KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO VRNITEV KOROŠKIH IZSELJENCEV JULIJA 1945 IN VPRAŠANJE O POVRAČILU VOJNE ŠKODE TONE ZORN Vprašanje za nacizma izseljenih koroških Slovencev (več o tem glej v Kroniki, 1966, str. 73—82 in 133—140) je z zmago nad hit- lerizmom leta 1945 dobilo novo vsebino. S tem trenutkom se je namreč vključilo v širši kompleks koroškega vprašanja, ki je našlo svoj razplet v sklenitvi avstrijske državne pogodbe 15. maja 1955 in svoj dokončni izraz s povrnitvijo škode, ki so jo pregnani Slovenci kakor tudi slovenske kulturne in gospodarske organizacije v celoti prejele šele konec leta 1962. V ozadju tega dogajanja je bilo namreč neposredno ob koncu druge svetovne vojne na avstrijski strani spoznanje, da utegne prav vprašanje o poskusu izselitve koroških Slo- vencev leta 1942 podkrepiti pričakovano od- prtje koroškega vprašanja v mednarodni jav- nosti. V tem duhu je tudi treba razumeti iz- javo začasne koroške deželne vlade, formira- ne v noči od 7. na 8. maj 1945,^ o vrnitvi za nacizma zaplenjenega premoženja; izseljenim Slovencem.^ To izjavo je naslednji mesec (11. junija) posvetovalni koroški deželni odbor razširil še z obljubo o odškodovanju sloven- ske manjšine za krivice, storjene v dobi na- cizma.3 Ustanovil naj bi se še poseben urad za izseljence, v katerem bi bil tudi zastopnik Slovencev (imenoval bi ga posvetovalni) de- želni odbor), z nalogo, da repatriira izseljence na njihovo posest. Zdi pa se, da britanska zasedbena oblast tega predloga ni osvojila.* Bolj zapleteno pa se je pokazalo izseljensko vprašanje po vrnitvi izseljencev v domovino. Ob tem jih je najbolj prizadelo dejstvo, da so skušale britanske zasedbene oblasti preprečiti njihovo vrnitev na Koroško, ker so jih imeli za pripadnike nemške narodnosti — volks- deutscherje. Pri tem imamo v mislih dogodke na beljaškem kolodvoru v dneh 17. in 18. ju- lija 1945, ko se je vmU iz izgnanstva v Beljak prvi transport s približno 428 izseljenci. Bri- tanske oblasti so jih namreč skušale zavrniti ter jih napotiti nazaj na ozemlje nemškega rajha. Dr. Joško Tischler takole opisuje reak- cijo izseljencev, ko jim je postala jasna bri- tanska namera: »Y kratkih minutah je 400 ljudi poskakalo iz vagonov in vsa prtljaga je že ležala med tračnicami. Z bliskovito naglico so sledili dogodki drug drugemu: aretacija, grožnje, povelje za zopetni vstop, nastop an- gleške policije. Mrak je ležal nad kolodvorom, žene so kričale, otroci jokali. Ob enajsti uri je bila odpoklicana angleška policija, ne da bi nas mogla prisiliti k zopetnemu vstopu. Ta- koj se je pojavUa beljaška policija s puško in enim nabojem, čeprav tedaj še ne bi smela nositi orožja. Napetost se je stopnjevala in dosegla svoj višek, ko so med policisti ljudje opazili može, kateri so pri izselitvi opravljali policijsko službo. Napeti trenutki. ,Mi hoče- mo domov', je bila zahteva in, četudi bi po- licija streljala, bi nihča ne šel nazaj v va- gone. Narod je bil discipliniran, ni bilo treba besede, le pogled, namig in vse je funkcioni- ralo. Do ene zjutraj je trajal boj. Ljudje so sedli po tleh in niso več vstali. Priborili so si domovino.«' — S pomočjo jugoslovanskih ob- lasti pa se je vrnilo v tem času iz sovjetskega zasedbenega področja Avstrije čez osrednjo Slovenijo še nadaljnjih 31 izseljenskih družin, ki so bile po izpustitvi iz taborišč leta 1944 na območju Spodnje Avstrije, predvsem na tamkajšnjih posestvih koroškega veleposest- nika Marescha.