68 m2, 11 mio SIT, KRANJ Zoisova ul. 2ss obnovljeno, 54,5 m2/l., CK plin, 10,7 mio SIT, KRANJ Planina I 2 ss, 63,5 m2/VIII, vsi priključki, balkon, 10,5 mio SIT, KRANJ Planina I ugodno 3 ss, 78,90 m2/ll., vsi priključki, balkon SZ, 12,9 mio SIT, KRANJ Planina I vzdrževano 3 ss, 79 m2/V., prodamo ali menjamo za 2 ss z doplačilom, KRANJ Planina 1 2ss+2k, 89,90 m2 m2/PR + atrij, vsi priključki, 16,5 mio SIT, TRŽIČ 4 ss v hiši/l., 100 m2 +neizdelana mansarda 50 m2, CK olje, 11,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 556 STANOVANJA KUPIMO: KRANJ, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ, RADOVLJICA, LESCE, ŠENČUR kupimo več manjših stanovanj za znane kupce, stanovanja so lahko tudi starejša ali potrebna večjih popravil. ŠKOFJA LOKA Hafnerjevo naselje KUPIMO 2,5 ali 3 ss za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico najamemo 1 ss za mlado družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 568 ŽELEZNIKI Na Kresu prodamo garsonjero 24 m2, II. nadstr. vsi priključki, CK ogrevanje in toplovod. PIA NEPREMIČNINE, 656-030, 622-318 s/? Prodam 2 ss, delno opremljeno stanovanje v Begunjah. Tt 733-660, 041/521-458 658 Prodam trosobno STANOVANJE na Planini II, 98m2, ugodno in kupim dve garsonjeri v Kranju ali Radovljici. Tt 041/367-099 840 Kupim garsonjero v Škofji Loki ali v Kranju. Tt 041/752-680 841 OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka; 623-067 MOBITEL: 041/631-107 POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka Tel./Fax: 064/325-771, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 0609/638-561 IMAVCEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel.: fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 041/624-685, 0609/624-685 KOMUNALA RADOVLJICA telefon 715-411 od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure dežurna služba od 14. do 6. ure naslednjega dne na tel.: 715-411 ali 0609/655-986, 0609/655-987 LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutrajnaslednjega dne 041/648-963 041/357-976 POGREBNA SLUŽBA ŠTIRN in Co., d.o.o., GSM (041 ] 712-329, (041) 833-375 NON STOP < m I □ m N< C n 2 1 E o 1 ZAHVALA V 62. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi FRANC GORENC iz Kranja Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, posebno hvala g. Janezu Trlepu za nesebično pomoč. Enako se zahvaljujemo tudi sodelavcem IBI-ja, Triglav konfekcije, Avto šoli ing. Humarja in Društvu upokojencev. Iskrena hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Anica, hčerki Dani in Alenka ter sin Tomaž z družinami Kranj, 11. januarja 2000 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenila naša sodelavka iz Prevlek JUSTINA ŠKRJANC rojena 1929 Od dolgoletne sodelavke smo se poslovili v nedeljo, 16. januarja 2000, ob 14.30 uri na pokopališču na Kokrici. