Naše stališče napram »Slomškovi zvezi" in drugim učiteljskim društvom ter političnim klubom. Marsikomu bo načehie debate o Deklaraciji že dovoli. Popolnoma oravilno se oovdarja. da podaja ta samo okvir in smer za delovanie organizaciie. da oa ie trcba okvirui dati tudi vsebino. Prepriean sem. ko iprestapimo k izeradnji programa. izeine marsikateri pomislek in predsodek glede nove smeri. Vendar ne bo odveč. ako še enkrat opredelimo svoje načelno stališče napram drugim učiteliskim organiizac:jiam. društvom in klubom. bodi 0'bstoiečim. bodi takim. ki se šele osnuie.io Ideia etanovskeea edinstva. brezpoeoineca. iskreneea edinstva ie temeFna. vodilna misel nove smeri. z nio stoii ni pade ves pokret Ta misel pa more najti 'svoi adekvatni zunanji izra-/ samo v enotni stanovski oreanizaciii za vŁo državo. temelieči na okrafnih učiteliskih društvih. nikdar v kaki zvezi raiznih. ide.ino razlieno usmerieriih orgamizacii in društev. Nimatno nobene vere v aktivnost in živliensko možinost drusračne oreamzaciie. naisi bi b:| niem Disani orogram še tako lep. Pri vsem svo.iem idealiz.mu motriiTio situacijo povsem trezno in realno Organizacija, ki bi se udejstvovala samo pototn skupne. eksekutive in ne bi vzdržavala med člani nobenih stalmih. rednih stikov. nikdar nebi mogla vršiti onc naloge. ki io od svoie stanovske organizaciie pričaku.ieimo. najmanje pa bi bilo v nieni rnoči paralizirati strankarski vpliv na šolstvo. ker ne bi moela preprečiti iziaravainja !posamez.nih organizacii v politične namene Prava stanovska zavest. to i*» zavest odeovornosti napram stanu v celoti. brez katere ni stanovske dlscioline. more uspevati in rasti le samo tam. kier oriha'am stanovsk1! člani različneea mišlienia v medseboini stik in se osefono spoznavaio. kar 'e možno samo v skuPnih okrainih učiteLiskih društvih. Le tako more stanovska liubczen postati ona tvorna sila, kj bo družila preko vseli rcsničnih in urnetnih nvir vse stanovske člane in i'b. usposabliala za skuoen nastop Nf> zunanie anipak duhovno pdinstvo stanu ie naš cili in naše prepiičan^ je. da bo rastla aktivnost in borbenost oreaiiizaciie sora7tnerno z rastočo elobino in Jakostio teca duhovnega edinstva. Ideia stanovskega edinstva. v srcu vseea zavednega učitelfstva vedno žtva. ic postala naša osvobodilna ideia v času nase stanovskp onemoglost; napram navalu politionih cil. Ona korenini srldboko v zavesti. da ima ves stan polee nespor" no skuonih socialnili *iin (pravniii tnteresov tudi skupne duhovne težnie in cilje, izhaiaioče iz našega vzgoiiteliskega zvanja. Zgoli vprašanip naše ipolitiione zrelosti se nam zdi. da to. kar naTn ie skuipno. tudi skirono uspešno potom emotnc orerarazaciie zalstonamo Lahko ima kdo s svoiega vidika tehtne pomisleke proti etaotro stanovski organizaciii za vse učitelistvo — ootem mor« zavreči tudi temelino misel stanovskeea edinstva. Neiskreno pa f«» eovoriti n stanovskem edinstvu. istočasno oa oropagirati stanovsko ločitev učiteljstvp na osnovi različneera političnega ali kulturnega nazirania. Naše stališče ie tako ias.no. kot so iskreni in pošteni naši nameni Alj, stanovsko edinstvo na temelHi duhovnega edwTstya ali nazai v staro strankarsko orientirano smer Vse drugo ie surogat, ie polovičarstvo in bi bilo škoda truda in naporov. Nikakor nismo slepi za teZkočp im ovire stanovskemn edinstvu. a večia kot te ovire ie naša vera v znnago dobre stvari. Vemo. da ip misel o stanovskem edinstvu konstruktivna (misel. rta Drihaia nasproti