189. številka. Ljubljana, v torek 20. avgusta 1901 XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuj« dežele toliko veC, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Volilno gibanje. Klerikalne kandidature. V nedeljo so imeli klerikalci v Hre-novicah shod, na katerem so na komando dr. Šusteršiča postavili kot svoja kandidata za notranjske kmetske občine duhovnika dr. Kreka in posestnika Franca Drobnica iz Nove vasi pri Blokah. Zavedni Notranjci — kako Vam je kaj pri srcu v očigled takima kandidatoma?! Včeraj dopoludne je bil majhen sho-dek pri Stemburju v Kandiji. Prišlo je na ta shodek 15 duhovnikov, dr. Susteršič in pa dr. Žitnik. Sedli so za mizo in v imenu kmetskih volilcev novomeškega in krškega okraja ugibali, koga naj postavijo za kandidata na mesto starega Pfei-ferja. Klerikalci Pfeiferja namreč sami ne marajo, ker dobro vedo, da ni za nobeno rabo več, in da ga tudi volilci ne-čejo. Zategadelj so iskali druzega kandidata. Razume se samo ob sebi, da so v prvi vrsti mislili na gospoda Josipa Z ur ca vulgo Štemburja, kateri jim je že pri raznih volitvah pomagal do zmage. Gosp. Zurc je župan največje občine v deželi, občine Šmihel-Stopiče, znan je skoro po celi Dolenjski in ima v novomeškem okraju velik upliv. Gosp. Zurca so obdelavali Susteršič in njegova družba celo uro, najbolj ga je seveda pestil njegov bratranec dr. Žitnik, a dasi je g. Zurc odločen pristaš klerikalne stranke, vendar ni hotel sprejeti ponujane mu kandidature. Ker je bilo vse nagovarjanje in pritiskanje brez vspeha, so se zbrani klerikalci končno udali in začeli iskati druzega kandidata. Devali so na rešeto kar po vrsti, kolikor je boljših mož klerikalnega mišljenja, a nobeden ni bil spoznan primernim. Končno so se, kakor se govori, zjedinili nato, da kandidirajo I. D u 1 a rj a, mlinarja in Žagarja v Valti vasi. Ali je Dular že detinitivno postavljen kot kandidat, nam ni znano, vemo pa, da je bil Dular doslej vedno naprednega mišljenja, in daje šel z navdušenjem z našo stranko dne 2 6. novembra 1899. leta v boj za kmetijsko družbo in zo perŠus te rš ičevo JL«! ST KK. Po Rusiji. (Popotne črtice. Spisal G. S.) Slovenca, ki se odloči potovati daleko v svet, ne more menda nobeno potovanje zanimati bolj, kakor ogledati si ruski svet, to velikansko slovansko državo, ta mogočni steber vsega slovanstva. Vsakemu podjetju pa, ako bodi uspešno in ugodno, treba posebne priprave. Kdor hoče v rusko imperije, naj se pouči o dotičnih posebnostih ruske države, drugače pride v velike sitnobe takoj na ruski meji. Brez potnega lista, na katerem je neobhodno potreben še »visum« ruskega konzula na Dunaju, v obče ni mogoče priti v Rusijo; tako zahteva zakon, po katerem se je treba ravnati. Zato pa se mi je zdelo krivično, ko sem videl silno ozlovoljene ljudi, ki so v Granici brezbrižno presedli na ruski vlak, ter jih je ruski častnik opozoril prav uljudno, da njihov potni list ni bil v redu, ter jih na to pozval, naj se vrnejo v Avstrijo in tam urede, kar zahteva zakon. Na ruski meji Je res mogočna vojaška organizacija in druhal. Mi si kar ne moremo misliti, da bi bil Dular sedaj nakrat presedlal in se premenil v farovškega hlapca, zato tudi še o njegovi kandidaturi nečemo izreči sodbe. » » Dr. Tavčarjev govor v Višnji gori. Z dežele se nam piše: Še nikdar nismo videli, da bi bil kak članek v kakem časopisu toliko zanimanja, toliko veselja vzbudil, kakor govor dr. Tavčarja v Višnji gori, katerega je priobčil »Slov. Narod« 17. t. m. »Narod« roma iz roke v roko. In to ne zadostuje. Jeden ga bere večjemu številu poslušalcev. Smeh, glasno pritrjevanje, veselje na vseh obrazih. Veliko veselja vzbujalo je svoj čas, kako je dr. Schalk v drž. zboru doktorja Šusteršiča s svedrom drl, ali vse večje obuja dr. Tavčarjev govor. Dr. Schalk je pral umazano perilo tega kat. advokata, ali v Tavčarjevem govoru smo občudovali mojstra slov. sloga in iz vsega srca smo bili veseli tega lepega talenta kranjskih Slovencev. V tem smo bili liberalci in klerikalci složni ! Ali ima ta Tavčar slov. jezik na razpolaganje, čulo se je ves dan ! Rahločutnejšim bralcem sta se Šu-steršič in Vencajz kar le smilila. Al! rekli so tudi ti: zakaj se pa take duševne in drugačne reve na pot postavljajo temu hudourniku. To je bila prava »Marsiasschindung!« In govorilo se je: Tako sme Tavčar govoriti, ki toliko gmotno vsako leto žrtvuje, ki je kot mlajši človek toliko lepega leposlovnega spisal, tako sme mož govoriti, kateremu delo za narod ni molzna krava, ki ne išče za-se in za svojo »dinastijo« v tem delu gmotnega dobička! Ta slobodni neodvisni slov. talent, ki nam ga je gorenjska kmetija dala, velja danes kot dobrotljiv genij vsem, katerim bodočnost slovenskega naroda ni deveta briga. Ta govor v Višnji gori bil je veliko dejstvo v majhni naši domovini. Dokler ima narod še take može, še ni obupati, da v narodu ni življenske moči. Seveda je ta govor vse zaspance predramil, jim oči odprl o tem, s kakimi ljudmi se naši du- strogo nadzorovanje popotnikov, v notranji Rusiji pa človek teh naprav ali sitnostij nikakor ne čuti. Na potu v Petrograd prestopil sem mejo pri ruski postaji »Granica«. Sedel sem zvečer na kurirski vlak (kurjerskij poezd). Na prvi pogled me je osupnila njegova eleganca. Vstopivši v kupe" drugega razreda, seznanil sem se s tremi poljskimi dijaki, namenjenimi v Moskvo. Povdarjali so, da ne znajo ruski in me gledali pisano, ker sem lomil s sprevodnikom ruščino. Večjidel so se razgovarjali med seboj v jako čisti francoščini. Za vsakega potnika II. razreda je ponoči določeno ležišče, in sicer so na vsaki strani kupeja po dve ležišči, drugo nad drugim. Biljet iz Granice v Petrograd velja v II. razredu nekaj čez 16 rubljev (1 rubelj = 1 gld. 26 (7) kr.), kar je za to velikansko daljavo čudovito ceno. Prevozivši vso noč, ustavil sem se zjutraj v Varšavi. Prijazno mesto s svojimi širokimi, čistimi in živimi ulicami je eminentno poljsko, akoravno vidiš povsodi rusko-poljske napise. Na prvi pogled sem zapazil jako mnogo uniform. Moje oko je pogrešalo veliko število kavaren in go-stilnic avstrijskih mest. Ruski izvoščik je hovniki vežejo, za kake ljudi skrbijo s tribo ubozih kmetov v njihove pisarne in drugače. Ta Tavčarjev pastirski list bo v kratkem najti v vsaki vasi. Vsak skrbi za to, da pride mej ljudi. Bog Vas živi, dr. Tavčar, še dosti let in naj Vam bo jeziček dolgo še tako dobro mazan, kakor je bil v Višnji gori! Naša stranka. m. Vsaka gospodarska in vsaka duševna moč, in če je še tako močna, je dozdaj vselej prišla do tega, da se je sama uničila, ali da so jo uničili drugi. Duhovnik še ošabno razsaja ter hoče kolesa naprej