92
Politični pregled.
Občinske volitve v Trstu so za Slovence v okolici ugodno izpale. Zmagali so z vsemi šestimi kandidati. Lahi zgubili so jeden mandat. V mestu so pa zmagali v vseh volilnih razredih iredentovci, kar je pač velika blamaža za vlado, ki je iredentizmu vedno gladila in pospeševala. Seveda Kinal-dini bode skušal na Dunaju izvoljence naslikati za nedolžna jagnjeta in se mu to najbrž tudi posreči. Italijani imajo v višjih krogih še vedno kaj uplivne zagovornike, zato pa lahko store kar hote. Bati se jim ni, da bi zgubili zaupanje višjih krogov.
Koroški deželni zbor je sklenil, da na osebne dohodninski davek se na Koroškem ne bode smelo nalagati nobene deželne ali občinske priklade.
Štajersko veleposestvo pravi v svojem volilnem oklicu, da hoče posebno varovati predpravice nemščine, ker je posredovalno kulturno sredstvo in jamstvo za jedinstvo države. Vidi se, da štajerski veleposestniki še vedno ne morejo priti do prepričanja, da bi narodna jednakopravnost bila najbolje jamstvo za jedinstvo države in da nemščina tudi pri napredujočem razvoju nenemških slovstev nima tacega pomena, kot ga je imela nekdaj. Nadalje so štajerski veleposestniki izrekli se proti vsakemu socijalizmu. Po vsem so pokazali, da so zastarela stranka, ki nima niti smisla za potrebe in duh sedanjega časa, ki se vzdržuje le še po neopravičenem privilegiju, ki ga ima glede volilne pravice veleposestvo.
Državnozborske volitve in socijalisti. — Socijalna stranka je pri volitvah dosegla večje uspehe, nego je pričakovala. V državni zbor sicer ne spravi dosti mož, ker pri tako velicih volilnih okrajih kmetske občine majorizujejo mesta, a volitve so pokazale, da je socijalizem že kaj mogočen v Avstriji.    V Lincu   zmagali   so socijalisti  z vsemi   90 volilnimi
možmi, v. Toplicah s 84, v Liberci s 76, tudi v Solnogradu, Budjevicah, Stevru, Weypertu so socijalisti zmagali z mnogimi volilnimi možmi. Volitve so jasno pokazale, da se socijalizem ni razširil samo mej delavci, temveč tudi mej malimi kmeti, obrtniki in učitelji in nižjimi uradniki. Mnogo je socijalistom to koristilo, ker nobena dosedanjih strank se ni posebno naklonjena kazala nižjim stanovom, ko je šlo za razširjenje volilne pravice.
Prvi državni poslanec je že voljen in to je opat Treuenfels. Volilo ga je tirolsko cerkveno posestvo s šestimi glasovi proti petim. Cerkveno posestvo na Tirolskem, ki voli jednega poslanca, ima jednajst volilcev. Ti gospodje pa ne pridejo volit, temveč na poziv namestništva pošljejo pismeno svoje glasove. Ko vse glasovnice pridejo k namestništvu, se pa razglasi, kdo je izvoljen. Tako je mogoče, da je Treuenfels že izvoljen, predno so se povse volitve prav za prav že pričele. .
Nemčija. — V nemškem državnem zboru razpravljali bodo v kratkem o dveh predlogih, katera sta bila že opeto-vano stavljena, a ju je vlada še vselej znala pokopati. Katoliški centrum je predlagal, da naj se odpravi zloglasni zakon proti jezuvitom, liberalci pa zahtevajo, da se uvedejo dijete za državne poslance, katerih doslej niso imeli. Proti dijetam je bil svojedobno posebno Bismarck, ker se je bal, da bi se potem marsikateri vrgel na izključno politiško polje, in bi tako nastali izkušeni politiki, kateri bi se ne dali tako lahko od vlade za nos voditi. Sedaj ima ta predlog veliko upanja, da prodere. Vlada stavi velike zahteve za ojačenje pomorstva. Močni stranki katoliškega centruma in liberalcev bodo pa le tedaj dovolili v to vladino zahtevo, če se tuli njim ustreže in sprejmeta od njih stavljena predloga. Odločno proti zahtevam za pomorstvo bodo pa nastopili socijalni demokratje.
Kreta. — Po dolgem sklepanji so se velevlasti ko-neČno zjedinile o načelni rešitvi kreČan^kega vprašanja. Vsaj poročila vedo za enkrat povedati, da vlada j edinost mej vele-vlastmi Velevlasti prevzemo v sultanovem imenu pomirjenje Krete. Sultan bo pač še nadalje pokrovitelj, a otok Kreta pa dobi najširšo avtonom jo. Mobilizovanje turških vojakov se ima takoj ustaviti in Grki morajo zapustiti Kreto. KreČanski kri-stijani niso zadovoljni, da se jih hoče pomiriti samo z dovolitvijo popolne avtonomije, marveč izjavljajo naravnost, da ne odjenjajo poprej, dokler se Kreta ne zjedini z materno Grško deželo in se oni popolno ne osvobode turškega jarma Vstra-jati hočejo, četudi velevlasti proti njim nastopijo. — Velevlasti so sklenile Grke prisiliti, Če se z lepa ne umaknejo z otoka. — Napram korakom velevlasti) se je grški kralj Jurij izjavil, da mu je popolno vse jedno, naj pride karkoli hoče, ker je gotovo, da ima Grška pravico do Krete. On hoče vstrajati do skrajnosti. Tudi raje odstopi, če bi se Grška morala udati Grški narod zahteva od njega, da reši Krečane. — Poslaniki evropskih velesil so baje že izročili grški vladi skupno noto. v kateri se ta pozivlje, da odzove s Krete vojne čete in bro-dovje. — V Atene je došlo 39 kretskih odposlancev, kateri so kralju prinesli posebno spomenico. Krečanski Grki izjavljajo v njej, da zahtevajo združenje Krete z Grško, a da bodo nadaljevali boj, če bi velesile skušale kretsko vprašanje rešiti drugače. — Mej tem se vrše na Kreti krvavi poboji. Moha-medanci ropajo in požigajo. Pri tem pa pazijo, da ne pridejo v konflikt z velevlastmi. Vidi se, da je njih postopanje premišljeno.
Turčija. — Vlada je v škripcih, ker ve, da ne more ničesar dobrega priti za Turčijo. Ne samo Kreta jih boli, temveč tudi po drugih pokrajinah vse vre Da vduši to gibanje, jela je Turčija mobilizo^ati. V orožje hoče postaviti za enkrat 20.000 mož. Le žalostno je, da je turška vojska popolnoma propala. Ne le nobene discipline ni mej vojaki, tudi nobena izurjenost jim ni lastna. Čudno ni, da je tako. Vojaki se ne urijo,   kakor bi se imeli,   mnogo  jih je,   ki še streljati
ne znajo in mej višjimi častniki celo so, ki ne znajo ne citati ne pisati. Vsemu temu je pa kriva le vlada, ker vojakov ne plačuje zadostno. Umevno je potem, zakaj turški vojaki tako radi ropajo. Prisiljeni so v to, da se prežive. Ysled teh navedenih razmer se turške vojske ni posebno bati. — Bolgarija in Srbija sta se za vsak slučaj dogovorili, da skupno nastopiti, Če bode treba na pomoč rojakom v Turčiji.
93