Nova orientacija našega stanovskega organiziranja. (Referat na zborovanju okrajnega učit. drušlva v Velikovcu.) Oktober 1919. Strankarstvo in učit. organizaclje. Kdor hoče pravilno pojmovati pomen in natogo stanovske organizacije, mora obvladati vsaj abecedo splošne politike. — Pojem »politika« navadno definiramo kot stremljenje strank, stanov, družabnih razredov za uveljavljenje v državi, knt stremljenje po vladi v svrho razpclapanj•• z državno avtoriteto in državnimi sredstvi. — V teni smisln je vsaka stanovska firgauizacija — • tudi učiteljska — politična orgcuiizacija, ?.akaj baš stauovska ali kakor jih zovemo ])ri dolavcih, kjer se orKanizacije diferencirajo po strokaJi, stro-kovne organizaclje so med na.ijačjimi po~ iitlčnimi fakturjl v državi. Isto velja tucii o gospodarskih organizacijah na zadružni podlagi. Stanovske in zadružne organlzaciie da]e|o nialemu človeku, ki bi osamljen «e ponteni nič, hrhtišče, raoč, veljlavo, da soodlcčuje v ^ržavnetn življenjn: zato so eminentnc pclitičnesa zsiačaja. Navadno na razmnemo pod poiinom nolitika strankarsko živijenje in Ribanje v državi. — Strankarstvo je nekaj neizogibnoffa pri kultumem narodu z difcnciranitn družabnim ustrojem. kjer se Iiočejo diver^cntni .crospcdarski ititcresi in različnc idcjne smeii uveljaviti. A stranksrstvo izvrštije svojo nalogo le, ako uflro-a oz. državo v svoji ce!o*i jači in ne slabi. Naša siovenska poliiika !ii bi.a srečna. Strankarska difcrenciiacija se je vršila skoro izključno r;a osnovt p:.!ifičiii!i jiačel in j!;esel, ki smo*si jih izposodili od Nemcev. Politična ideologija Iibcralizma in klerikaiizrna nas je razvajala, zastrupliala r.aše narodno življenje in nas je odvaiala od naših vclikih življenskih nalog.Ta idealogija tnjega izvora še danes oviranovo idejno orientacijo, ki bi bila v izročni zvezi z našimi živlienskimi vprašanji. — Naša poiitika v polupretekli dobi je bila zasnovana tia zgolj ideološki podlagi — ni bila realna. Baš zato so se nolitična gesla zanesla v vse naše družabno in ku!-turno življenje. Vse je bilo umetnn ločenn po »svetovnih nazorih«. požarne '/rambe ravnotako kakor posojilnice. mlekarske zadruge in telovadna društva in kaipadn tudi stanovske organizacije. Tudi učiteljstvo ni delalo izjem. Tudi ciio si je stalo nasproti v dveh nasprotnih taborili, ki ju je baie ločil »globok. nepremostljiv prepad različnih svetovnih naziranj.« Pod tem pojmom pa si je laliko vsak predstavljal kar je hotel. Imeli smo liberalno pobarvano »Za- vczo«1 in klerikalno pobarvano »Slomškovo zvezo«. —¦ Da srno se stanovsko ločili v dva tabora. to je bila poguba za nas. Enoten nastop ni bil več mogoč. PoHtične stranke nlso več računale z nami bot onranfzsranim stanoin, aoipak kot s poHtičnim strankarskim laktoriein in so iemu primerno uravnale svoje stališče napram uam. Vladaioča stranka je zanesla korupcijo v naše vrste, s protežiranjem svojih prista§ev. Naš ugled In naša veljava kot stan sta pri tern silno trpela. 