PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 99 (13.632) Trst, nedelja, 29. aprila 1990 V Dublinu se je uspešno končal vrh evropske dvanajsterice Za Kohla mora Nemčija ostati zaveznica Thatcherjeva ne namerava finančno podpreti procesa združevanja O nemškem vprašanju bo govor še na jesenskem zasedanju KVSE i>emcija NATO Na proslavi 45-letnice osvoboditve Poziv iz Rižarne: Ohraniti vrednote osvobodilnega boja DUBLIN — V sugestivnem zatišju Dublinskega gradu se je včeraj zaključil vrh evropske dvanajsterice, ki je proučil oblike združevalnega procesa med Nemčijama in ocenil posledice, ki jih bo združena Nemčija imela v okviru Evropske skupnosti. Splošna ocena vrha je izredno pozitivna, čeprav je britanski premier Margareth Thatcher kar nekajkrat vrgla polena pod noge svojim sodelavcem. Zlasti ne' prijetno je izzvenela njena izjaval, da Velika Britaniji ne bo namenila združeni Nemčiji »niti pennyja«, medtem ko so ministrski predsedniki ostalih držav članic podprli predlog o finančni in vsestranski pomoči bodoči članici. Za čuda pa Thatcherjeva ni nasprotovala predlogu, ki je padel s strani italijanskih predstavnikov, De Michelisa in Andreottija, da bi nemškemu vprašanju še pred koncem leta posvetili nov vrh. Italija bo po pravilih rotacije prevzela predsedstvo ES julija. Veliko zanimanje je vladalo za poseg zahodnonemškega kanclerja Kohla, ki pa je bistvu potrdil vse dosedanje teze: združena Nemčija bo ostala pod okriljem atlantskega pakta, vendar bo sovjetskim četam, ki so še na vzhodnonemškem ozemlju, dala na razpolago dovolj časa za postopen umik. Kohl je tudi zagotovil, da bo združevanje Nemčije potekalo pod stalnim nadzorstvom ES in NATO. »Združevalni proces je tesno vezan tako na eno kot na drugo stvarnost in samo na tak način bo mogoče uresničiti "nemški sen",« je pojasnil Kohl. Poleg strategije združevanja, s katero so soglašali vsi prisotni, pa je zahodnonemški kancler načel tudi drugo, nemara precej bolj pereče vprašanje, in sicer količino in NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na proslavi v Rižarni tudi podpredsednik poslanske zbornice Aniasi NA 6. STRANI Minister Gava in predsednica poslanske zbornice Jottijeva sprejela delegacije demonstrantov Množična manifestacija proti ugrabitvam na pobudo združenja »Da bo Patrizia zadnja« — V večno mesto, v samo sre-tia t,- "-alijanske vlade, je včeraj prišlo krJjjgče oseb, ki jih ne združuje nika-rafSj? cehovska pripadnost ali geog-ha j .območje, pač pa skupna tragič-Zbrain ^nia- V Rimu so se namreč Pren,,,. .0sebe, ki so bile kakorkoli že b^oljev ne 'n nemislosti ugra- oiiCaP0v°rki, ki se je vila po rimskih živeie' So osebe, ki so srečno pre-in sofr^gcabitev, bili so starši, sestre rabitp]io ^ onih, ki so še v rokah ug--Oance,, / ,ter na stotine prijateljev in jo SoU.V' ki so hoteli tako izkazati svo-H ograbJjenceim dalo zclnčiZa rimsko manifestacijo je iz Stallave ie >>^)a bo Patrizia zadnja« zia Taccheif’ ie borna mala Patri-skrbeli turi- Člani združenja so po-ie v n0ri 01 Za »vlak solidarnosti«, ki Oe, ter 7=na s°boto odpotoval iz Verovali žrtve, Globuse, ki so v Rim pripe-Veroni c6 u9rabitev iz južne Italije. V chella ;„fr'SGcib na vlak Imerio Tac-bruaih „ usare Casella ter nič koliko ~ oseb, s katerimi so se mediji na primer hiorda ,,i, '.s katerimi sc da ukvarjali manj, kot Mario Mastrotto in Gianni Compler, a so tudi sami preizkusili stisko ugrabitve. Tem so se nato pridružili še sestra Rocca Suraceja, žena in vnuk Vincen-za Medicija, mož Mirelle Silocchi in sošolci Carla Celadona, ki ga domači pogrešajo že več kot dve leti. Še najbolj pretresljivo pa je bilo pričevanje Rosalie Masturso, ki je brez dlak na jeziku dejala, da je država mirno prezrla primer njenega očeta, ki so ga ugrabili leta 1981, zato pa družini pridno trkajo na vrata finančni stražniki z zahtevo, naj izplačajo davek za dediščino za osebo, o kateri se sploh ne ve, če je res mrtva. Notranji minister Gava in predsednica poslanske zbornice Jottijeva sta nato sprejela dve delegaciji združenja »Da bo Patrizia zadnja«. Jottijeva je dejala, da se mora država res potruditi v boju proti ugrabitvam, minister Gava, ki so ga nekateri demonstranti ostro kritizirali, pa je v svojem posegu podčrtal dejstvo, da je sleherni trud države upravičen in celo nujen. Prizor z včerajšnje maniiestaclje v Rimu Zahteva do sodnem •i n LJUBLJANA — Zaradi nedavnih žaljivih in obrekovainih izjav člana predsedstva SR Srbije Mihajla Kertesa na račun predsedstva in predsednika predsedstva SFRJ Janeza Drnovška so zahtevali od javnega tožilstva, naj sproži sodni postopek proti Kertesu. Kabinet predsednika predsedstva SFRJ je v svojem sporočilu za javnost napisal, da se predsednik predsedstva ne namerava spustiti v polemiko tako nizke ravni in predpostavlja, da Mi-hajlo Kertes nastopa v lastnem imenu in ne v imenu predsedstva SR Srbije. Prav zato pričakujejo, da se predsedstvo SR Srbije distancira od takega nastopanja svojega člana predsedstva. Sporočilo so včeraj posredovali Tanjugu med Drnovškovim obiskom v Ljubljani. Papež Janez Pavel H. lahko obišče Jugoslavijo NA 3. STRANI □ □ □ Neučinkovit boj proti kriminalu še vedno v središču predvolilne pozornosti Minister Gava odgovarja na kritike in obsodbe Posvet o vlogi krščanske skupnosti v treh Benečijah NA 5. STRANI □ □ □ Včeraj slovesno odprtje 20. mednarodnega Soriškega sejma ESPOMEGO NA 10. STRANI RIM — Volilna kampanja doživlja svoj zadnji konec tedna, polemika pa se zaostruje. Njeno središče so še vedno notranji minister Gava (na sliki), njegov boj proti organiziranemu kriminalu, njegova sposobnost ter zahteve po njegovem odstopu. Skratka, »primer Gava« si je prislužil največ polemičnih točk v tej volilni kampanji. O notranjem ministru pa bi lahko rekli vse, razen tega, da je zaradi pozornosti, ki je je deležen, izgubil živce. Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil v Milanu, je mirno odgovarjal na vsa, še tako spotakljiva vprašanja, mimogrede pa je vladni večini mame-nil nekaj ironičnih sporočil, medtem ko je opoziciji posvetil le eno opazko. Izjavil je namreč, da se kljub vsemu še vedno poslužuje marksistično-leninis-tičnega izražanja. Kljub razpoložljivosti pa Gava le ni dal ustreznega odgovora na točno zastavljena vprašanja, pač pa se je izmazal s polemiziranjem, pa čeprav je večkrat izjavil, da mu polemika ni všeč, še zlasti, ko se nanaša na vladno zavezništvo. Toliko bolj, ker se volilna kampanja neusmiljeno izteka. Kdor hoče kritizirati stranke vladne večine, naj to naredi v ministrskem svetu, kjer vlada velika kolegialnost, meni Gava. V zvezi z zahtevami po odstopu pa trdi, da bi semoral poleg njega še marsikdo odreči ministrskemu naslovu. Ljudje, ki berejo časopise, nadaljuje notranji minister, ima občutek, da je na vladi samo Krščanska demokracija, medtem ko smo priča prvi resnično laični večini. Gavi je vestno odgovarjal tajnik PSI Craxi na drugi tiskovni konferenci, v Neaplju. Priznal je, da je kritično zadržanje do notranjega ministra upravičeno, še zlasti, ker je organizirani kriminal koncentriran le v nekaterih ita- G. R. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Prvomajska Italija sili k počitku Po pismu, ki sta ga Francija in ZRN naslovili na predsednika Landsbergisa Litovska vlada čedalje bolj osamljena Mitterranda in Kohla je podprl še Bush RIM — Prvi maj bo letos enkratna priložnost za predsezonski oddih, saj si bodo mnogi Italijani privoščili nekajdnevni počitek v znamenju sonca. Vremenske napovedi so naklonjene vsem letoviščarsko navdihnjenjim Italijanom. Nekaterim bodo še na voljo zasnežena smučišča, drugim pa se ponuja možnost, da se 2. maja vrnejo v službo z zavidljivo zagorelo kožo. Večini bodo priskočili na pomoč tudi ravnatelji, ki smejo proglasiti ponedeljek za šole prost dan. Po podatkih o prometu kaže, da je že včeraj zapustilo italijanska mesta več kot 6 milijonov letoviščarjev, tem pa naj bi se v ponedeljek pridružilo še drugih štiri. Gre skratka za ponovitev velikonočnih počitnic, ko so Italijani pridno spoštovali tradicijo izleta s pi-kinikom. Odločno gost je bil promet tudi na mejnih prehodih, kjer so se že včeraj vile dolge kolone vozil, saj je prvomajska Italija dokaj zanimiva tudi za turiste. V Vilniusu je množica Izrazila svoje nezadovoljstvo tudi z zažiganjem sovjetskih dokumentov (Telefoto AP) MOSKVA — Po pismu, ki sta ga francoski predsednik Mitterrand in zahodnonemški kancler Kohl naslovila Vytautasu Landsbergisu, zadobiva litovska kriza vse jasnejše obrise. Was-hington Post je včeraj potrdil vest, da je bil o pismu seznanjen ameriški predsednik Bush, ki je tudi sam podprl iniciativo pisemskega »nasveta« Litovcem. Bush ni nastopil javno, ker se je želel izogniti morebitnim dodatnim polemikam, ameriška administracija pa si je že opogumila, saj je prav včeraj iznenadila litovskega ministrskega predsednika, gospo Prunskiene, in ji zagotovila vizum za obisk ZDA in Kanade. Vse do zadnjega so ameriške oblasti trdile, da bo smela gospa Prunskiene obiskati ZDA in Kanado šele junija, to je po napovedanem srečanju Bush-Gorbačov. Z vizumom na potnem listu pa bo litovski premier odpotovala 30. aprila in bo ostala v ZDA do 5. maja. Tudi Sovjetske oblasti so pozitivno ocenile vsebino Mitterranovega in Kohlovega pisma, v katerem oba državnika prosita Litvo, naj zamrzne proglasitev neodvisnosti, v litovskih vodilnih krogih pa se širi otipljivo nezadovoljstvo. Temu je dal nekako svoj glas partizanski heroj Bendiskas, ki je dejal, naj se vendar Litovci zavedajo dejstva, da ne more tri milijone ljudi motiti trud, ki ga svet vlaga za popuščanje napetosti. Litovcem se vsekakor pišejo težki časi. O tem je spregovorila včeraj gospa Prunskiene, ki je dejala, da bodo zamrznili izplačilo mezd in plač v gotovini, da bodo črpali petrolej za lastno porabo, da bodo skušali enako ukrepati tudi s premogom. SZ je namreč prekinila tudi izvoz premoga z utemeljitvijo, da Litva ni poravnala računa (v vrednosti milijona rubljev) za prejšnjo pošiljko. Izvedenci trdijo, da bodo že 20. maja pošle rezerve bencina, v trgovinah pa primanjkuje kave, čaja, vodke in drugih alkoholnih pijač, ki jih SZ ne izvaža več v Litvo. Tudjmanovi HDZ kar 79% izvoljenih v prvem krogu Japonci izročili Kitajcem zračnega gusarja Zhenhaia ZAGREB — Kot je včeraj uradno sporočila volilna komisija, si je Tudjmanova Hrvatska demokratska