težnii naših naiboliših dnhov oo duhovnem zbližanji in strnieniu vseh Dozitivnih sll, da pripravlfa na svoi način Pot k rešitvi našega nadonalnega problema Nečesa smo se ori tem vedno zavedali: Stanovsko edmstvo ie kvedliivo in traino možno le. ako mu ne žrtvuiemo svoie duhovne svobode. svobodp vesti In svobode iavneea ude'stvovania Za nobcno ceno in pod noben:Tn pogojptn ne bi žrtvovali te svobode, ki io rabimo v sedanii dobi velikb ideinih prelomov bolf kot vsakdaiiii kruh. Ralbimo io za neovrano poiglablianip v našp narodne. žlvlienske probleme. rabimo io za proučavanie naših vzeoinih in šobkih probtemov. Da rešiinn članstvu to vsestran&ko duhovno svobodo. baš zato moramo stanovski Droffram omeftfi na oii^ naše težni«> in zahteve. ki So nam v resnici vsem skuone in smp organizaciia kot obvezno in proeramatičnn proelašati lp to. kar ie nesporno zadeva celega stanu To nam pa ne zabranjuie. da raz.pravlianio v orsranizaciii o vseh drugih vprašani:ih. a obveznih sklepov ne moremo delati rn priporočlfvo ie. da se čimbolf omeiujemo na izvaiainia svoiega iprograma. ki te dovoli obsežer! w velik. ter preveč nc trosinro svoiih s:l. Da ie ta omešitev enako DOtrebna za etioten nastcp in smoternn delovanie orsranizaciie kot /a svobotino duhovno živlienfe članstva. tn nekateri tako težko uvidevafo in iščeio nrotr slovia tam. kier izvaiamo sanio nuitne kr/nsekvencp iz postavlienejra načela. Iz našega na vide-/ nedemokratičneea stališča. da ne priznavaimo poietr lastne oreanizaciie ndbene druge oreanizaciip osnovnošolskega učiteljstva. pa nuino sledi. da ne moreimn in ne smAino kratiti članom nravice. dn si osnuieio. ako čutiio za to notranjo potrebo. ooseDtip. organizaciie. društva in klube za propagiranie in izvaianje onih svovih ciliev. teženi in naloe. ki niso izrazito stanovska iir fih skuona oreanizaciia np more spreieti v svoi orogram. kakor n. pr gotove kulturno-politiSne težnie. Izraza »stanovska oreanizacija« >ne «meino zameniavati 7 izrazom »učiitelis'ka organizaciia«. Točneie ko »stanovska« bi rekli »stanovskoipolitiona organiizac'ia«. Ako torei iip. oriznavamo poleg lastne nobene druge stanovs.ko-ioolitiČTie organfzaciie. hočemo s tem reči. da smatratno edino svnin oreanizaciio kot upravičeno eovoriti in nastopati v itnenu celesa stanu in avtoritativno tolmačiti skupne aieeovp iirterese in zahteve To velia seve samo s stališča Deklaracijc. ko podreia niena načela in za nikoear ne bodo več obstoiali načelni pointeLeki proti vstopu v našo organizaciio. Popolnoma oo sebi umevino pa fe, da np sme nobena druga učiteliska organizaclia. nobeno društvo. noben klub. Koieea člani so obenem člani naiše oreanizaciie. zastopati načela in zahteve. ki bi bila protivna programationim zahtevam skinpTie organrzaciie in v kateremkoli protislovju z njimi. Tu me more biti u&ovora in diskusije. Od svojih članov moramo zahtevati albsolutno disciiplfno. Kierkoli :n kadarkoli nastopaio in se udetstvtiieio. morain to storiti v skladu s prograinom in cilii celotne organizaciic in so moralno zavezani njena načela izvaiati. Vsako popuščaTiie. vsaka prfzanesliivost bi pomeniala samomor za 01ganizacijo Komur široka duhovna svobdda. ki io nova simer v nasprotiu s sta10 svoiim članom dovoliuie. np žadostuSe. !za teeaipačni drugega izhoda. kot da izvaia konsekvence. Ako n ipr. stamovska ora:anizaciia zastopa načelo. da se nri komipetencah in iimenovaniih ne smeio uveliavliati strankarski vpiivi. potem ie vsak oreaniziranec