2?Ios+n'a zgodovina slovenskega učiteljstva je v tesni zvczi s stanovsko razdruženostjo. Vse je pa danes odvisno od tega, da iz spoznania tega zla izvaiamo z vso encrRijo vse potrebne konsekvence. Nova orientaciia. Še vedno imamo dve stanovski organizaciji, dasi načelno zahteva danes 90odstotkov vsega učiteljstva strogo enotno izvenstrankarsko organizacijo. Pomisliti je treba, da je doba primitivnih političnih razmer za naml. Poleg starih ideoloških strank se ustanavljajo nove, razredne. Delavec, ktnet, uradnF buržoa in mali človek vsi ustanavljajo svoje stanovske skupine in razredne *) Ta nazor smo že zadnjlč zavrnilt. Pa časi so za nanii, ko je bll ta očltek opravlčen. Opomba uredn. stranke. Poliiična strankarska diferencijacija še ni pri kraju. Ta razvoi ie naraven, kajti za velikopotezni duaiizem v politiki po anierikanskem ali angleškem vzorcu, še danes politično nisiuo zreli. Ako bi hoteli danes stanovsko orgatuzacido s strankarskhn ozadjem, potem bi sc uioraio učiteiijstvo lečiti stanovsko v toliko skupin, kolikor je političnih strank,2) ki inuijo somišljenike mcd učitcljstvoni. Absurdnost * takega cepljenja uvideva vsakdo. Torej ne preostane nič druzega, ko da si ustanovimo stanovsko organizaci-.o, ki združuje vse slovensko učiteljstvo brez razlike mišljenja, toraj izven-strankarsko ali strankarsko nevtralno stanovsko organizacijo. Potrebo lake organizacije uvidevajo danes vsi treziii in resni demcnti med nčiteljstvom. Vprašanje torcj nastane, zakaj še ni prišlo prakti.iio do izvedbe te zahteve. Priznati je treba, da jc v »Zavezi;< uancs oisaniziiaiia nretežna večiiia vsck'a slovenskega učiteljstva in da se je v >Zavezi« načelo izvenstraiikarstva žc sprejelo. Tovariši, kl stoje na krmilu »Zaveze« so mnenja, da ie treba članom •Sloiliškove zveze« samo prestopiti k »Zavczi« pa imamo zaželjeno enotno poiitično nevtralno stanovsko organizacijo. V resnici ne vidim danes nobenega drugega izhoda. ko da priznarao »Zavezo« kot skuptio stanovsko organizacijo slc venskega učiteljstva, kc-r jo kot takšno priznava tudi naša državna učiteljska organizacija U.IU. Tudi koroško učiteljstvo je pristopilo k Zavezi, ker se zaveda, da je danes edina pot k sianovski združitvi ta, da se v »Zavezi« sami dela na odstranitev vsega, kar bi utegnilo zbujati pomisleke proti pristopu. V to svrho je po mojem mtienju3) ncobliodno potrebno, da se: 1. revidira program »Zaveze« in se omeji izključno na zadeve, ki so res skupne vsemu učiteljstvu brez nzira na politično prepričanje m svetovni nazor, 2. da stopijo v »Zavezi« v ozadje nekateri tovariši,*) ki veljajo kot zastopniki stare^a kurza v stanovski politiki in torej osebno ne nudijo jamstva (niso osebe vedno vse, in bomo o tem poglavju še p;ovorili. Op. uredn.) da bi se načelo izvenstrankarstva res dosledno izvajalo. So to morda tovariši, ki so veliko žrtvovali za stanovsko stvar, ali danes škodijo. ker stoje s svojimi stanovsko - političnimi nazori v nasprotju z večino učiteljstva. Naloga učitelfske strokovne organizadje. Naloga učiteljske stanovske organizacije ne more biti v bistvu druga kot pri dmgih stanovskih organizacijah. Pred vojno je imel skoro edino le delavski razred v resnici strokovne o-rganizacije; socijalna mizerija kot posledica vojne je tudi srednji stan in uradništvo prisilila, da se stanovsko in gospodarsko organizira, da se lažje uveljavi v eksistenčnem boju. Vse kategorije uradništva 3) Svetovnlh nazorov, ki nas ločijo a ne v materijalnlh in pravnih stanovskih vprašanjlh, ampak le v kulturnih. Tako kulturno diferencijacijo pa priporočamo samo v taki obliki, da ne bo rušila naSega skupnega nastopa pri prvih vprašanjfh. — Op. uredn. 3) Po mnenju referenta. Op. nredn. 