^ — Postavlja se vprašanje, kateri motivi so vodili Britance pri poskusu zavrnitve izseljencev. Da je igrala pri tem določeno vlogo britanska neobveščenost, je gotovo.'' Vse pa kaže, da so biLi pri tem so- udeleženi tudi pripadniki avstrijske pomožne policije na beljaškem kolodvoru in tamkajš- nji tolmači. Vsekakor je dobilo to dogajanje izrazito političen značaj in ustrezno mesto v argumentacijah jugoslovanske strani v ko- roškem vprašanju. Z vrnitvijo izseljencev pa se je zapletlo tudi vprašanje vrnitve pregnancev na njihove do- move ter v marsičem onemogočUo izpolnitev obljub začasne deželne vlade. Predvsem so bili domovi izseljencev zasedeni z najemniki in oskrbniki, ki so jih naselile nacistične ob- lasti, med njimi tudi s Kanalčani.^ Vse to je vodilo k improvizaciji; v Zitari vesi so na primer svetovali povratnikom, naj trenutno potrpe s prevzemniki njihovih posestev iz do- be nacizma.^ Da je imel tak odnos negativen odmev pri povratnikih, je razumljivo. Ker so skušali nekateri izseljenci na nasvet Osvobo- dilne fronte za Slovensko Koroško kot edine- ga slovenskega političnega predstavništva sa- mi reševati vprašanje o vrnitvi posestev, je izdala britanska vojaška oblast avgusta 1945 opozorilo, da pripravlja sama navodila, na podlagi katerih bodo mogli prizadeti zahte- vati vrnitev na svojo posest; to navodiio pa da bo zajemalo tudi vprašanje odškodnine. Britanci so dalje pod pretnjo kazni opozar- jali prizadete, da si sami ne smejo na lastno roko iskati pravice.^" 180 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dne 4. avgusta 1945 so končno pričele v skladu z britanskimi navodili posebne komi- sije ocenjevati škodo, ki so jo izseljenci utr- peli; v ozadju njihove ustanovitve pa je bila menda pobuda takratnega slovenskega za- stopnika v deželni vladi dr. Joška Tisdhler- ja.ii Komisijo se sestavljali zastopnik izseljen- cev, lokalnih oblasti, pravnik in strokovni iz- vedenec. Skoraj istočasno so deželne oblasti predlagale Britancem, naj razveljavijo veljav- nost za nacizma) Slovencem zaplenjenih po- sestev ter njihovo pravno vrnitev nekdanjim lastnikom. Za Kanalčane pa je predlog pred- videval njihovo nadaljnje bivanje v deželi z omejitvijo, da bo to mogoče, ^^kolikor bodo za to na razpolago kmetije in kolikor jih je (Ka- nalčane) mogoče imeti za Avstrijce in (koli- kor) niso bili aktivni nacisti«. Komisije so dobile še nalogo izdelati natančen popis po- sesti; povratniki bi ne smeli trpeti škode, na- seljencem za časa nacizma pa je bila po tem predlogu priznana pravica do povračila in- vesticij, vloženih v zemljišča in gospodarska poslopja.i2 Na to, da je Osvobodilna fronta odklonilno gledala na delo ocenjevalnih komisij, je vse- kakor vplivalo dejstvo, da so bili njihovi čla- ni tudi posamezniki, ki so bili leta 1942 de- javno udeleženi pri izselitvi Slovencev. To velja predvsem za ing. V. Mayerhoferja v ve- likovškem političnem okraju, ki pa je bil nato na protest slovenske in jugoslovanske strani odpuščen iz službe.i^ Do septembra 1946 so komisije pregledale 237 po-sestev slovenskih izseljencev. Po preglednici (nanaša se na ce- lotno območje Koroške) je bila do tega časa ocenjena škoda v političnem okraju Smohor na 6 posestvih, Celovec — okolica 74, Beljak — okolica 53, Velikovec 101 in v okraju Wolfsberg 3 posestva; skupna škoda pa je znašala 3,145.280 takratnih avstrijskih šilin- gov. Ti podatki kažejo, ne glede na način cenitev, da so bili najhuje prizadeti z izse- litvijo leta 1942 izseljenci v političnem okraju Wolfsberg, Celovec — okolica in Smohor, tem pa sledita politična okraja Beljak — de- žela in Velikovec. Povprečna ocenjena škoda na eno posestvo je znašala po tej cenitvi v političnem okraju Celovec — dežela 15.419,5" šilingov, Smohor 12.580, Velikovec 10.610, Be- ljak — okolica 1499,5 in Wolfsberg 16.860 šilingov ;i^ vse to pa nedvomno kaže ne le na posestniško strukturo izseljenih Slovencev, ampak tudi na različne kriterije, ki so v letih 1941 in 1942 odločali pri izbiri »kandidatov« za izselitev. Kot prvo pomoč izseljenim družinam so konec leta 1945 dodelili Britanci 150.000 šilin- gov, ponovna pomoč z ustanovitvijo posebne- ga fonda dunajske vlade aprila 1946 (»južno- koroška pomoč«) pa je znašala milijon šilin- gov; namenjena je bila tako' izseljencem kot tudi nekdanjim Kanalčanom.