zajednica v prvem krogu volitev zagotovila kar 104 predstavnike v bodočem hrvaškem saboru, kar je 79 odstotkov v prvem krogu izvoljenih ali 29,21 odstotka od 356 predstavnikov v treh zborih hrvaškega parlamenta. Račanova ZKH-SDS je v vseh treh zborih prejela 13 predstavnikov, po 3 predstavnike imajo neodvisni, Koalicija narodnog sporazuma in Sr-pska demokratska stranka, medtem ko so skupni kandidati ZKH-SDS in Saveza socijalista Hrvatske osvojili tri mesta, po enega predstavnika pa skupni kandidati HDZ in Hrvatske seljačke stranke (kmečka stranka) ter HDZ in Hrvatske socialnoliberalne stranke. V prvem krogu so torej izvolili 131 zastopnikov v sabor, tako da morajo izvoliti še 225 predstavnikov v tri zbore hrvaškega sabora. Volilna komisija je tudi sporočila, da so zaradi kršitve volilnega zakona razveljavili volitve za zbor občin v Sisku, Samoboru in Pazinu, tako da bodo morali v teh krajih ponoviti tudi prvi krog volitev. Prav tako ni bilo zaradi pomanjkanja kandidatov prvega kroga v Karlovcu, Krapini in na Braču. Po teh podatkih je nesporno, da je v prvem krogu zmagala Tudjmanova nacionalistična Hrvatska demokratska zajednica. Ker pa so v tem krogu v bistvu izvolili le 36 odstotkov predstavnikov v tri zbore sabora, ZKH-Stranka demokratičnih sprememb (SKH-Stranka demokratskih promjena) upa v boljšo afirmacijo. To je včeraj poudaril njen predsednik Ivica Račan, a le pod pogojem, da ne bo več propus-tov, ki so bili v prvem krogu volitev. ZKH-SDS zahteva dodatno revizijo podatkov kar za 31 volilnih enot, kjer naj bi prišlo po mnenju hrvaških komunistov do nepravilnosti in drugih kršitev volilnega zakona. ZKH-Stranka demokratičmnih sprememb poudarja, da so se njeni kandidati dobro odrezali, da pa je stranka podvržena grobim napadom in diskvalifikacijam. Prav zato se bo vsestransko angažirala, da bo vse nizke udarce odbila, tako da bo v drugem krogu volitev 6. in 7. maja skušala zaustaviti sedanje brezumje. Nekateri so se po njenem mnenju že proglasili za zmagovalce in vnašajo strah med ljudi. ZKH-SDS ne bo dovolila, ne glede na izid volitev, da bi kdorkoli nosil posledice zaradi svojega političnega, narodnega ali verskega prepričanja. Račan je obenem obsodil zahteve srbske skupščine, naj Hrvaška plača odškodnino za zločine, ki so bili proti Srbom storjeni za časa NDH. Politični spopad pred drugim krogom hrvaških volitev bo torej po vsem sodeč oster, kar bo negativno vplivalo na svobodno izbiro volilcev. Ob zmagoslavni evforiji Tudjmano-vih nacionalistov ni čudno, da se ljudi loteva strah, a kaj ko so bile zmerne sile (Koalicija) v prvem krogu poražene. TOKIO — Japonska vlada ni prisluhnila apelom odvetnikov in Am-nesty International in je zato včeraj izročila kitajskim oblastem 36-letnega Zhang Zhenhaia (na sliki), ki je decembra lani, skupaj z ženo in komaj 13-letnim sinom preusmeril kitajsko linijsko letalo v Tokio. Zračni gusar je takoj po pristanku na japonskem letališču izpustil vse potnike boeinga 747 ter se z ženo in sinom predal policiji. Zhenhai je prosil japonske oblasti, naj mu priznajo status političnega begunca, vendar so sodniki najprej zavrnili prošnjo njegove žene in sina, pred dnevi pa še njegovo. Zhenhaiovi odvetniki trdijo, da bi ga lahko kitajski sodniki obsodili celo na smrt, saj je menda sodeloval pri pekinški pomladi. Japonski zunanji minister je vsekakor dejal, da je od kitajskih oblasti zahteval pisno potrdilo, da bodo Zhenhaiu sodili izključno za prekrške v zvezi s preusmeritvijo letala, za kar tvega do največ deset let zapora. • Vrh dvanajsterice kakovost pomoči, ki naj bi jo sedanje države članice nudile Nemčiji. Predsednik evropske komisije Jacgues De-lors je predlagal, da bi finančna sredstva črpali iz raznih skladov. Kohl pa je odvrnil, da ne želi, da bi bile članice še dodatno finančno obremenjene zaradi tega. Prav v ta del razprave je posegla Thatcherjeva z zgoraj omenjeno ponesrečeno izjavo, ki pa je padla na neplodna tla. Sicer pa bodoča združena Nemčija mora opraviti še s številnimi sogovorniki. Eden od teh je na primer Moskva, kjer se je včeraj mudil vzhodnonemški premier Lothar De Maiziere. Sovjetski zunanji minister Ševardnadze pa je podobno kot Kohl včeraj spet poudaril, da želi njegova vlada neuvrščeno novo Nemčijo, sicer bi se evropsko strateško ravnovesje pokvarilo. Nastajajoča Nemčija pa Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000,-din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.