4) Prav, da pokažemo dobro volio s tem, da tudl sebe podvržemo kritlkl. Te kritlke se tudi naši vodlteljl ne boje! Toda na tehtnico hočemo dati vse, tudl vrllne naših mož. Prezrtl so pa v tej točki prvaki nasprotnega tabora Slomškove Zveze In to ni prav! 2e zadn}i_ <:no rf-vorili o tem. Op. uredn. so danes že organizirane — privatni tako kot javni. Prva in glavna naiosa uciteljske sfa:iovske orga-nizacije je, da zastopa nale socialne1) in pravne interese, da nam pribori boljši gmotni položaj, večji socialni ugled, boljšo izobrazbo, da nam pribori in varuje pravice soodločevania pri vseh zadcvali, ki sc tičejo učiteljstva in šole tako n. pr. pri natneščenju nčiteljstva in uadzornikov, pri preustroju šolstva. — To je torej Sirok delokrog za stanovsko organlzacijo, da si ji ni treba naprtiti še dnigih nalog.8) Gotpvo priča o našem idealizmu, če poleg staanovskifi vprašainj razmotrivamo ua naših zborovanjih tudi vzgojna, metodiena, interna šolska vprašanja, vendar ne spadajo taka vprašanja organično več v okvif progrania stanovske organizacije.O L.epa je misel. da bi sledilo vsc učitcljstvo pri vseni svojetii iavnem delovap.jn eni veliki idoji-voditel.iici, da bi imeli vsi eno eiioino idejno podlago pri vsem svojem delovaniu v šoli in izvon šole. Vendar so to vprašanja. o katerih učiteljstvo samo ne odločuje, ker je naše idefno življenje v tesni zvezi z idejnim življenjem slovenske inteligence sploh. Zato je bolje, da izločimo iz stanovskega prograina vsa načelna vprašanja, ki bi utegnila postati sporna, da izločimo vsa političtia in kultuitia vprašanja senaratističnega značaja. da piistinio reševanje spornih pedagcških problcmov in da omeiimo v sv-cjem delovnem prograrmi edino na zadeve, ki so res vsemit učiteljstvu skupne. Premaio smo vzgojeni v dubu prave duševne tolerance, da bi se brez škode za naše statrovsko edinstvo iahko spuščaii v kontraverze o kočlHvih načelnih vprašan.ilb. Reševanie pedagoških in dmgih načelnih vprašanj prepustimo posebnim v to svrho ustanovlfenim kiiltnrnim organizacijarn.8) Zaveza — UJU — in Slcmškova zveza. Naše draštvo je prestopilo k »Zavezi«. S tem je sleherni od nas tudi član »Zaveze« in član UJU, kl ima svoj sedež v Beogradu. Ali ne bi bilo bolje kazalo, da bi bili ohranili svojo neodvisnost, da ne bi bili pristopili, da ne bi bili pristopili ne k eni, ne k drugi organizaciji? Pnmisliti je treba, da je večina od nas že prej bila včlatnjena pri »Zavezi«, da je tudi koroško učfteljstvo bilo član »Zaveze«, da je tudi boroveljsko in pliberško učit. društvo že pristopilo k »Zavezi«. Koroški učitelji so si vedno želeli, da bi prišli po dogovoru med »Zavezo« in »Stomškovo zvezo« kompromisnim potom do skupne stanovske organizacije. Danes je slovensko učiteljstvo potorn ^Zaveze« včlanjetio pri UJU; mnogo tovarilev, ki smatrajo kot edino pravo predstaviteljico slanovsko organiziranega slov. učiteljstva. S tem položajem moramo računati in skušati v »Zavezi« sami kot njeni člani in potom svojih delegatov doseči, da postane enotna, od vsega učiteljstva priznana stanovska organizacija si. učlteljstva. ") materijalne. Op. uredn. ") Primerjaj članek ,,Temel}na načela našega stan. ujedlnienja" v dec. Stev. Uč. Tov. — Op. uredn. 7) To }e naloga učlteljsklh konferenc In Solske oblastl, da jfh gojf. Op. uredn. ') V to svrho smatramo kot neobhodno poIrebno, da se razpuste vse dosedanje pokrajlnske zveze. Skupna organlzacija naj se ustanovl na obstoječih okr. u5. dništvfli. Knlttirna grupaciia in organizacija naj se Izvršl znova In v znamer'u sporazuma. Op. uredn. Omenil sem že, da je prvo kar mcramo v tem ozim zahtevati, da stojijo možje, ki so na čelu, strogo na stališčn politične nevtralnosti in jo v resnici izvajajo. Treba je tudi zavzcti stališče napram Sloinškovi zvezl. Moje mtienje jeB), da likvldir-a »Slomškova zveza« kot stanovska organizacija, čim se je »Zaveza« v našem smislu reorganizirala. lahko pa še obstoja dalje kot udrnženje enakomislečih vzgojiteljev10, kot društvo pedagoško-kultnrnc smcri. Nikdar ne smemo braniti. du so pripadniki sorodnc dušcvne ali politi.