drvečega razvoja človeštva zavirati; v manj razvitih narodih se mu to še posreči; mej omikanejšimi rabi diplomacijo ponižnosti, dasi se zraven prav kislo drži. Ali svetovno naziranje, duševno življenje in gospodarstvo srednjega veka gre vsejedno h koncu. Nobena moč ne vzdrži tega sistema pri življenju. »Z vojvodo mora tudi plašč«, glasi se že tudi mej manj razvitimi narodi, in menjice katoliškega duho-venstva, trasirane na nebesa, nimajo posebnega kurza več; v nekaterih deželah celo nobenega. Poraja se novo gospodarstvo, novo svetovno naziranje, celo drugačno duševno in čustveno življenje, in z rešpektom pred posvetno vlado tiare je pri kraji. Katoliško duhovenstvo je v prvih časih nastanja mest (v 10 in li stoletji) videlo, da trgovina dosti koristi donaša. Po-prijeli so se zato tudi mnihi trgovine. Nemški viteški red je bil veliki trgovec papeštva. Ali skoraj se je uvidelo, da stvarja trgovec neko gospodarstvo, ki se ne ujema z gospodarstvom tlakarstva. Tomaž Akvinski že mrzi trgovce. Še danes katoliški duhovnik trgovca mrzi. Ima dober nos. Ta trgovec je bil poglavitni pijonir razvojev gospodarstva do danes, in še bo nekoliko časa v bodočnosti. Bil je pri gradnji prvih mest, trgovec je prevrgel tlakarsko gospodarstvo. — Več potreb jo nastalo na grajščinah in v samostanih. Srajca je bila šc do 18. stoletja luksurjozna še redka prikazen v primeri z ruskimi mesti. Na stolpu protestantske cerkve, od koder sem užival krasen razgled na mesto in okolico, pripovedoval mi je vodnik, Poljak, da njegov sin, vstopivši pred letom v rusko ljudsko šolo, ni znal besedice ruske, zdaj pa, na koncu šolskega leta, zna že popolnoma ruski jezik. Sploh nisem srečal Poljaka, ki bi ne znal tudi ruskega jezika. Med prostim ljudstvom pa tudi nisem našel onega sovraštva do Rusov kakor med izobraženci. Zašedši popoldne v gostilnico z napisom »traktir« (nazvanje ruske narodne gostilne), zaukazal sem po ruski. Natakarica je zahtevala, naj govorim poljski. Vsem mojim zatrditvam, da ne znam poljski, ni verjela in me na koncu prosila, da naj ne pridem več, kar sera ji obljubil slovesno. Na tej gostilni gotovo razun napisa ni bilo ničesar ruskega. Osebni vlak odnesel me je zvečer proti Petrogradu Na kolodvorih se razlega pred odhodom vsakega vlaka trikratni zvonec, potem daje »ober-konduktor« znamenje s trobentico, na kar odgovarja mašinist s kratkim žvižgom; na drugi signal s trobento »ober-konduktora« se vlak odpravlja šele po daljšem žvižgu. Do Petrograda stvar. Kuhinja srednjega veka še ni dosti različnih jedil poznala. Spali so na tleh. Postelj so našli šele v 12 stoletju, in le mogočneži so spali v jedni postelji, drugače pa po dve in tri osebe v jedni. Stanovanja so bila slaba. Obleka je bila slaba. Žepni robec je le smel imeti mogočnež, in ta ga je šele dobil v 14. stoletju. Skva-senega kruha niso poznali do 12 stoletja. Šest srajc je bila bogata bala kake prin-cesinje v 16. stoletju. Cest ni bilo. Ti ljudje še rimljanskih dobrih cest niso trave osnažili; jezdarili so po najslabših potih. Rimljani so svoje vojake, ki so jih imeli po osrednji Evropi v časih miru, pošiljali na delo. Vinograde imamo od njih, in sploh so Rimljani dosti agrarne kulture pri nas v osrednji Evropi upeljali, posebno pa v naših krajih. Vsa je bila tem mnihom in grajščakom za malo in prepisovali so mnihi stare klasike, (včasih tudi napačno) le v svoje razveseljevanje; drugim niso pustili vanje pogledati, ker so bile v njih misli, ki jim niso bile všeč. Dosti teh klasikov je pa našlo konec v ognju. To ubogo in zraven silovito življenje so prevrgli meščani, rokokodelci in trgovci. Posredovali so mej producenti in konsumenti. Srednjeveška kmetija si je sama vse potrebno pripravljala dokler niso nastala mesta. Ko pa nastanejo mesta, gre rokodelec s kmetije, trgovec prehodi ves svet in iz vseh koncev sveta, spravlja z največjimi nevarnostmi produkte druzih krajev v Evropejski tlakarski svet. Potrebe rastejo in trgovec jim ustreza. V mestih izumevajo boljše načine produciranja. Mestni kovač da kmetiji železni plug. »Ne govori se napačno, ako se reče, da vsak čas tisto iznajdbo ustvari, katera je potrebna«. Te potrebe je znal trgovec pomnoževati in s tem je razvoje dela pospeševal. In »Es ist ein grosses Armutszeugniss fiir die geistigen Be-diirfnisse lrtiherer Jahrhunderte, dasa eine so einfache Ertindung, \vie die Buch-druckerkunst nicht friiher gemacht wor-den ist«. Za to, da da ljudstvo pride do kakega berila, ni bilo kat. duhovniku mari; saj še sam ni dosti vedel in sčasoma je še komaj pisati znal. Trgovec je vozil sem se po gozdnatih krajih. Postajo leže v precejšnji daljavi od selišč. Na vsaki postaji jc bilo zbranega mnogo radovednega občinstva. Obstajali smo precej dolgo časa. Tako sem imel dovolj prilike, seznanjati se z rusko posebnostjo, t. j. z bufetom, nahajajočim so na vsakem kolodvoru. Umevno, da začetkoma še nisem vedel ceniti pikantne ruske kuhinje. Moji sopotniki so razgrinjali zvečer velikanske svežnje. Opazoval sem začudeno, da vozijo seboj vzglavnike, odeje, rjuhe, da, celo samovare. Pozneje je pritrdil konduktor za vsakega pasažirja svečo v svetilnicah, visečih ob stenah kupeja. Vse je pričelo čitati, pretrgajoč čitanja samo na postajah, kjer so hodili pit »sta-kan čaja«. Tudi jaz sem storil jednako. V Petrograd pripeljal sem se okoli 7. ura zjutraj. Pred vsakim kolodvorom stoji po več vrst izvoščikov. Kočijaž v dolgem, modrem kaftanu je značilen za ruska mesta. Predno sedeš na voz, treba si je izgovoriti voznino, drugače se plača za polovico predrago. Sicer pa ni nikjer vožnja z iz-voščiki tako cena, kakor po Ruskem (40 do 60 kopejek za uro). Mali konjiči jako zahteval boljše ceste in je izrabljal vodne moči za prevažanje blaga. Trgovec je rabil prostost. Privatna zasebna last in prosta konkurenca je bila potrebna, ako je hotel živeti. Ves svet je bil zaplan-kan, kmet pa zvezan z zemljiščem tako, da je bil kos kmetijskega fundusa. S kmetijo se je tudi kmet prodajal. Trgovec je moral delati na to, da kmet pro-stejši postane, ker je moral gledati, da pride s kmetije več ljudi v mestno delo in da kmet laglje sam prodaja, ne da bi moral svoje pridelke prej grajščini ponuditi tako, da bi grajščina ne vozila vseh pridelkov sama na trg in s pomočjo kar-telov mej fevdalno gospodo delala dobičke. V Ljubljani, 20. avgusta. Volilni kompromisi med Čehi. Vprašanje glede volilnega kompromisa med češkimi strankami naj dožene Češki narod svet, v katerem bodo zastopani radikalni naprednjaki, realisti, narodni socialisti, Staročehi, agrarci, Mlado-čehi, radikalci in narodnjaki. Mladočehi imajo večino, zato vodstvo. Ti upajo, da se s kompromisom rešijo preburnih in divjih, pa tudi predragih volitev. Zato naj bi se že pred volitvami nekako določilo število mandatov posameznim strankam. Ideja narodnega sveta je dr. Englova, kateremu očitajo, zakaj se je sploh začel pogajati z radikalci. Engel pa je na to odgovoril, da napredovanja radikalizma na Češkem ni tajiti. Čehi so narod opozicije, zato bodo radikalci vedno vspevali. Težko je verjeti, da bi se mogel doseči zadovoljiv kompromis. Macedonski odbor triumfira- Iz Sredca poročajo: Ko je predsednik sodišča proglasil, da so Sarafov, bivši predsednik macedonskega odbora, in tovariši prosti, je začelo v dvorani zbrano občinstvo burno ploskati in klicati »Dobro!