-din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG mora še sesti za skupno mizo z ZDA, ki so že napovedale, da bodo učvrstile vlogo Konference o varnostnem sodelovanju v Evropi. KVSE oziroma Helsinki 2, bo zasedala prihodnjo jesen, tako kot dublinski vrh pa bo osrednjo razpravo posvetila prav nemškemu vprašanju. Zasedanja, ki bo skoraj gotovo v Parizu, se bo udeležilo vseh 35 držav članic. Složnost, ki je vladala na dublinskem vrhu, je prijetno presenetila ita-lijanskega ministrskega predsenika Andreottija. O vrhu samem je dejal, da je doživel »popoln uspeh«, prav Italija pa bo v prvih mesecih svoje evropske mandatne dobe priredila medvladno konferenco o politični enotnosti ES. Evropski svet je prav včeraj poveril zunanjim ministrom držav članic nalogo, da izdela načrt o poteku omenjene konference. Z mandatom se spet ni strinjala Thatcherjeva, vendar je Andreotti pojasnil, da je šlo bolj za »njene običajne predsodke«, ki izvirajo iz neutemeljenega strahu, da bi Velika Britanija postala »žrtev« bodisi ES, bodisi njene nove članice, združene Nemčije. Tudi zunanji minister De Michelis je pozitivno ocenil dublinski vrh, še zlasti pa dejstvo, da postajajo Združene države Amerike vedno bolj naklonjene KVSE. »Prav to dejstvo pa mora spodbuditi države Evropske skupnosti, da pokažejo večjo aktivnost, če nočejo zaostajati za procesom združevanja. Zunanji ministri držav članic so del zasedanja posvetili problemu širjenja mamil. • Minister Gava odgovarja lijanskih deželah. Požar pa je skušal tudi pogasiti, ko je dejal, da je med golimi kritikami in zahtevo po odstopu velik razkorak. S temi besedami je Craxi tudi nekoliko popravil predvčerajšnji spodrsljaj svojega podtajnika Di Donata, saj je dodal, da je samo parlament pristojen za odstope ministrov. S Craxijem se je tudi tokrat strinjal republikanec La Malfa. Kaže, da sta tajnika obeh strank že nekaj časa na isti valovni dolžini. Tudi Forlani je pred časom podal skoraj dramatično sliko o javnem (ne)redu in mnogi so imeli vtis, da želi spet predlagati smrtno kazen, pojasnjuje La Malfa. Stališče PRI se bistveno razlikuje od stališča komunistov, saj smo mi hoteli le opozoriti na odgovornosti posameznih ministrov, je pojasnil La Malfa, ki pa ni preklical zahteve po odstopu Gave. Liberalec Patuelli je odločnejši, ko pravi, da so obsodbe in kritike premalo, da bi lahko privedle do konkretnih rezultatov v zvezi z bojem proti kriminalu. Med enim prepirom in drugim pa organizirani kriminal izvaja svoj vpliv tudi na volitve, je zaključil Patuelli. Polemična vročica pa menda blagodejno vpliva na tajnika KPI Occhetta, ki je prepričan, da marsikdo odobrava obsodbo komunistov glede Gavove nesposobnosti. Navdušenje deli z njim, čudno, a res, demokristjan Bod-rato. Sicer pa, volilna kampanja je tudi za to, da včasih zbliža sovražnike. Za uglednega predstavnika demokr-ščanske levice je splošno kritiziranje zunaj in znotraj strank v volilni kampanji škodljivo in nezaželjeno, kratko malo neodgovorno vedenje. Boj proti kriminalu zahteva enotnost in mobilizacijo vseh demokratičnih strank, grmi Bodrato in se ne zmeni za tajnika KD Forlanija, ki je te dni izredno kritičen do odnosov, ki- so nastali v vladni večini. Forlani ni prav nič prizanesljiv s tistimi, ki se spogledujejo s komunisti in njihovim novim tokom, se pravi s socialisti in republikanci, saj je prepričan, da hočejo s to igro dokazati, kako je sedanja vladna večina nesposobna. S Forlanijem se deloma strinjata tudi socialdemokrat Cariglia in liberalec Al-tissimo. Če komu kaj ni všeč, naj izstopi iz vlade, pravi Cariglia. Prav to pa bodo storili socialdemokrati, če bo Craxi ponovno vrgel na tehtnico zahtevo po predsedniški republiki. Rečeno, storjeno: grožnje socialdemokratov je takoj izkoristil Craxi, ki je repliciral, da je predsedniška republika nujno potrebna, če hočemo splošno korenito reformo. dPiHLftKsm,© S MARIN MOUNTAIN BIKES _____MBK J« ČASA DEL CICLO TRST - Ul. Valdirivo 21 - Tel. 68009 S. r. /. IM FORT - EXP0RT DISTRIBUZIONE INTERNAZIONALE LEGNAMI ED AFFINI S. r. I. MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV d. z o. z. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 Tel. (040) 368940/368868/369028 - Tlx 460442 DILATS Fax (040) 362595 Intervju Janeza Drnovška današnji Slobodni Dalmaciji Ni razlogov, ki bi preprečevali papežev obisk v SFR Jugoslaviji SPLIT — »Ne vidim posebnih razlogov, da papež Janez Pavel II. ne bi obiskal Jugoslavije. To bi bil pomemben obisk, ki bi še utrdil sodelovanje med Vatikanom in Jugoslavijo. Prepričan sem, da bi številnim našim ljudem, posebno katoličanom, tak obisk mnogo pomenil.« To je v intervjuju za današnjo Slobodno Dalmacijo izjavil predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek. »Če so v preteklosti obstajali razlogi, ki so preprečevali ta obisk, jih danes ne vidim«, je dejal Drnovšek. Jugoslavija po njegovih besedah uresničuje demokratične reforme, politični pluralizem, svobodo mišljenja in izražanja ter naravno tudi versko svobodo, tako da se rešuje še onih redkih rezerv, ki so bile prisotne v preteklosti. Jugoslovanski predsednik je prepričan, da papežev obisk ne bi negativno vplival na položaj v Jugoslaviji, na mednacionalne in medverske odnose, ker si tega Vatikan ne želi. Navsezadnje sta tako makedonska pravoslavna Cerkev kot islamska skupnost izrazili željo, da jih papež obišče, ko bo prispel v Jugoslavijo. V primeru papeževega. obiska Drnovšek smatra, da mu je treba zagotoviti primerno vsebino in papeža sprejeti kot državnika, a mu obenem nuditi vso pomoč pri uresničevanju njegovega pastoralnega programa. Po navajanju dobrih odnosov med Sveto stolico in Jugoslavijo, je Dr- novšek poudaril, da ima lahko rimskokatoliška Cerkev v sedanjih demokratičnih procesih in družbenih spremembah v Jugoslaviji pomembno vlogo v zmanjševanju napetosti med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Predsednik