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš sodelavec iz Sava Tires - Tovorne konfekcije ANTON RIHTARŠIČ rojen 1952 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v soboto, 15. januarja 2000, ob 14. uri na pokopališču na Kokrici. Ohranili ga bomo trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA Torek, 18. januarja 2000 MALI OGLASI 23. STRAN • GORENJSKI GLAS Razvijajoče podjetje za izdelavo vizualnih komunikacij zaposli KOMERCIALISTA Če ste mladi, samozavestni in izkušeni, z ustrezno izobrazbo, znanjem in veseljem do dela s kupci vas vabimo, da se nam pridružite in pošljete pismene prijave in kratek življenjepis na naslov: DKOPd.o.o., Log 1,4228 Železniki OKOUE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ VOZILA DELI Prodam neatestirano PRIKOLICO z na-letno zavoro. Tt 545-115 1025 VOZILO KUPIM ODKUP KARAMBOLIRANIH VOZIL, PREPIS, PREVOZ NA NAŠE STROŠKE. Tt 241-168, GSM 041 /730-939 16 GOLF diesel, star 2-5 let ali podoben avto, takoj kupim. Tt 682-643 1120 Vzamem v najem garsonjero ali enosobno stanovanje na Gorenjskem. Tt 041/752-680 844 BLED, ugodno prodam 100 m2 opremljeno stanovanje, vsi priključki. Tt 041/616-889 1007 RADOVLJICA oddam podstrešno 2 ss, opremljeno, CK. balkon. Tt 041/941-283 1034 STRAŽIŠČE garsonjera, 1 ss in 2 ss, ugodno prodamo. Tt 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 1045 PLANINA II, 2 ss (68m2), 6 nad/7, vsi priključki., sončno, ugodno prodamo. IT 315-600, 315-601 PIANOVA NEPREMIČNINE 1046 KRANJ POSEBNA PONUDBA!!! - na odlični lokaciji (Šorlijevo) prodamo lepo 3 ss, 76 m2, CK, tel., CATV, 2. nad., nizek blok. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1054 KRANJ na dobri lokaciji prodamo 3 ss, 85 m2, 2. nad., nizki bloki, vsi priključki, ugodno!!! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 1055 JESENICE na dobri lokaciji oddamo 2 ss, 54 m2, CK, tel., ugodno! PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 lose ČE ŽELITE PRODATI KAKRŠNOKOLI STANOVANJE NA GORENJSKEM POKLIČITE BON NEPREMIČNINE 362-990, 041/331-886 1O62 MENJAMO 2 ss, 60 m2 za garsonjero ali 1 ss. BON nepremičnine 362-990, 041/331-886 1063 V STRAŽIŠČU prodamo 1 ss v bloku 37m2, vsi priključki, cena po dogovoru. BON nepremičnine 362-990, 041/331-B86 ,,,,,„ RADOVLJICA prodamo 2 ss, cena ugodna. BON nepremičnine 362-990, 041/759-003 1066 TRŽIČ BISTRICA kupimo dvosobno in trosobno stanovanje. BON nepremičnine 362-990 1071 KRANJ - PLANINA III kupimo enosobno stanovanje s kabinetom. BON nepremičnine 362-990 1073 KRANJ PLANINA II ali III kupimo dvosobno stanovanje. BON nepremičnine 362-990 1074 ŠKOFJA LOKA prodamo izredno lepo trisobno stanovanje v Frankovem naselju, 72 ^2 ali menjamo za manjše stanovanje. BON nepremičnine 362-990 1075 škofja Loka - Frankovo naselje; prodajo 2 sobno stanovanje, 62 m2, visoko Pritličje, CK, vsi priključki, ugodno! PIA NEPREMIČNINE Tt 622-318, 656-030 VARSTVO 'zkušeno in prijazno VARUŠKO iščem a veoinoma popoldansko in tudi večer-P varstvo (sproti po dogovoru) za sina 3rega leto in pol. Želim da je varstvo na ^cnm domu -n- po 9. uri zjutraj 360-Ob0, 041/36-00-36 1052 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO IN PRENOS LAS-TNIŠVA. MARK MOBIL, D.O.O., 242-600,041/668-283 4 ODKUP, PROAJA VOZIL TER MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO in PRENOS LASTNIŠTVA! ADRIA AVTO, Škofja Loka (bivša vojašnica) Tt 634-148 in 0609/632-577,041/632-577 5 R 21 1.4 TL, 1.91, bela, 5 V, s. streha, reg. do 6/00, 550 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 53 MARUTI 800 CITY STAR, 1.96, 50 000 km, 1. lastnik, reg. do 7/00, ohranjen, 450 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o, Tt 719-118 54 GOLF III 1.8 GL, 1.93, bel, 115 000 km, reg. do 10/00, 3 V, SV, CZ, SS, AR, EO, 1.185.