« Na cesti je čakala oproščence ogromna množica, ki je Sarafova in tovariše obsipala s cvetlicami. Godba pa je zasvira'a bolgarsko narodno himno: »Šumi, Marica!« Navdušena množica je dvignila oproščence na rame in jih nesla med nepopisnimi ovacijami na trg, kjer je Sarafov govoril. Dejal je, da je sodišče samo priznalo, da macedonski odbor ni element nemira na Balkanu. Množica je spremljala Sarafova do njegovega hotela ter ga prisilila, da je z balkona govoril iznova. In Sarafov je dejal, da je danes bolj potrebno kot kdaj prej, da se združijo in zjedinijo vsi Macedonci, da osvobode svojo domovino. Vojna v Južni Afriki. Ilarcourt je vprašal te dni v spodnji zbornici angleško vlado glede nadaljevanja vojne in glede števila Burov. Dejal je, da v zadnji Kitchenerjevi proklamaciji izražena politika ni niti častna niti vspešna. Vlada nima pravice, groziti sovražniku z izgnanstvom. Proklamacija bo sovražnika samo še bolj podžgala, a k udaji ga ne bo prisilila. Chamberlain je na to odgovoril, da se Kitchener 15. septembra ne vrne domov, da je 35.000 hitro tekajo po ulicah. Izvoščik jim prijazno prigovarja redko upotrebljajoč bič, zakliče par besedij srečajočim ga tovarišem in odkrivši se, se križa pred vsako cerkvijo. Petrograd je bil ves v zastavah (belo-modro-rudečih), ki ne vihrajo kakor pri nas raz strehe, temveč so pritrjene na oknih, nad prodajalnicami in na svetilni-cah. Car se je bil vrnil iz Moskve. Po glavnih ulicah so čakali kavalerijski polki. Krasni možje v pestrih uniformah na ponosnih, čilih konjih so za inozemca nenavadno lepa prikazen. Ob 11. dopoldne se je vršila parada. Po ogledu čet izvršila je vsa konjica atako, spustivši se v največjem diru ravno proti carju; pet korakov pred njim pa je obstala kakor okam-nela. Zvečer se je mesto razsvetilo. Večina potovalcev se nastani v »chambres garnies« (»meblirovanija kom-naty«), kjer dobivajo lepo sobico za dva rublja na dan. Jaz pa dolgo nisem našel prikladnega zasebnega stanovanja, ker nisem nikjer dobil posteljnega perila. Lastno perilo namreč prinaša vsak ruski neoženjenec seboj na stanovanje. Končno mi je najel postrešček (possilniv) za 20 rubljev na mesec sobico v tretjem nadstropju v »Balšoj Moskovskoj« ulici. (Dalje prih.) Burov ujetih ali pa takih, ki so se udali. Vlada Burom ne jemlje pravic vojujočih se, vendar pa ima vsaka vlada pravico, da po vojni iz svojega ozemlja iztira one, katere hoče. Med tolpami in vojaškimi četami je razloček, in ako postopajo Buri po vzgledu Filipincev, t. j. more in plenijo, plazeč se le paroma okoli, potem bo angleška vlada tudi posnemala američansko politiko, ki smatra ustaške in vojujoče se Filipince za roparje in morilce, ter zato postrele Američani vse, katere dobe v pest. Nato je večina zbornice izrekla Chamberlainu zaupanje. Novih poročil z bojišča ni. Poroča se, da je polkovnik Gorringe preganjal Kruitzingerja po boju dne 13. t. m. in ga 15. t. m. s 100 možmi pognal preko reke Oranje. Več manjših burskih čet se potika okoli Graafreineta do reke Oranje. Angleži jih preganjajo neprestano. Večerni list »Suna« trdi, da se v kratkem podado Buri, da se izvrši splošna kapitulacija Burov. Notranja nova uprava anektiranih burskih dežel je že odobrena. Dopisi. Iz Ponikve ob južni železnici, 19. avgusta. Kaki patrijotje so naši duhovniki, spričujeta nam naša dva namestnika božja. Župnik je naznanil v nedeljo, da bode v soboto, t. j. 17. t. m. ob 8. uri zjutraj maša za cesarja, katerega rojstni dan je 18. avgusta. Ko so v soboto zjutraj ob 8. uri prišli ljudje k maši, bila je maša že kmalu pri kraju, kar je ljudi silno razburilo, in to tembolj, ker je ma-ševal kaplan, in ne, kakor se spodobi, župnik. Silno pa so bili ljudje razburjeni, ko je kaplan po končani maši med petjem cesarske pesmi takoj odšel od oltarja in pustil ugasniti sveče. Toliko spoštovanja bi pa moral imeti ka-planček vendar do našega vladarja, da bi med petjem cesarske pesmi postal pred oltarjem. Saj bi se bilo tudi spodobilo, da bi vsaj zbranemu ljudstvu molil naprej kak očenaš, če se že pri takih prilikah ne poje »Te deuma«. Toda kaplan Pintarič ni imel časa za to, kajti mudilo se mu je v Eichbergerjovo gostilno, kjer je vodil priprave za nemško-nacionalni bal, ki se je imel vršiti zvečer, in katerega je priredil s pomočjo tukajšnjih nemških letoviščnih kolonistov brat poštarice, celjski nemško-nacionalni gimnazijec in častilec mod risa, m 1 e -čnozobi Straschek. Ta ples sta počastila tudi slovenska duhovna, župnik Kreft in kapelan Pintarič, in to v soboto zvečer, ko se sicer pripravljata na pridigo za nedeljo. Nič ju ni odvrnilo od zabave v nemški družbi med hajlovci, niti versko niti narodno prepričanje. Ubi bene, ibi patria. Kjer so jim dobro godi, tam imajo duhovniki svoj dom. Vihravemu kapelanu se ne čudimo, da je šel na ples gledat stare device, saj je že veliko starje mamice častil in jih zagotavljal, daje krščanska ljubezen čez vse, ali resnemu, izkušenemu, in že staremu župniku pa se le čudimo, da je šel med svet, o katerem lahko ve, da ne spoštuje duhovskoga stanu in ne slovenskega naroda. Ta dva slučaja nam kažeta, kako spoštujejo nekateri duhovniki našega vladarja in kako ljubijo svoj narod in svoj materni jezik. Brezdo-movinci so in ostanejo. Iz Kozjega, 18. avgusta. (C e-sarjev rojstni dan.) Tudi pri nas se ta dan vsako leto primerno slavi. Bak-ljado na predvečer oskrbi naša marljiva požarna hramba pod poveljništvom gosp. župana Elsbacherja. Povabilu poslednjega pa se tudi tržani radi odzovejo in razsvetlijo okna na vseh hišah in razobesijo črno-rumene zastave, tako, da je ves trg v slavnostni obleki. In tako je bilo tudi letos. Skoraj pa je bil konec bakljade tragičen. Ko je namreč godba pred žandar-sko kasarno svirala himno, zagnali so posamezni brambovci krik: »Ogenj, ogenj!