^^ Svoje je k začetnemu položaju izseljencev prispevala tudi pravna neurejenost, ki je po- leg drugih faktorjev do konca leta 1946 zavi- rala pravno vrnitev posesti izseljenim Slo- vencem,i'' nekatera druga vprašanja pa so se kljub konferencam za sklenitev avstrijske dr- žavne pogodbe vlekla še tja v leto 1950. Slo- venski tisk je v tem letu še omenjal vpraša- nje o razlaščenem posestvu izseljenca Antona Grila pd. Arlaka ter o znanem dr. Hansu Steinacherju, ki je pred sodiščem kot priča zavračal upravičeno Grilovo zahtevo.— Ko govori o vprašanju povračila škode izseljenim Slovencem, dr. Julij Felaher ugotavlja, da je neurejenosti ukrepov koroških oblasti ob vprašanju povračila škode izseljenim Sloven- cem pripisati dejstvo, da ti ukrepi niso imeli zaslombe v osrednji avstrijski zakonodaji, ki ni imela dovolj jamstva za rešitev vseh za- _ motanih vprašanj, nastalih po drugi svetovni vojni; to pa je šele dve leti po zmagi nad nacizmom omogočila s tako imenovanim tret- jim povračilnim zakonom z dne 6. februarja 1947 in z njegovimi dopolnitvami dosegla pravno preknjiženje večine razlaščenih po- sestev na nekdanje lastnike,!^ ostalo pa je še dalje — tja do leta 1961 — odprto vprašanje o dokončnem povračUu škode nasUno izselje- nim Slovencem kot žrtvam političnega pre- gona. OPOMBE Več o tem Tone Zom, 8. maj 1945 v Ce- lovcu, Kronika, 1965, št. 3, str. 203—205. — S. Karntner Nachrichten, Klagenfurt, 8. V. 1945. — 3. Sklep citira knjižica Karntner — ein Problem, Wien 1945. — 4. Sklep koroškega posvetovalnega deželnega odbora z dne 13. 6. 1945 (Arhiv Inšti- tuta za narodnostna vprašanja, f. 166). — 5. Na- drobno popisuje te dogodke dr. Joško Tischler v prilogi Spomenice koroških Slovencev zavezniški komisiji na Dunaju, štev. 15 (tudi v francoskem, angleškem in ruskem jeziku, tlpkopds). Tu je pod prilogo štev. 13 tudi britanska verzija teh dogodkov; dr. Joško Tischler, Ljubo doma, kdor ga ima. Družina in dom, Celovec, 1949, št. 4, str. 7—11. — 6. Podatek v arhivu INV, f. 166. — 7. Glej opombo 5. — 8. Prim. pripombe v Prispev- kih za zgodovino delavskega gibanja, 1963, str. 213 — 214. — 9. Prim. Ljudsko pravico, št. 83, 29. 7. 1945. — 10. Karntner Nachrichten, št. 69, 2. 8. 1945. — 11. Slovenski poročevalec, št. 103, 18. 8. 1945. — 12. Prepis tega predloga hrani arhiv INV. — 13. Notica v arhivu INV, f. 218. 14. Več o tem gl. Volkswille, Klagenfurt, št. 24, 14. 2. 1946; št. 33, 7. 3. 1946; št. 20, 25. 1. 1947. — 15. Podatki deželne vlade v arhivu INV. — 16. 181 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dr. Joško Tischler, Zur Lage der Slowenen in Karnten, Pressedienst OF, št. 4, 2. 3. 1946; Die Neue Zeit, št. 242, 22. 10. 1949. — 17. Prim. in- tervencijo koroškega deželnozborskega poslanca KPA J. Kanzianke februarja 1947, Pressedienst OF, št. 7, 22. 2. 1947. — 18. Prim. Slovenski po- ročevalec št. 111, 11. 5. 1950. — 19. Dr. Julij Fe- laher. Vprašanje povračila imovine in povratka škode koroškim Slovencem, ki so bili v drugi svetovni vojni prisiljeno izseljeni, z vidika av- strijskega prava. Gospodarski koledar, 1960, Ljubljana, str. 57—62. 182