predsedstva Janez Drnovšek je obenem pozitivno ocenil odnos Vatikana do gibanja neuvrščenih. Ob tem je še poudaril, da so si stališča Jugoslavije in Svete stolice enaka ali vsaj podobna pri številnih mednarodnih vprašanjih. Po tem intervjuju je lahko vsakomur jasno, da lahko sedaj jugoslovanska škofovska konferenca povabi papeža na uradni obisk, ker so odpadle vse rezerve, ki so to v preteklosti preprečevale. V Južni Koreji je policija napadla stavkajoče delavce Južnokorejska policija je napadla 10.000 stavkajočih ladjedelcev Iz Ulsana. Delavci so se pred štirimi dnevi zabarikadirali v ledjedelnici Hyundai, ker zahtevajo izpustitev njihovih sindikalnih zastopnikov, ki so jih aretirali. Stavkajoči delavci so odgovorili policiji s streljanjem z obrtniško izdelanimi topovi (Telefoto AP) Na Češkem val nasilja proti romski skupnosti PRAGA — Romska skupnost, ki živi na severu Češke, je že nekaj dni tarča hudih izgredov, ki jih Prirejajo večinoma mladi »pankerji« ter oboževalci »trde rock glasbe«. Gotovo pa se za to preobleko skrivajo čisto navadni nasilneži. Praški časopisi so včeraj poročali, da doživljajo Romi pravi pogrom. Starši ne pošiljajo več svojih otrok v šolo, ker se bojijo, da bi jih nasilneži napadli, ponekod pa jim lopovi prepovedujejo celo vožnjo z javnimi avtobusi Jn tramvaji. Vesti o šovinističnih izgredih je včeraj potrdil tudi češkoslovaški premier Petr Pithart. V televizijskem intervjuju je med drugim izrazil bojazen, da bi se neredi razširili po vsej državi. Val nasilja na ra-eun Romov je primerjal z medetničnimi neredi v Zakavkazju in na Kosovu. »Prepričan sem bil, da smo omikan narod, ki se je temu primerno vplejal v sred-ojevropsko kulturo in da nam je taka oblika nasilja Popolnoma tuja. Dogodki pa dokazujejo, da ni tako,« le komentiral Pithart. Kaže, da je bilo v neredih ranjenih 27 oseb, vse pa so romskega porekla. Češka »mlada fronta« je drugačnega mnenja; vesti ki jih je objavil tisk, so po njenem mnenju napihnjene in neosnovane. Resnica pa je, kot trdijo oblasti, urugačna. Romi so namreč že v začetku aprila prvič Prosili za pomoč organe javne varnosti, organizirali Po so se tudi sami. V nekaterih naseljih so ustanovili Posebno stražo, drugje pa so z mirnimi manifestaci-lomi zahtevali večjo zaščito. Premier Pithart jih je nned tem pozval, naj na nasilje ne odgovarjajo z nasiljem, obljubil pa je tudi, da bo pereči problem me-oetnične mržnje obravnavala vlada. Oblasti pa so Prepričane, da domačo mladino podpihujejo prevratniške organizacije iz sosednjih držav. Za igralca Genoe Carlosa Aguilero so sodniki določili hišni pripor Nogometaš Genoe Carlos Aguilera bo do nove odločitve sodnikov ostal v hišnem priporu. Po več kot šesturnem zaslišanju, katerega vsebina je ovita v popolno tajnost, so sodniki odločili, da ga ne bodo zadržali v zaporu in da so bo lahko udeleževal športnih dejavnosti. Ni pa še znano, ali se bo Aguilera lahko udeležil svetovnega nogometnega prvenstva (AP) Nesreče ne počivajo še posebno ne ponoči RIM — Na italijanskih cestah je še posebno nevarno voziti v nočnih urah, točneje od polnoči do šeste ure zjutraj. Tako so ugotovili izvedenci združenja za varnost v prometu AISICO, ki so smeli operirati na podatkih ISTAT. Po njihovih zaključkih so najbolj »nevarne« dežele Lombardija, Emilija-Romagna in Lacij. V sami Lombardiji so v letu 1988 zabeležili 17,62 odstotka težkih prometnih nesreč v nočnih urah, v Emiliji-Romagni padejo odstotki na 16,33, v Laciju pa na 13,84. Dokaj nevarni sta tudi Piemont in Toskana (8,78 in 7,98 odstotka nesreč), v ostalih deželah pa je število nesreč, do katerih pride po polnoči, odločno nižje. Po ugotovitvah AISICO gre vsekakor za podatke, ki za-dobijo večji pomen šele takrat, ko jih razčlenimo po mestih. Rim in Milan prednjačita tudi v tem, preseneča pa podatek o Forliju in Raveni, kjer je število nesreč izredno visoko. Mongolska vojska apolitična UL AN BATOR — Zgodovina beleži nove preobrate tudi v deželah, ki niso trenutno v ospredju pozornosti. Tako so na primer v Mongoliji ugotovili, da je mongolska vojska, ki že več kot 70 let slovi, kot temelj revolucionarne partije mongolskega naroda, čedalje bolj apolitična. Mongolski komunisti na oblasti so menda izgubili vpliv, ki so ga imeli na vojsko in jih to kajpak skrbi, saj se bliža termin julijskih svobodnih volitev. Z vojaki drži tudi polkovnik Zunduin Ragčaa, ki je dejal, da bi se morala vojska otresti vseh neposrednih političnih pogojevanj. Sicer pa je tudi mongolska komunistična partija priznala, da se mora ločiti od vojske, najbrž tudi zato, ker je že marca letos ugotovila, da so vojaki potegnili z demonstranti, ki so zahtevali demokracijo. Odločitev bo neugodno vplivala na že itak težko sožitje med verskimi skupnostmi Zapečatena vrata cerkve Božjega groba JERUZALEM — Zgodovinska odločitev patriarhov in šefov vseh krščanskih skupnosti iz Jeruzalema, da zaprejo baziliko Božjega groba, je vzbudila val protestov po vsem svetu. Dogodek je preko vatikanskega radia komentiral tudi palestinski nadškov Michel Sabah. Opozoril je predvsem na dejstvo, da zaprtje cerkve Božjega groba ogroža obstoj tako Židov kot Nežidov, nad tem pa bi se morala