« Na griču pred brambovsko fronto valil se je gosti dim kvišku in nebo se je jelo žariti. Godba utihne, lampijoni ugasnejo in v noč se razlega trobentačev žalostni signal, brambovci pa hite proti orodjarni. K sreči to ni trajalo dolgo, kajti kmalu se je spoznalo, da je nekdo zažgal le — kres, ki pa je bil tako med drevjem skrit i v bližini neke hiše, da se je mislilo, da gori ta hiša. Se je li to zgodilo iz zlobnosti ali nepremišljenosti, se bode še pokazalo. Na vsak način je bil kres na takem kraju jako neumesten, ker je spravil vse prebivalce v nepotreben strah. — Bakljada se je nadaljevala in dokončala. Bolj oddaljeni prebivalci so se še le potem pomirili, ko so zopet zaslišali godbo, kar jim je bilo v znak, da ni nevarnosti. — Danes in sinoči grmeli so tudi topiči, požarna hramba pa se je danes udeležila slavnostne sv. maše za našega presvitlega vladarja, kojega nam Bog ohrani še mnogo let. — Še nekaj moram opomniti. Tudi na tukajšni šoli vihrata dve zastavi: ena naj bi bila črno-rumena, druga pa belo-zelena. Naj bi bila, režem. Kajti obe sta že v takem stanu, da kaže prva prusko! — črno-belo — barvo, pri drugi pa se tudi zelena barva več ne pozna, temveč se je spremenila v umazano-sivo. Krajni šolski svet bi pač nabavil lahko nove zastave; takih, kakor so te, je boljše, česejihne razobesi. To so cunje, ne pa zastave! — Sicer pa vsa čast Kozjanom. posebno pa naši požarni brambi, ki ni pripravljena samo za parado, ampak tembolj še v sili! Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. avgusta. — Zaupni shod v Mariboru. Piše se nam iz Maribora 19. t. m.: Shod zaupnikov se bo vršil dne 22., a že danes v ponedeljek je tu vse polno štajerskih župnikov. Da se bodo namreč župniki tega shoda po1noš t e v i 1no udeležili, odredile so se menda kot priprava za ta shod dvodnevne duhovne vaje. V naprednih krogih se uvažuje misel, naj se tudi napredni štajerski Slovenci udeleže shoda, četudi brez povabil; ako pa bi se jim udeležba ne dovolila, naj prirede poseben shod brez župnikov in kaplanov. — Napredni kmetje spodnje-štajerski, pojdite na shod v Maribor. Vsak slovenski kmet, kateri je dobil povabilo na zaupni shod v Maribor, naj ima za svojo dolžnost, da tudi gre na ta shod, in naj se pridruži pristašem »Slovenskega kmetskega društva iz Šmarja in Gornjegagrada«, sploh kmet naj gre s kmetom, kajti gospodov na shodu itak ne bode manjkalo. Na shodu naj vsak postavi moža in naj pove zbrani politikujoči duhovščini in zbranim narodnim veljakom, da se mora slovenska politika na Spodnjem Štajerskem postaviti na realna tla. Naši poslanci morajo delati in ne smejo samo ljudstvo z lepimi besedami pitati in izvabljati vo-lilcem zaupnice. — Kmetski tabor bodejo priredili napredni slovenski kmetje spodnje-štajerski letošnjo jesen, najbrže v Žalcu, da določijo svoj kmetski politični program, in urede svojo organizacijo. Na tem kmet-skem taboru se bodejo določili kandidati za deželnozborske volitve, ker napredni slovenski kmetje na Spodnjem Štajerskem imajo malo upanja, da se bode na zaupnem shodu v Mariboru oziralo na zahteve kmetskega stanu v tem vprašanju. — Daleč so prišli! »Vinogradniško društvo« je še iz 1. 1899. dolžno 24 K in obresti od te svote od novembra istega leta za vožnje s kolodvora in za mitnice. To je malenkostna svotica, a društvo je le ni plačalo. Dotičnik, ki jo ima dobiti, je bil neštevilnokrat v društveni hiši na Glincah in moral v društveni gostilni več zapraviti nego ima tirjati, a do svojega denarja le ni prišel. Končno je svojo tirjatev cediral nekemu znancu, češ, naj ta denar iztirja. Imetelj cesije je šel najprej h g. Vencajzu kot predsedniku »Vinogradniškega društva«. Gosp. Vencajz mu je s primerno prijaznostjo povedal: »jaz nisem več pri društvu, le pojdite na Glince v društveno pisarno«. Mož je vzel cesijo in romal ž njo na Glince. Tam so mu povedali, da mu bodo denar po pošti poslali, sicer pa da naj se oglasi pri g. Kastelicu v »Ljudski posojilnici«. Torej zopet nič! Mož je vzel cesijo in šel ž njo v »Ljudsko posojilnico« h gospodu Kastelicu. Ta je milostno pregledal cesijo in potem oblastno vprašal: Kdo ste pa vi? — Mož je odgovoril: Vaš upnik sem in zahtevam svoj denar. — A mislite, da je denar dobil ? Kaj še! Mica Kovačeva se ne izneveri svojim načelom. Tudi gospod Kastelic ni plačal nego moža odpravil, češ »pa tožite«. — Toda g. Kastelic se je zmotil, če je mislil, da bo mož svojo terjatev zapisal na račun izgube ter se dal tako po ceni odpraviti. Stvar je sedaj v odvetniških rokah in pride seve pred sodišče. To je sicer majhna, a značilna ilustracija razmer, ki vladajo v »Vinogradniškem društvu«, pri katerem g. Vencajz »več zraven ni«. — Ali je tudi tegu kriva liberalna sodrga in časopisje? »Gorenjcu« se poroča iz Cerkljan, kjer oblastno kraljujejo zgol podrepniki znanega »katoličana« prof. Jenkota, da so tam imeli predidočo nedeljo po božji službi pred cerkvijo koline. Sin necega znanega brniškega klerikalca je zaklal necega 161etnega fanta iz Grada in mu prizadel težko rano. Pravijo, da so se tisto nedeljo klerikalci, tudi v cerkvi tepli. Na Jesenicah so domači fantje, vse-skoz navdušeni klerikalci zavratno napadli abiturijente, ko so ti imeli tam veselico. Duhovniška vzgoja rodi res čudovite sadove! — Mestna kurija, ki voli v deželni zbor dne 19. septembra, šteje 2520 volilcev. — Slovensko gledališče. Samo še jeden mesec je do otvoritvene predstave bodoče gledališke sezone. Odbor dramatičnega društva je deloval vse počitnice, angažiral mnogo novih članov za opero in dramo ter pripravil jako lep re-pertoir z velikim številom novitet. Novi člani drame so se poučevali v slovenščini, tako da jim bo možno sodelovati takoj spočetka. V kratkem izda društvo svoj program za prihodnjo sezono in poziv na abonente. Izkušnje za opero in dramo se začno danes ter se bodo vršile poslej redno vsak dan dopoludne in zvečer. — Ruski kružok. Kdor se želi udeležiti kursa, naj se blagovoli javiti v petek popoludne ob 3. uri s knjigami Vol-pera, katere se dobijo pri Sch\ventnerju. Ura bode vsaki dan ob treh, razun nedelje in praznika. — Pevsko društvo ,,Slavec" uljudno vabi pevce za danes zvečer ob pol 9. uri k pevski vaji za zbore žalostinka pred hišo in na pokopališču svojega umrlega dolgoletnega podpornega člana go.-|> Antona K le i na. Pogreba se udele/.i društvo korporativno z zastavo. — Prostovoljno gasilno društvo v Staremtrgu pri Ložu priredi v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. povodom otvoritve »Gasilnega doma« veselico z naslednjim vsporedom: 1. Ob 3. uri popoludne zbirališče društev na Zurgovem dvorišču. 2. Ob 4. uri odhod h »Gasilnemu domu« z godbo na čelu. 3. Nagovor in izročitev »Gasilnega doma« domačemu društvu. 4. Odhod na veseličin prostor. 