zavezan. da to načelo zagovar.ia iln zastopa tuldi v svoji stratiki in da ip. solidaren z oreanizacUo, ako bi bila. ta priimorana proteslirati proti takim vplivom Da ie absohrtno ne« moralno. nekolegiialno in protf stanovski d:sciplini. ako kak član išče v taikili zadevah pri svoii stranki protekciie (izraz ie nedvoumen!). o tem ie škoda lzsnrbliati besede Upam. da ip. s temi ugotovitvami naše stališčp na vse strani dovoli iasno opredelieno in ne bo treba več o .niern razpravliati. Mi se riimamo 7. nikomur POgajati. pa tudi ne iizvajamo nobe.neea nritiska na nobeno stran. Hod'mo svoio iavno pot in lahko čakamo Do!bra stvar ne zoreva čez noč. Veruiemn v moč naše vodilne ideie in smn precričanl Oa brez Dosebiip aeitacifa v doclednem času nrodre. Stališče Sloniškove 'zveze tie morc ni naimanie vplivati na naše S stališča Deklaraciie ie kot stanovsko-politično oreanizacirn ne mcremn priznavati in nveni člani ne moreio bitf obenem naši člani. dokler kot taka ne likvidira *ti nc prizna naše orcanizaciie kot reprezentantimV celeea stanu Da ne bo nobene nalmaniše neiasnosti. moram napram očitku. da \p nase stališče radi svoie ekskluzivnosti nedemokratično in v svoiih tendencah centralistično,* še sledeče usfotoviti: Ko ni ne bilo drusrih. sp moramo že iz zeoli rcalno-političnih razlogov zavzeti za enotno orean:zaciio vseea učitelfstva v državi Vsi učitelii smn državni nameščenci. skupen nam ie eospodar. skupno se nam reže kruh in skuono se odloča naša usoda. To so deistva, s katermi mora realna stanovska politika računati.. Danes na imamn edino državno orffanizaciio osiiGvnošoIskega učfftelistva v U.[U. ki združuV tudi pretežno večino vsen stanovskih članov v svoiem okril u Po 1926. * Glei »Slovenski učiteln« štev 2. 1. intenciiali nienih ustanoviteliev in 00 volii csromnp večine članstva nai bi to bila organizaciia vseea uč'tel!stva v državi. kar ie izraženo tudi v pravilih. Zato io smatramo kot svoio nravo in ed;,no stanovsko oreanizaciio in želimo. da vstooiio vanin vsi slovenski in hrvatski učttelii. ki še stoie danes ilzven nie. Zato tudi naša resna volia. da odstranimo vse ovirp za niih vstop Ako kdo eovori o centraliističnili tendencah. potem se morp to nanašati le na notranii ustroi organizacije. h, teea »a ne 'moremo napraviti načelmesra vprasania. ker ie članstvu dana prilika. da svoie želne uveliavf in pravila snremeini. Končno še eno besedo o portionih klubiih učiteliev^. ki so člani naše organJzaciie Kakor ip vsakemu članu svobodno. da ?f član katerekoli stranke tako tudi ne morp biti enakomisiečim zabranieno. da «ie združuiejo v klube. Olede stanovskp disciplinp velia seve za klub v celoti isto. kot za RosameOTeea člana. Sicer pa moramo smatrati pol^tične klube kot interno zadevo stranke. ker ie to niena stvar. ako hočp svoip orilstaše erupirati ,do stanovib. Gotovo ima tak klub /anio pomen le. ako vstopiio vand na.iboliši nieni somišlieniki V tem oziru se kriie naš »stanovski intere« z interesom vsakp stranke ker baš v naiboljših naših članih »p stanovska zavest naiživeiša in oni bndo načela in zahteve stanovskpi oreanizaciie tudi v stranki odločno zastooali kar tei eotovo ne bo v kvar. Tesni strankarii med naimi ^pa so s svoiim vplivo^in tudi stranko zavaiali na kriva pota in nič si ne priikrivamo. da so bili ti mnogo krivi razniili presekucii in krivic. ki so se učiteliem drueega mlslienia prizadiale in k' so koncem koncev vednn vladaioči stranki sami naiveč škodil. Rudolf Mencin.