zamisliti vsa svetovna javnost. Sabah je pojasnil, da je palestinsko ljudstvo v Jeruzalemu ostalo brez vsake zaščite, med Palestinci pa so tudi kristjani. Medtem je papež Janez Pavel II. imenoval msgr. Andrea Cordero Lanzo di Montezemola za apostolskega delegata v Jeruzalemu in Palestini. Di Montezemolo je bil doslej apostolski nuncij v Urugvaju. Na sliki (telefoto AP): čuvaj cerkve Božjega groba je pribil še zadnji pečat na vrata »Najslabšega« taksista bodo izgnali NEW YORK — Morda se še spominjate »najslabšegta« newyorškega taksista, ki si je prislužil ta nezavidljivi naslov, ker je s strankami ravnal kar se da nesramno, osorno in celo protizakonito. Vehbija Gunduza, tako je ime grobjanu v rumenem avtomobilu, bodo sedaj izgnali iz ZDA. Stran pa ne bo moral zaradi nevarne vožnje ter psovanja, pretepanja in celo izsiljevanja nedolžnih strank, pač pa zaradi starega sodnega prekrška. Italijanske oblasti so ga namreč obsodile zaradi trgovine mamili, Gunduz pa je to »podrobnost« zamolčal, ko je emigriral v ZDA. Ko so newyorške občinske oblasti to odkrile pa so - najbrž z velikim veseljem - podpisale nalog za takojšnji izgon bivšega taksista (izkaznico je vrnil, ker ni hotel pred sodnike zaradi kopičenja prekrškov) in Gunduz bo v nekaj dneh spet v rodni Turčiji. FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: ui. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 2 0 5 /.00/S ŠTEVILKA, KI JE LJUBEZEN Mladostni stil devetdesetih let ima danes svoje ime: peugeot 205 look. Odkrij ga v vseh njegovih detaljih: notranjost s pravim platnom jeans sive barve, vzglavniki na sprednjih sedežih, strešno okno in posebni pokrovi na kolesih - vse serij-.sko. Izbirate lahko med Vemi barvami: belo, rdečo | in grafitno sivo (*). Vse z enako ljubeznijo za look. (*) opcija Zastopniki Peugeot vam bodo v sodelovanju z družbo Peugeot Finanzia-ria SpA predlagali »formulo 205«, rešitev za finansiranje in plačilo, ki bo najbolj ustrezalo vašim potrebam. "ASC0LT0 24“, telefon, ki je na razpolago »oznikom Peugeot Talbot 24 ur dne«no. Brezplačen poziv po celi Italiji J/gggHff ^utoLisert TRŽIČ - Ul. Timavo 24 - Tel. (0481) 790504 GORICA - Majnica 12 - Tel. (0481) 391808 | PEUGEOT Bivši pokrajinski sekretar KD in bivši direktor deželnega sedeža RAI Gnido Botteri je pred desetimi dnevi sodeloval pri predstavitvi Stranjeve knjige »La comunita sommersa - Gli sloveni dalla A alla Ž«. Njegovo razmišljanje o odnosih med Italijani in Slovenci v naših krajih se nam je zdelo tako zanimivo, da ga objavljamo v daljšem izvlečku. 'T1 vabilu, ki mi ga je naslovil \ / ravnatelj NŠK Milan Pahor je govor med drugim o jar-\ ku, ki ločuje Slovence in Italijane, o nepoznavanju, nezaupanju in tudi o nasprotjih. Nakazana vprašanja so izredno zahtevna in človek bi se jim najraje izognil. Preteklost, sedanjost predvsem pa pozornost do prihodnosti silijo k soočanju s temi »težkimi« besedami. Ob prebiranju Stranjeve knjige se spomin vrača nazaj v preteklost, v začetek šestdesetih let, ko sem v reviji »Trieste« objavil »katalog« in »slovar« slovenskih organizacij v deželi. Slovenci so ta poskus v bistvu ocenili kot na pol policijski poskus evidentiranja organizacij. »Ali se avtor zaveda škode, ki jo je povzročil z objavo teh informacij,« se je spraševalo Gospodarstvo, Rudolf pa je v »Demokraciji« pribil »Kdo je odgovoren za moralno in morda tudi gmotno škodo, ki jo posameznim povzročajo take nezaželene karakteristike«, Boris Pahor pa jih je označil kot »črne liste«. Priznam, da je bil tedanji »katalog« nepopoln in ponekod netočen, toda sedaj Stranj v svoji knjigi objavlja še bolj organsko in izpopolnjeno verzijo tistega »črnega« seznama. Morda je to dokaz, da smo v tridesetih letih le naredili nekaj korakov naprej na področju nezaupanja. Danes je gpvor o »jarku«, ki ločuje skupnosti, leta 1960 je Biagio Marin govoril o »breznu«, ki ga je tedaj omenjal tudi Alojz Rebula, ki mu tedanji »katalog« ni dajal ustreznega priznanja. »Tako globoko kulturno brezno med tukajšnjima narodoma bi nedvomno lahko všteli med psihološke pojave absurdnosti sodobnega sveta,« je zapisal leta 1960 pisatelj. Že dejstvo, da danes tu razpravljamo o tem vprašanju v dvorani Trgovinske zbornice kaže, da smo v tridesetih letih brezno spremenili v jarek. Kaj se je v tem času spremenilo? Kaj je treba še spremeniti in kdo in kako naj se stvari spremenijo? V odgovoru na ta vprašanja je treba seči nazaj v preteklost. Brezno v odnosih med Italijani in Slovenci v teh krajih je zazevalo že v prejšnjem stoletju, dramatično pa je prišlo do izraza ob koncu prve svetovne vojne, ko sta se Slovenija in Hrvaška vključili v komaj ustanovljeno jugoslovansko državo, Pravilna je pot aktivne integracije Guido Botteri Italija pa je stopila na pot fašistične diktature. Najhujše posledice tega prepada pa so prišle do izraza med in takoj po drugi svetovni vojni. Mislim, da Stranj nakazuje ključ italijanskega nerazumevanja, ko citira razpravo med tedanjim slovenskim poslancem Besednjakom in liberalnim ministrom Casatijem leta 1924. »Vi ločujete med narodom in državo, jaz na tako ločitev ne pristajam.