5. Loterija. 6. Prosta zabava in ples. Svira c. in kr. vojaška godba. Veselica se vrši ob vsakem vremenu v prostorih »Narodne čitalnice«. Vstopnina za osebo 40 vin., za družino 60 vin. — Tudi — kultura. Iz Pulja pišejo »Edinosti«: 20001etna kultura je zopet obogatela po izbornem delu: po neki trivijalni pesmi proti sv. Cirilu in Metodiju — »do santi in paradiso, che sta sentai in caregon«. Pesem je posvečena tržaški »Lega nazionale«. Spredaj je slika človeka z naočniki, ki naj menda predstavlja sv. Cirila; škofova palica skončuje z zavitim — mačjim repom. Okolo pretveznega svetnika so buče, krompirji in — češenj. V roki drži pištolo, naperjeno proti neki deklici, menda »Juliji«, govore jej: »sorbi sto vanzelo o tiro o bruso pelo«. Pesem je zložena za jeden glas s spremljevanjem glasovirja ter zvr-šuje s temi le stihi: »ogni sciavo con ri-spetto — come insegna nazional — pica in časa o porta in petto — i due santi da bocal — ,san Cirillo e san Metodio — de san Giusto sempre in odio'.« Po slovenski in na kratko v prozi povedano, pomenja to: Vsaki ščiavo ima, kakor narodno znamenje, ali obešeno v hiši ali v prsih dva svetnika iz......tu je težko izgovoriti besedo......no, da, iz — neke posode . . .! Evo vam torej, dragi čitatelji, najno-veji proizvod italijanske kulture! Tu vidite zopet, kaka lepa in — dehteča dela poraja borba, ki jo Italijani vodijo proti Slovanom Primorja! Kakbršnja jo ta pesem, takova je tudi njihova borba! Če človek čita pesem, si mora tiščati nos pred duhovi iz — gotove posode; če pa se mu je boriti 3 njimi, mora vsaki hip prijemati za — umazano, čast in slava 20O01etni kulturi! — Izlet na Menino priredita Kamniška in Savinska podružnica Slov. planin, društva v nedeljo dne 25. avgusta. Odhod iz Gorenjega grada, oziroma iz Gorenjega Tuhinja ob 8. uri zjutraj. — Izlet na Ojstrico priredi Sa-vinska podružnica Slov. planin, društva dne 26. in 27. avgusta. Odhod iz Luč dne 26. avgusta ob 2. uri popoldne. — Ustrelil se je v noči od 19. na 20. t. m. Simon Krištotič, sin tovarniškega delavca v smodnišnici v Kamniku. Ustreljenega so našli delavci, ko so šli kosit na Zduši, na klopi na promenadnem prostoru gospe pl. Zhuber. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da želi biti pokopan v Mekinah, in da pogrebne stroške plača oče. Vzrok samomora je neznan. — Pritožbe delavcev pri gradnji Vipavske železnice so na dnevnem redu in vse kaže, da se godi delavcem nečuvena krivica. Za izgled naj navedemo iz »Soče«, kako plačujejo delavce. Izplačevalec je spravil denar na kupčke, katere je potem pokazal, za katerega da je vsak kupček pripravljen. »Ta je za Vas, ta za Vas ... pa ni treba nič šteti. Kdor se ima kaj pritožiti, naj se oglasi v ponedeljek«. In glej! marsikateremu je manjkalo toliko in toliko. Ali kdor se je oglasil v pondeljek, ali mislite, da je dobil primanjkljaj? A kaj še! Nekateri so šli v Ajdovščino, drugi celo v Gorico, ali povsodi so slabo opravili. Ali ni res nikoga tu, ki bi varoval ubogega delavca pred takim postopanjem ž njim?! Nekdo je bil šel v Ajdovščino k sodniku, kateri pa ga je napotil na okr. glavarstvo. Tudi mi smo tega mnenja, da okr. glavarstvo je poklicano varovati delavce v takih slučajih, in mislimo, da stori svojo sveto dolžnost, ako se potrudi, med podjetniki in delavci napraviti red in mir! Zadnji čas bi bil za to! — Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici opozarja vse vinotržce, posebno pa izven goriške dežele v prvi vrsti sosedne brate Kranjce na obilo obetajočo trgatev. Grozdje tako lepo dozoreva, da je občudovanja vredno: že sedaj mehni grozdje na naj-poznejši vrsti trt, kar je nenavadno zgodaj, tako da se se lahko že sedaj sklepa, da bo vino gotovo boljše od lanskega. Obenem opozarja društvo vse krčmarje in zasebne potrebovalce vina, da ima še v zalogi različna bela in črna vina, prav dobra in po prav zmerni ceni, tako da ni konkurence, ne glede cene, ne glede dobrote zlasti, ker se jamči za prava naravna briska vina. — Pet ur v morju. »Naši Slogi« pišejo iz Malega Lošinja, da sta neki tamošnji kmet in njegov 121etni sin odplula z ladijo na morje. V kanalu pri otoku Cresu ju je zalotil vihar, ki jima je poprej, nego sta mogla spraviti jadro, preobrnil ladijo in ju vrgel v morje. Pograbila sta za ladijo, ki pa je bila, na nesrečo, skoro vsa pod morjem V strahu, da se ladija potopi, sta morala nesrečnika zdaj jeden zdaj drugi zapuščati isto ter plavati ali držati se na morju, mej tem ko je drugi počival, drže se za ladijo. V tem obupnem poločaju sta se nahajala polnih pet ur, dokler ju ni zapazila neka ribaška ladija, ki ju je, vsa obnemogla, privedla na kraj. — Nov list. V Chicagu 111. je začel izhajati nov slovenski list »Zora«, ki hoče biti »glasilo združenih slovenskih delavcev v Ameriki«. To je zdaj tretji slovenski list v Ameriki. — „Ljubljanska meščanska godba" priredi v četrtek ob 8. uri zvečer koncert na vrtu Hafnerjeve pivovarne. Vstopnina 40 vin. — V blaznico poslala je včeraj policija Antonijo Slak. Ista je v hipu, ko je šla mimo Kendovega razložbenega okna znorela in razbila steklo, vredno 360 K. Slakova bila je že enkrat v norišnici. — Povozil je biciklist A. Z. na Dunajski cesti M. Matevžetovo, katere pa ni poškodoval. — Deset muh snedel je včeraj v neki restavraciji znan ljubljanski postreš-ček. Gostje so tožili, da so muhe jako sitne, na kar se oglasi postrešček, da sne za en vrček pive deset muh, če mu jih na-love. Deset muh je hilo hitro ujetih ; vrček pive prinesen^ postrešček pa je snedel muhe in potem spil pivo. Gostje so ga molče gledali in občudovali dobri tek, katerega je imel. * Spomenik Havličkov. Dne 25. avgusta odkrili bodo iskreni častilci Hav-ličkovi v njegovi rodni vasi Borovi spomenik. Havliček je bil v 1. 48. največji zagovornik pravic češkega naroda, zanje je trpel celo v ječi, zanje je žrtvoval zdravje, rodbino svojo, tako da je za čehe nekak narodni mučenik. Ko so ga vprašali pred njegovo smrtjo (-}- 1856), ali si želi duhovnika, rekel je: »Nisem si v svesti nobenega greha, k večjemu le, če je to greh, da sem svoj narod bolj ljubil, nego svojega Boga. * Iz maščevanja posekal je vole. V Žitnovsi na Češkem bil je že dlje časa v službi g. Spešnega kočijaž Hr. Vesely. V zadnjem času zanemaril je večkrat svoje dolžnosti, in ako je bil po-svarjen, bil je že hud ter se je vedel zelo osorno. Pred malo dni je bil zopet po-kregan. Hazljuten je šel v hlev in tam je iz jeze razmesaril s koso oba vola, potem pa je zbežal. Gospodar S. ima s tem veliko škodo. Vola sicer ozdravita, toda šele po daljšem času. Surovega hlapca iščejo orožniki. * Vojaka se je delal. Neki 19-letni fant iz Olomuca oblekel se je v uniformo znanca korporala od 18. polka, ko ga ni bilo doma ter je jako bahato korakal po mestu. Obiskal je ob tej priložnosti tudi bližnje vasi Kocourov, Pfaslavice in dr., in povsod je sprejemal od vojakov in civilistov čast, kakršna se sploh spodobi za g. »kaprola«. Slednjič se je ustavil celo pri fotografu D. v Olomucu, da se pustil »ovekovečiti«. Toda komaj je odšel iz fotografove delavnice, srečal je dva orožnika, katerima je bil zelo sumljiv njegov mladi obraz. Ta dva sta ga ustavila — in gosp. »kaprol« je priznal, kakšno šalo si je izmislil. V torek minulega tedna je zato dobil 3 dni ječe. ' Neobhodno potrebno za zakonski stan. Pod tem naslovom inse-rira v San-Francisku neki knjigotržec ter priporoča »knjigo, neobhodno potrebno vsem, ki želijo stopiti v zakonski stan.