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 55 VECTRA 1.7 TD, 1.96, bela, 5 V, klima, ABS, 2 x air bag, DCZ, AR, servisna, 1.850.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 se MONDEO 1.8 i CLX karavan, 1.94, rdeč, 1.lastnik, servisna, ABS, air bag, SV, CZ, ES, rolo, sani, reg. do 10/00, 1.295.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 57 LANTRA 1.6, 1.92, met. rdeča, servisna, klima, el. oprema, AR, servo, 755 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., «■ 719- 118 58 NIVA 1600, 1.94, 44 000 km, reg. do 5/00, bela, loki, pragovi, meglenke, 590 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 st PEUGEOT 306 2.0, S 16, 1. lastnik, 1.98, reg. 10/00, bordo rdeč, 27 000 km, serv. knjiž., klima, ABS, el. paket, avtoradio, garažiran, lepo ohranjen, ugodno prodamo! Tt 041/644-991, Jernej 99 [.^GANTAR ■ ti Bratov P.apiotnik 10, NAKLO PRODAJA IN ( MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER ^.J**>* AVTOMOBILSKIH *Ss*^ BLAŽILCEV¥MOHROEr MITSUBISHI COLT 1,2 GL, 1. lastnik, 1.87, reg. do 11/00, srebrn, 215 000 km, redno servisiran, avtoradio, ohranjen, garažiran. Tt 041/644-991 100 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 5 V, 1. lastnik, 1.96, reg. 8.3.2000, kov. vijolično-srebrne barve, 90 000 km, servisna knjižica, ohranjen, garažiran. Tt 041 /644-991 102 HYUNDAI PONY 1.5 GLS, 1. lastnica, 5 V, 1.91, reg. 4/00, el. stekla, 110 000 km, servisna knjižica,el. stekla, radio, ohranjen. Tt 041/644-991 103 HYUNDAI H 1 4 WD, nov, testno vozilo, 7 sedežni, vsa oprema - el. paket, klima, ABS, dvojni AB, kov. obrobe, alu, ...zeleno srebrne barve, ugodno! Tt 061/716-221 104 ASTRA 1.4 IGL, 1.94, 105 000 km, 5 V, ES, modra, 82 KM, 895 000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 165 ODKUP, PRODAJA RABLJENIH VOZIL, GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX d.o.o., Tt 323-298,041/773-772 232 Prodam VOLVO 460 1.8i, letnik 95, kovinsko siv, lepo vzdrževan, prvi lastnik, Tt 403-242 468 GOLF III 1.9 TDI, I. 94, bel, 3 v, reg. 10700, AB, SV, DCZ, ES, ohranjen, 1.395.000 SIT. AVTO LESCE, 719-118 550 A 6 1.9 TDI, I. 95, bel, reg. 12700, avt. klima, ABS, 2x AB, elek. oprema, ohranjen, 2.770.000 SIT. AVTO LESCE 719- 118 551 Prodam SUBARU LEGACY KARAVAN 2.0, GLWD,.I. 11/93, reg. do 11/00, prevoz. 93000 km, vsa oprema, razen klima, servisna knjižnica, cena 1.220.000 SIT. 041/322-580 746 ESCORT 1.4 CLX, let.92, met moder, 5 V, 113.000 KM, CZ, AR, 645,000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 788 ASTRA 1.6 I GL, let.93, 116.000 km, reg. 7/00, 4 vrata, CZ, AR, met siva, 895.