čne struje skupljajo v posebna društva, ako čtitijo potrebo za to. Še besedico o ustroju »Zaveze«. Srbski tovariši so se izrekli za razpust pokrajinskih učiteljskih zvez, torej tudi za razpust »Zaveze« in za neposredni pristop okr. učiteljskih organizacij k UJU. S tem bi bil na mah spor tned slov. Hčiteljstvom rešen. Vendar to vprašanjo dames še ni godno za rešitev. Dokler imamo pokraiinsko vlado, rabimo tudi pokrajinsko učit. Zvezo.11) Odvisno bo od bc''nče državnc ustave, kako zgradimo notranji ustroj "o5p c'.:r.p;;_ juš'.o_lw.vli.J';-r: učiieljskf- ^;.,unizacije. °Vrajna ueiteljska d'":.oiva. kakoršno je naše, o^nejo torej tiidi še nadalje včlanjena neposreciiic vr\ »Zavezi« in ta pa je članica UJU. (Kakoi vafii ie mog-oče znano, je poslala »Zavo-zn,, enega svojega zaupnuca v Beograd, da sam kot stalen svetovalec vlade zastopa naše interese.12) Tovariši! Zavedajmo se, kaj poineni v svobodni, deniokratieui državi organizacija! Le s krepko enotno organizacijo si piibori naš stan ono veljavo v državi. ki mu P3 njegovi važnosti gre. Razdvojeni, razkropljeni, needini ne pomenimo v javmem življenju nič. Imponira le solidarni nastop na znotraj discipiinirane organizacije! Učitelj, učiteljtca, ki se odteguje organizaciji, ne zaslužl, da ga nazivliamo tovariša, to so parasiti na našem stanovskem telesu, to so politično nezreli ljui&je, ali pa grdi egoisti, k« se pač okoriščajo z dobrinatni, kl Jih organizaclja pribori celemu stanu, ki pa nečejo nlč prlspevat! za skupno stvar. Upam, da ne bo v našem -okrajti n-obenega stanovsko nezavednega tovariša ali tovarišice, ki bi stal izven organizacije, ki bi bil divjak. Ko dosežemo svoj cilj, ki smo mu danes že blizu — enotno, od vsakogar prizna-no stanovsko organizacijo vsega slov. učiteljstva ne glede na -mišljenje in politično prepričanje — takrat postanemo poJitičen faktor, da ne bo noben ministrski stolec tako trden, da bi prer.esel odločne opoziciie strajenega, stožnega učitelistva in višii šolski sveti bodo morali upoštevati naše trezne predloge. Gorje pa nam, ako bi nas strankarska strast razdvoji-la, ako bi zanesla spor v naše vrste in nas cepila. Potem snio igrača v rokah političnih strank. potem snio na istem stališču, kot smo bili prej, ko je vsakdo lahko z natni pometal in ko }e vladajoča stranka s protekciionizmom demoralizirala naše vrste in zanetila sovraštvo ir; tiezaupanje med stan-ovskimi tovariši. Stanovska edinost — to bodi naše geslo! Vsak' stanovsko zaveden, iskren i-n pošten tovariš nam bodi dobrodošel v društvu. pa nai bodi tega ali onega miSljenia — vsak nam bodi brati Solidarni, tesno strnjeni v boj za lepšo bodočnost stanu, za prospeh šole in raladine! •) Mnenje referenta in tudi naše. Op. uredn. 10) Zadnjlč srao že navajal! razloge, Iz katerih bi obstoj Slom. Zv. bil na Skodo skupnl stvar!. Op. uredn. ") Strokovno tajnlštvo s prlmernim sosvetom In stanovsko politiško glasilo bi tvorllo potrebno imenovano protiutež v pokra]inah, potom teh bl bilo poslovanje hitrejše kakor potom Zveze. — Op. uredn.