« Kdor hoče imeti knjižico, pošlje naj poprej 20 centim. po pošti, potem dobi knjigo poste restante, skrbno zavito, da nihče iz nepoklicanih ne bo slutil, kaj se skriva v zavitku. Našlo se je vendar precej radovednežev, ki so hoteli stopiti v zakon ter so si naročili knjižico. In kmalo so res prejeli skrivnosten zavitek, v njem tudi za zakon neobhodno potrebno knjigo — krščanski nauk za 10 centimov. ' Angeljčke je delala v Kijevu neka babica Prussenkova. Policija je našla pri njej trupla majhnih otrok, ki so morali umreti od lakote. * Letovišča za mačke. Taka so zdaj pri Spreenhagenu na Nemškem. Letovišče vodita dve dami, vse je udobno upravljeno za te živalice. Sprejemajo se mačke na hrano, pa tudi bolne v zdravniško oskrbo. Na malem holmcu pri zavodu je mačji mirodvor; krasne cvetlice kitijo telesne ostanke ljubimek starikastih »devic«. Zdaj je v zavodu blizo 100 rejenk, večinoma iz Berolina. Književnost. — Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane I. 1901. V Ljubljani. Založil mestni magistrat. — Natisnil A. Klein & Comp. — Tako je naslov 62 strani obsežni brošuri, ki ima tole vsebino: Mestna kronika za leto 1900. — Seznam živečih častnih meščanov ljubljan skih, katerih je 12. — Seznam umrlih častnih meščanov ljubljanskih, katerih je 39. — Imenik županov, ki so bili izvoljeni in so poslovali od leta 1504. nadalje. V tej dobi jih je bilo 92. — Imenik občinskih svetnikov, ki so bili izvoljeni in so poslovali od leta 1861. nadalje. V tem času jih je bilo 180. — Občinski svet — Stalni odseki občinskega sveta. — C. kr. mestni šolski svet. — Stalna šolska zdravstvena komisija. — Mestni stalni zdravstveni svet. — Klavnično ravnateljstvo. — Direktorij užitninskega zakupa. — Direktorij mestnega vodovoda. — Direktorij mestne elektrarne. — Odsek za izvršitev predpriprav glede uredbe stranišč in kanalizacije. — — Mestni župniki. — Okrajni načelniki. — Oskrbniki ubogih. — Odsek za gospo- darsko nadzorstvo o meščanski imovini. — Odsek za regulacijo mosta. — Pokopališki odsek. — K ura torij cesarja Frana Jožefa I. mestne višje dekliške šole. — Mestna hranilnica. — šolska odbora za c. kr. obrtne strokovne šole. — Disciplinarna komisija. — Naborna komisija. — Komisija za odmero vojaških taks. — Nadzorovalni odsek za gradnjo mestne jubilejne ubožnice in mestne dekliške osemrazrednice. — Magistratni status. — Prostovoljno gasilno društvo. — Mestno šolstvo. — Anton Martin Slomšek kot pedagog. Spisal Josip Brina r. Natisnil in založil Dragottn Hribar v Celju 1901. Str. 94. Cena? Gospod pisatelj je temeljito in objektivno proučil dičnega vladiko kakor pedagoga in to je tembolj vredno pohvale, čim bolj se je izognil v spisu vseh bombastičnih, brez vsega smisla nakopičenih, visokodonečih izrazov, kakršni ustvarjajo v čitalcu namesto pristnega občutka navdušenja le hipne pene. Vsebina je le - ta: A) Slomšek in njegova doba. B. Slomškovi nazori o vzgoji. I. O vzgojni svrhi. Slomškov vzgojni princip je nekoliko pietističnega značaja. II. O vzgojnem postopanju. Vzgoja naj se začne v zibeli. III. O sredstvih vzgoje. Izgled starišev in učiteljev. Telesna kazen, kar pa je zdaj zastarelo. Slomškovo načelo: »Siba novo mašo poje«, ne hasne več, vidimo namreč, da bi bilo med Slovenci šibe tudi po prvi maši še dolgo treba. IV. O vzgojnih oblikah. Domača vzgoja in vzgoja v šoli. — C) Slomškovi ' nazori o pouku. I. O svrhi pouka in o učnem postopanju. II. O učnih predmetih. — Č) O šoli in učiteljih. O učiteljih je Slomšek sicer idealno mislil, vendar v to naziranje o učiteljskem stanu je vpletel SI. tudi zahtevo, da naj opravljajo učitelji nižja cerkvena opravrla (!!) D) Slomšek kot pedagoški pisatelj. I. Slomškovi spisi za mladino. Povesti, pesniški izelki, basni. II. Učne knjige. III. Slomškove pedagoške razprave. Blaže in Ne-žica. To je obkratkem vsebina, ki je nabrana marljivo iz raznih Slomškovih spisov, kajti sistematičnega pedagoškega spisa Slomšek ni spisal. Jezik je gladek, pravilen, pozna se g. pisatelju, da je pre čitat veliko leposlovnih slovenskih knjig ter da je prav temeljito proučil Pleteršni-kov slovar. Omeniti bi bilo le mimogrede, da se beseda »mizera« v nobenem slovanskem jeziku ne sliši lepo, iz češčine so jo že izbacnili, katerim je mar za jezikovno čistost. Na str. 19. se čita: »V prvi polovici XIX. stoletja je bila istiniti A in 0 politiško šolska ustava«. To nima v slovenščini pravega pomena, to je gre-cizem; zakaj O je v grščini omikron, ta pa je v sredi grškega alfabeta, prava črka ornega pa je čisto drugačna, če se že hoče rabiti ta grecizem, potem se ali napiše z grškimi črkami, ali pa prepiše z latinskimi, torej: alfa in ornega, najbolje pa je, ako se kaj slovenski pove: »V prvi polovici XIX. stoletja je bila začetek in konec (ali: je »vse« veljala) politiško-šol-ska ustava«. V obče je spis vsega priporočila vreden, o njegovi dobroti svedoči že dejstvo, da je prisodilo »Slov. učit. društvo za ptujski okraj« temu spisu častno nagrado. Telefonska in brzojavna poročila. Zagreb 20 agusta. Danes je bil tu ob veliki udeležbi učiteljev in visokih dostojanstvenikov svečano otvorjen hrvatsk šolski muzej. Zavezo jugoslovanskih avstrijskih učiteljskih društev so zastopali ljubljanski učitelji Jelene, Dimnik in Gangl. Dunaj 20. avgusta. Minister Rezek je prišel včeraj v Ischl. Bil je sprejet v avdienci pri cesarju. Beligrad 20. avgusta. Pri volitvah v senat je bilo voljenih 18 vladnih radikalcev. V dveh okrajih bo ožja volitev. Rim 20. avgusta. Listi protestirajo proti temu, da se hočejo iz Francije izgnani redovniki naseliti v Italiji, kjer zlasti okrog Genove pridno nakupavajo posestva. Petrograd 20. avgusta. Mnogo zanimanja obuja dejstvo, da se angleški poslanik Scott ni udeležil niti poroke velike kneginje Olge Aleksan-drovne niti zadušnice za mater nem- Ikega