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o. Tt 719-118 790 POLO 75 SERVO, let 95, rdeč, 1.lastnik, servisna, SV, CZ, ES 1.155.000 SIT. AVTO LESCE d.o.o., Tt 719-118 791 JS Renata Škrjanc i H telefon: 064/223-111 mobitel :041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... IVI 1 bomo pisali Halo 9mmms^msiLAS! Betonski stebri voznikom niso ovira? Bled, IS. januarja - "Poleg jezera bi se lahko lotili tudi blejskega prometa in predvsem brezobzirnih in agresivnih voznikov, ki jim ni mar opozorilnih tabel in prometnih omejitev. Vozijo povsod, tudi tam, kjer sploh ne bi smeli. Ker še vedno in čedalje bolj velja zakon močnejšega, se pešci umikamo, nemalokrat pa smo deležni celo različnih verbalnih in neverbalnih komentarjev, češ kaj se sploh razburjamo, saj imamo za hojo dovolj prostora, "je v telefonskem pogovoru dejal R. P. Marsikdo bo prikimal njegovim mislim, vendar omenjenih težav nimajo le Blejci, ampak se jih otepa vsako mesto. Gorenjska mesta so v mestnih jedrih v glavnem prepovedala promet. Nekje bolj, drugje manj uspešno, kajti vozniki vedno najdejo rešitev, da obidejo zaporo. Če ne gre drugače, tudi s silo. Cesta ob Blejskem jezeru, še zlasti del ob hotelu Park, naj bi bil namenjen pešcem in promenadi, zato je občina že pred časom poskrbela za enostransko zaporo, dostop do parkirišč pa je bil mogoč le v smeri avtobusne postaje oziroma mimo Festivalne dvorane. Niti betonski steber niti preozka cesta in pločnik voznikom niso ovira. Le zakaj bi se vozili naokoli, če je tukaj bližje? Namestili so aluminijasto premično zaporo ter betonska stebra, ki nista dolgo služila svojemu namenu. In že nekajminutni postanek ob omenjenem delu ceste je dovolj zgovoren, kajti vozniki kot za stavo vozijo skozi omenjen vhod, ker pa je cesta nekoliko preozka, jim tudi pločnik pride prav. Skratka, očitno jih nič, oziroma skoraj nič, ne ustavi Vozniška kultura je precej "na psu ". Pa ne le na Bledu. • R. Škrjanc ROKOMET • žEHSKiPomsia RD JELOVICA: RK Pl jutri, v sredo, 19.1.2000 » ob 19. uri "A v dvorani Poden JELOVICA IRAN m po 1REVAL d.o.o. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si G.G. Pošta 7317 Kranj Gorenjskim poštarjem ni lahko: predpise o načinu pravilnega naslavljanja poštnih pošiljk si vsak razlaga po svoje. "Če so količkaj pravi poštarji, bodo že vedeli, kam in komu pošiljam," je očitno zelo pogosto razmišljanje tedaj, ko je na vrsti pisanje naslova na kuverto. Naslov mora biti napisan na desni spodnji strani kuverte. Tole, kar smo pre-skenirali z modre kuverte, oddane na škofjeloški pošti, je bilo napisano nekje na sredini leve strani kuverte. A to še ni vse: pri pisanju naslova je pošiljatelju 'uspelo' izumiti kar novo poštno številko 7317 Kranj. Ampak neumornih, iznajdljivih poštarjev takšna stvar ne spravi s lira. Pravijo, da so pri naslovih vajeni še večjih inovacij, kot je ta. V našem poštnem predalu je bila kuverta z novo poštno številko za Kranj točno dan za tem, koje bila oddana na pošti 4220. no Mnhorj«v«tw klancu v Kranju tal.: 064/36 66 SS Op t ifcajMpn okje-i www.monoJtaJ.cofn *%SJJ t-mojl: optiko.monokefc'Mot.net 6BD Gorenjska borzno ponrettnHka diuška dJL ŽELITE KUPITI AU PRODATI DELNICE? NISTE ZADOVOLJNI Z OBRE&TMt V SANKAH? SI KADI OPLEMENITILI VASE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik odi. do 19. ure. NAREDtTE KORAK , Z NAMI- -*=: j korak naprej Koroška 3 5, Kranj td.:3<3010~15, 3&0 \OA