« Sicer pa vlada na tem področju precejšnja zmeda tudi na mednarodni ravni, saj na primer Londonski memorandum omenja »jugoslovansko etnično skupino«, naša ustava pa govori o jezikovnih skupinah. Zaradi teh predsodkov in zaradi fašističnega preganjanja Slovenci težijo k identifikaciji Italijanov s fašisti, Italijani pa zaradi razcepitve odporništva v naših krajih (dovolj je, da pomislimo na usodo bataljona »Alma Vivoda« ali na dogodke v Porzusu) in zaradi povojnih dogodkov težijo k identifikaciji Slovencev s komunisti in Jugoslovani. Dokler je bilo vprašanje razmejitve še odprto, je bilo brezno med skupnos-tima nepremostljivo. Razkol ob ko-minformu je sicer paradoksalno nekoliko omilil nasprotja in nezaupanje in razvoj bi šel v bolj pozitivno smer če bi zavezniška vojaška uprava ne poglabljala brezna s svojo politiko »divi-de ed impera«. Položaj se je spremenil po letu 1954, ko je bilo mejno vprašanje v bistvu rešeno in ko je bil demobiliziran aparat, ki ga je Jugoslavija podpirala v Trstu. Gre za postopen proces, ki je dal prve sadove deset let pozneje: leta 1965 nastane prvi politični odnos med slovenskimi in italijanskimi strankami v Devinu-Nabrežini, istega leta levosredinska večina omogoči izvolitev prvega Slovenca, socialista Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor. Leta 1966 je inštitut za politične vede pri tržaški univerzi pripravil raziskavo javnega mnenja. Na vprašanje, ali je možno miroljubno sožitje med Italijani in Slovenci je pritrdilno odgovorilo 75,7 odstotka anketirancev, 17,9 odstotka pa negativno. Odstotek pritrdilnih odgovorov je med mladimi narasel na 86,3, med delavci na 81,7. Ta rezultat ni bil spontani sad zgodovine (čeprav je tudi čas velik zdravnik), pač pa sad konkretnih naporov obeh strani od leta 1954 dalje. Slovenci so k temu prispevali, ker so se oddaljili od identifikacije Slovenec-ko-munist-Jugoslovan (Stranj definira SKGZ kot laično organizacijo, današnji Primorski je zelo oddaljen od začetnih stališč uradnega glasnika OF), Italijani pa s poznavanjem slovenskega sveta, s preseganjem nezaupljivosti in s potiskanjem sovražnosti v zgodovinski spomin. Primerov tega zbliževanja je veliko. Navedel bi le prispevke slovenskih intelektualcev v reviji »Trieste«, esej o Kocbeku, predstave italijanskega Stalnega gledališča na osnovi slovenskih tekstov, ki so bili prevedeni in prilagojeni. Dodal bi tudi zgodovino Slovencev, ki jo je Pirjevec objavil v reviji »La bora« in prevod, v isti reviji, neobjavljenih tekstov Pahorja in Rebule. Osebno mislim, da so na italijanski strani imeli največjo zaslugo in nosilno vlogo v tem zbliževanju socialisti (s tajnikom Pittonijem in podtajnikom Eliom Apihom, ne tisti, ki sedaj dvorijo Listi za Trst) ter demokratični katoliki, ki so udejanili nauk papeža Janeza XXIII. in njegovih enciklik, s katerimi je bila odpravljena teorija »višjih civilizacij«. Italijanski in istranski demokratični katoliki so osvojili analizo goriškega nadškofa msgr. Pangrazia, ki je leta 1967 med drugim dejal: »Ko sem pred 5 leti prišel v te kraje, sem po analizi položaja spoznal, da je treba reševati dva izrazito naša problema: navezati dialog in sodelovanje med narodnostnima skupnostima ter pogledati preko meje za utrditev in zbliževanje narodov.« Katoliki so v bistvu morali le nadaljevati po poti, ki sta jo nakazala tržaška škofa Bartolo-masi in Fogar. Iz tistih časov bi spomnil na dva bistvena dogodka. Eden je izrazito negativen, saj je leta 1975 zavrnitev osimskih dogovorov zavrla ta proces demokratične rasti. Osimo so zavrnili socialisti, ki so se pripravljali, da jezdijo melonarskega »tigra«, zavrnili so ga katoliki, ki so se pripravljali na preusmeritev v zmernost, zavrnili so ga tudi komunisti, morda kot odraz zadnje privrženosti Vidalijevi liniji, ki je bila »alergična« na jugoslovanski reformizem. Zgodovina jih je povsem demantirala: dogodki v vzhodnoevropskih državah, dogajanje v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji, ob koncu osemdesetih let dokazujejo, kakšno priložnost sta pred 15 leti zapravila Trst in italijanska demokracija. Vzporedno z dogajanjem v Ljubljani se bodo lahko razvili v pozitivnem smislu tudi odnosi med Italijani in Slovenci pri nas. Seveda pa bo razvoj mogoč le, če ne bo imobilnosti in odsotnosti ne pri Italijanih ne pri Slovencih, če se bosta soočanje in dialog nadaljevala. Stranjeva knjiga je pomembna stimulacija in nujno »pomagalo«, ker sta končno odpadli identifikaciji Italijani-fašisti (ali nacionalisti) in Slovenci-ko-munisti (ali filojugoslovanski iredentisti). Toda s tem jarek še ni napolnjen, treba bo nanositi še veliko materiala, da bomo lahko odpravili to pregrado. Stranj trdi, da mora biti pot integracije slovenske narodnostne skupnosti v italijansko družbo alternativa asimilaciji in posredno tudi alternativa iredentističnim skušnjavam. Slovenci pa bodo po mojem mnenju lahko stopili na pot integracije, če se bodo osvobodili skupka »skušnjav«. »Skušnjava« vitimizma je po mojem prisotna tudi v naslovu Stranjeve knjige, saj avtor s svojim delom dokazuje, da skupnost ni podtalna. »Skušnjava vitimizma« je j po mojem posledica »skušnjave maksi-malizma«, se pravi iskanja izključno globalnih rešitev in zavračanja po- l