cesarja. Zgodilo se je to vsle<| tega, ker je bil povabljen tudi trans-valski zastopnik. Jedni pravijo, da je Scott protestiral proti vabljenju trans-valskega zastopnika, a brez uspeha, drugi pa, da se je zadovoljil s tem, da je od poroke in maše izostal. Hag 20. avgusta Transvaalski zastopnik dr. Leyds je imel jako dolgo konferenco s holandskim ministrom zunanjih del Trdi se, da provzroči Ho-landska protest zoper Kitchenerjevo proklamacijo Silno senzacijo provzroča iz Petrograda došlo poročilo, da je ruski car sprejel v posebni avdijenci Kruger-jevega tajnika Vanderhovena, ki je imel tudi dolg pogovor z ruskim ministrom zunanjih del; grofom Lamsdcrftbm. London 20. avgusta. „Central Newsa javljajo iz Standeitona, da so Buri, baje s pomočjo zamorcev iz rodu Zvvasi, po ljutem boju zavzeli mesto Bremersdorp. Buri so poštni urad izpraznili in potem celo mesto popolnoma uničili. Angleži so imeli 4 mrtve in 4 ranjence, 17 Angležev so Buri ujeli, drugi so utekli. Buri so vzeli Angležem tudi en maksim-top. 15.000 patron in mnogo živil. London 20. avgusta. Lord Kitche-ner naznanja, da sta kapitana Wood in Morlev s 150 možmi blizu Middelburga naskočila burski oddelek Buri so izgubili baje 23 mož Ker so pa bili Buri močnejši, niso Angleži mogli „izkoristiti" svojega uspeha, ampak so se Burom umaknili Pri tem „umikanju" je bil kapitan Morlev težko ranjen, 1 mož je bil ubit, G ranjenih, 15 se jih pa „pogreša". Narodno gospodarstvo. Obrt in trgovina z žeblji in železnimi izdelki v Kropi in Kamni Gorici. Spisal nad učitelj Jo s. Korošec. (Datie.) Trgovina ali kupčija je šla po poti čez Bačo »Votsch« v Bohinju, po »Baski grapi« do Sv. Lucije, od tod pa v Gorico in do Sv. Ivana ob morju, po drugi poti pa v Videm [Udine) in dalje na Laško. Po rudarskem zakonu iz 3. januvarja leta 1550, kjer stoji v § 15. ?lso dass gedachte Ge\verken und andere ihr Eisen, Nugel, \Vein und andere Waar und Guter hin und \vieder, auf und von Gorz, Weiden (Udine) und derselben ge\vondlichen Orten hin und \vieder bringen mogen. Plačati pa morajo fužinarji-trgovci mitnico (šrango) na ljubljanski cesti, ker so jo dosedaj rabili. Kdor hoče o tej poti kaj več znati, čita naj dra. Mencingerja »Moja hoja na Triglav« ali pa naj praša gosp, prof. S. Rutarja. Ali so predniki naših Kroparjev in Kamničanov se zavedli in okoristili z lego naše domovine? Kakor smo čuli v zgodovinskem odstavku, so se predniki precej dobro okoriščali, ker trgovali so po vsej Italiji in dalje po morju. V tekočem stoletju pa je bila prekmorska žebljarska kupčija v ptujih rokah, vsaj večina. Italijan in Nemec sta se polastila žebljarske trgovine. Domačini so pošiljali blago večinoma le do Trsta, Reke ali Gradca, do pravih konsumentov pa ne. Marsikdo je pričel kupčevati, pa še pisati ni znal in ker ni vedel in znal, kako in kje se ima stvar prijeti, mu je morebiti že prvi poskus izpodletel. Ogoljufan in opeharjen je bil, zgubo je imel in nazadnje je ves zbegan kupčijo zopet obesil na klin, ker je bil prazen žep v krivih hlačah. Fali-rale so pa tudi stare bogate firme. Čas vse razje. S kupčijo ozko zvezan je denar. Brez denarja ni kupčije. Marsikdo je pričel v novejšem času kupčevati s prav malo vsoto, imel je srečo in danes je premožen. Drznost pri žebljarski trgovini mu je pomagala, kreditiral je in dobil vse poplačano. Z malega je naraslo veliko, po znanem slovenskem pregovoru: Zrno itd. Vsa skrivnost žebljarske trgovine leži v tem, da ve prodajalec svojo robo drago prodati, da jo ima v gotovem času dosti v zalogi da more o pravem Času oferirati trgovcem in konsumentom zahtevano blago. Za žebljarijo je dobro, da kupci zelo poprašujejo po žebljih, kar se je pred 20 in 30 leti godilo in sedaj šele zopet v najnovejšem času. Slaba pa je, če se mora blago ponujati trgovcem, kakor ČiČ ponuja jesih. (Dalje prih.) Jako praktično na potovanju. * Ne pogrešljivo po kratki vporabi. Preskušano po zdravstvenih oblsstvlh. neobhodno potrebna eebaa O r d xxx e. Dobro sredstvo za snaženje zob ne sme imeti debelozrnatih tvarin, ki škripljejo med zobmi in razpraskajo email, kakor je to običajno pri mnogih zobnih praških. Za racijonelno varovanje zob se je že veC let uvedeni Kalodont najbolje izkazal, ker vzdržuje zobe, ne da bi jih kaj poškodoval) Ciste, bele in zdrave. Dunajska borza dne 80. avgusta 1800. Skopni drlavni dolg s notah .... 8810 Skupni državni dolg v srebrn .... 88*90 avstrnaka alata renta....... 11870 avstrijska kronska renta ••/, .... 86*80 Ogrska alata renta 4*7........ 118 60 Ogrska kronska renta 4\,..... 8320 avstro-ograke bančne delnice .... 1875 — Kreditne delnice......... 830 — London rista.......... 239 42'/, Nemški državni bankovci aa 100 mark. 117*16 BO mark............ 2346 BO frankov........... 19 04 Itaujanaki bankovci........ 9105 0. kr. cekini ... ... 1132 Tinktura zoper kurja očesa == gotovo najboljše sredstvo - za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva se v (27—33) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" M. Lcns(ck-a v ■ Juhljaiii. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. avgusta: Marija GaSperšič, delavčeva hči, B'/j mes., Cegnarjeve ulice št. 12, črevesni katar. — Aleksander Ravnihar, koncipijentov sin, 7 mes., Kongresni trg št. 5, božjast. — Ana Sto-par, kuharica 52 let, sv. Petra cesta št. 12, prsni rak. — Ivan Galjot, delavec, 61 let, Dunajska cesta št. 45, naduha. Dne 17. avgusta: France Kavčič, voznikov sin, 6 mes., Radeckega cesta št. 22, vnetje črev. — Katarina Zadrgal, kuharica, 55 let. Zvezdarske ulice št. 4, otrpnjenje pljuč. — Vinko Premk, vpok. cestni nadzornik, 67 let, Grubarjeva cesta št. 11, srčna hiba. — Jožefa Poizdar, delavčeva hči, 15 mes., Žabjak št. 9 akutni črevesni katar. V deželni bolnici: Dne 9. avgusta: Marija Snoj, dninarica, 39 let, blaznost. — Anton Sever, ubožec, 63 let, rak. Dne 10. avgusta: Marijana Hvastja, uboga, 69 let, ostarelost. — Peter Ahčan ubožec, 80 let, naduha. — Fran Polak, veletržec, 25 let, srčna hiba in vodenica. — Ivan Fink, prisiljenec, 19 let, srčna hiba. Dne 11. avgusta: Jožefa Celedin, posestni-kova žena, 40 let, srčna hiba. — Ivan Šetina, sprevodnik, 44 let, pljučnica. — Valentin Žibret, dninar, 64 let, otrpnjenje srca. Dne 13. avgusta: Fj-an Bezek, kajžarjev sin. 4 leta, davica. Fran Žust, delavec, 76 let, pljučni emfizem. Meteorologično poročilo. Vlilna u »d morjem 806 2 m. Srednji mračni tlak 736-0 mra. t Trgovinska In obrtniška* zbornim z> Kranjsko naznanja pretužno vest, da je njen zaslužni večletni podpredsednik, preblagorodni gospod Anton Klein hišni posestnik, lastnik tiskarne, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, deželni poslanec, ravnatelj mestno hranilnice ljubljansko itd.. Itd. danes popoludne po kratki mučni bolezni, v 72. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 21. t. m., ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti v Špitalskih ulicah št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu. (1781) V Ljubljani, dne 19. avgusta 1901. g, 19. 20 Stanje Čas opa- baro-zovanja metra jv mm. p» > II Vetrovi =5 Nebo 1J 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 738 2 19 8 brezvetr. jasno 738 2 736 5 148 si. svzhod! megla 27 4 si. jvzhod: jasno -5 Srednja včerajšnja temperatura 20 8°, nor-male: 18-5°. Trafikantinja Išče službo. Želi tudi vstopiti kot prodajalka tu ali na deželi. (1772—2) Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi pri Kamnigorici vsprejme spretnega korespondenta Pisane ponudbe z dostavkom letne plače vposlati so naravnost zadrugi. 1780-1 Tanglefoot amer. priprava za popolno uničenje ml se dobiva v prodajalni tvrdke (12-150) Edmund Kavčič v LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske javlja pre-žalostno vest, da je umrl nje upravni odbornik in pisarnični ravnatelj, gospod posestnik, lastnik tiskarne, trgovske zbornice podpredsednik i. t. d , odlikovan z zlatim zaslužnim križcem ki si je pridobil obilo zaslug za napredek in razvoj našega zavoda. Poprreb bode v sredo, dne 21. avgusta, ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti, bpitalske ulice št. 5. V Ljubljani, dno 19. avgusta 1901 U783) t Družina Kleinova naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu prežalostno vest, da je njih predragi, nepozabljivi oče, oziroma brat, tast in stari oče, gospod Anton Klein hišni posestnik, lastnik tiskarne, lastnik zlatega zaslužnega križca s krono, deželni poslanec, podpredsednik trgovske in obrtnijske zbornice, ravnatelj mestne hranilnice ljubljanske, itd., itd. danes ob 1 22. uri popoludne po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu svojo dobe mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajncega se bode v sredo dne 21. t. m. ob 5. uri popoludne slovesno blagoslovilo in iz hiše žalosti v Špitalskih ulicah št. 5 na pokopališče k sv. Krištofu prepeljalo ter položilo v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1901. (1782) Trgovski učenec s primerno iolsko omiko, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino (1778-1) Ernasta Jeunikerja, Dunajska cesta. Ctt, to. iittrllsfct f/k držami žiltznlct. Izvod iz voznega reda veljate« od dne 1. jnnija 1901. let*. Odhod Is Izubijane jnf. kol. Proga Asa TrblS. Ob 12. uri 24 m po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Fr&nsensfeste, Inomost, Monakovo, Ljnbno; ees Selzthal v Aussee, Solnograd, tez KJein-Reifling v Stejr, v Line, na Donaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m sjatraj osobni v Ih k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fransen&feste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Keifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lip&ko; tez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Fran-zensfeste, Monakovo, Ljnbno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, C u rita, Genevo, Pariz; fiez Klein-Keifling v Steyr, Lino, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipako, na Dunaj čez Am-stetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Hovomeito ?n v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 6. ari 55 ca zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lx Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solaograda, Lima, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomost?, Zella ob jezera, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pou tabla. — Ob 4. uri 36 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Frmzeosfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — — Ob 8. ari 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla., Prosta is Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob l. ari 32 m popoludne iz Straže Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob d. uri 48 m zvečer, istotako. — Odhod lz LJubljane drž. kol. v Mešani vlaki: Ob 7. uri 'JH m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri >jO m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393) Kdor potrebuje šaluzij, lesenih in pletenih rolet, železnih in lesenih (973) štacunskih kapk, naj se obrne naravnost na (4) prvo hrvatsko tovarno šaluzij, rolet, lesenih in železnih kapk in kartonaže G. Skrbić v Zagrebu -s^O Ilica štov 40 Ceniki brezplačno in franko. Varovati se je popotnikov, ki denar zahtevajo naprej! Proda se novo, dobro ohranjena spalnicno pohištvo trdo furnirano, politirano. Rabilo se j« komaj 4 mesece. Poizve se v hotelu .,pri avstrijskem cesarju", sobna št. 2. (1766—2> Trgovski pomočnik izurjen v železnini in špeoeriji, išče*, službe. Vstopi lahko takoj. Pisma naj se pošiljajo poste restanta št. 512 Novo mesto. (1775—2> I66e so soba z balkonom na vrt ali na ulico za mesca septembei-in oktober. Ponudbe na: Dr. Bretl, Ljubljana, Špitalske ulice št. 7. (1768—2> dobrega in izvežbanega v navadnem delu, sprejme takoj (1779—l> Ivan Iaebez v Borovnici. Vsak dan sveže priporoča po na|niž|l «'t*ni Janko Traun cnn-fl Grllnce f»*-I M> f aa ■»11 a i . #OOOe#O#OOO#####O#9##0O#O#OO0S> !Veliko denarja! do IOOO kron na mrM«>« lahko poSteno zaslužijo osobe vsakterega stanu — (tudi kot postranski zaslužek). VeC se izve pod ,,Keell 11»" po anonrnl plMnrnl E. H. i»Im(o Ili U . In n m hm rit. Postno predalo 36. (847-. 5) *eo««ee««o#»«ae»© s- s •• * Spretne, solidne potovalne uradnike (akvizitet*|e) za vse zavarovalne stroke \ »prejme proti \ ImoU.1 proviziji, sčasoma tudi m Miniti« plaeo tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoče tuzemske zavarovalnice Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akiizlter upravniatvu ,,Sluv Naroda". (1026-29> Dobre cenene ure s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin Most (BrUx) Ć'eisko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka.... „ 5 80 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—71) P-Ilustrovani knUiloff zaaton/ in poštnin« pruato. Kalsdorfska slatina najčistejša štajerska, alkalično muriatična kisla voda« !! Specijaliteta!! & 7-3> Izredno čista, ne črni niti starega niti novega vina in ne dela gošče, Najfineja namizna voda. — Žlahtna pijača. Se dobiva v vseh boljših špecerijah, drogerijah in delikatesah. Dr. Edvard Slavik je odprl svojo odvetniško pisarno ■ v Trstu ulica Molino piecolo št. 3, II. nadstr. Št. telefona 870. (1765-2) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.