stopnosti, ki je značilna za vsak de- 1 mokratični proces. Zaradi tega se tudi ne upošteva dovolj vseh korakov, ki jih je naredila italijanska stran na institucionalni in na osebni ravni. S tega vidika se mi zdijo emblematični odmevi na Maccanicov zakonski osnutek. Tretja in najhujša »skušnjava«, ki jo morajo Slovenci preseči, je skušnjava zapiranja v same vase, kar je popolno nasprotje integracije. »Primer Hreščak« iz leta 1965 je pozitiven primer protisegregacionističnih teženj, saj je tedaj Slovenec postal upravitelj celotne tukajšnje skupnosti, Italijanov in Slovencev. Mislim, da je pravilna^ in tvorna pot, po kateri je Slovenec Sinkovič postal prva violina v orkestru gledališča Verdi, po kateri je Slovenec Volčič dopisnik Rai iz Moskve, Slovenec Pirjevec uči na univerzi v Padovi itd. Mislim, da danes vsi soglašajo, da so bistvo človekove pravice, pravice osebe pred pravicami »skupine«. »Treba je definirati enakovrednost človeških vrednost,« je zapisal leta 1961 Boris Pahor v svojem prispevku k ‘ razpravi, ki jo je spodbudila revija Trieste. »Prvi predhodno pozdravljam t razcvet obojestranskosti vrednot, ki so kot čudežna uresničitev sanj, ki so od; daljene v času, a neizbrisne po svoji f intenzivnosti.« In kot »razcvet« je tudi pesnik Biagio Marin označil pluralizem naše skupnosti v poeziji, ki jo je posvetil slovenski ženski, od katere nas ločuje samo jezik. Rad bi končal s pesnikovim razmišljanjem: »Kako lahko pre-skočimo zid? Tudi kruh nas ločuje! ; Morda smo perverzni, ker zavračam0 i ta božji razcvet.« pismi uredništvu Prizadevanje za pravice Slovencev prispevek sožitju Spoštovano uredništvo, letos praznujemo 45-letnico osvoboditve. Ker o tem vsi veliko govorijo, sem se odločila, da napišem nekaj vrstic o spomenikih padlim, ki ki jih je toliko pri nas v zamejstvu in v Jugoslaviji. Ne bi pisala o velikih mestnih spomenikih, ampak o tistih vaških, včasih skromnih, a zato nič manj pomembnih. Ko sem se pred kratkim udeležila večdnevnega izleta po Dalmaciji, sem videla, da ima vsaka večja vas ali mestece poleg cerkve tudi spomenik padlim. Spomeniki so kamniti, enostavno oblikovani, a lepi, z vklesanimi imeni padlih, v zelo negovanem okolju. Nekaj besed o spomeniku partizanskim mornarjem v Podgori. Na kraškem griču je plošča iz črnega marmorja, na njej bel kamniti galeb, v okolju prijetno zelenje, v ozadju pa morje in otoki. In prav tu sem pomislila na vse naše padle, na tiste, ki imajo ime vklesano na spomenikih, in na tiste neznane, za katere se niti ne ve, kje so umrli ali kje so pokopani. Prav gotovo vsi niso bili komunisti, nekateri, če bi preživeli, se ne bi strinjali s politično ali državno ureditvijo pri nas ali v Jugoslaviji, bili pa so antifašisti, ki so se odločili za borbo proti okupatorju in izdajalcem, ko so le-ti bili še zelo močni. In to so plačali z življenjem. Med njimi so bili tudi italijanski tovariši, in tega ne smemo pozabiti nikoli. Zato je naša dolžnost, da v njihov spomin prispevano po naših močeh za mir in sožitje, za boljše gospodarsko in kulturo življenje vseh ljudstev, ne glede na raso, vero, barvo kože. Borba za pravice nas Slovencev v zamejstvu je en tak prispevek. Roza Rakar Zaradi zavlačevanja SFRJ morajo čakati delavci iz bivše cone B Spoštovano uredništvo, oglašam se Vam v zvezi s pismom Jožka Tenceja glede pokojninskega priznanja delovne dobe v coni B po koncu druge svetovne vojne do londonskega sporazuma. Bil sem namreč poročevalec ratifikacijskega zakona v senatu 5. septembra 1989 in zadevi sledil še naprej. Najprej nujno pojasnilo bralcem. Italija in Jugoslavija sta namreč leta 1957 sklenili konvencijo o socialni varnosti, vendar sta izločili cono B STO-ja, ker njen status še ni bil jasno definiran. To se je zgodilo šele z osimskim sporazumom, v katerem je tudi člen, ki obe državi obvezuje, da bosta izpolnili konvencijo, oziroma jo razširili tudi na ljudi, ki so delali v bivši coni B STO-ja. Ker je medtem veliko le-teh menjalo državljanstvo in se preselilo v drugo državo, je sporazum iz dne 14. oktobra 1986 določil kriterij, da bodo sedanji jugoslovanski državljani, ki živijo v coni B, prejemali pokojnino iz jugoslovanskega socialnega zavarovanja tudi za delovno dobo med dvema vojnama, sedanjim italijanskim državljanom (tudi beguncem) pa bo INPS priznala delovno dobo v coni B med letoma 1945 in 1957. To pomeni, da bodo sedanji jugoslovanski državljani prenehali prejemati italijansko pokojnino za dobo med dvema vojnama (pač pa ostane v veljavi integracija socialne pokojnine za tiste, ki so služili v italijanski vojski!), ker jim bo ta doba vračunana v »jugoslovansko« pokojnino. Takih je trenutno 1550. Italijanskih državljanov, ki so delali v bivši coni B med 1945 in 1957 pa je tudi nekaj tisoč in bi lahko uveljavili svoje pravice tudi s pričevanji, če je bila dokumentacija izgubljena. V svojem poročilu senatu sem predlagal, naj bi sosednji državi takoj začeli pogajanja za novo konvencijo, da se uredijo tudi druga pereča vprašanja in razmerja, ki bodo nastala zaradi intenzivnejšega gospodarskega sodelovanja in menjave delovne sile. Z ratifikacijo dogovora se je zares nekaj zataknilo. Običajno je Italija, ki z zamudo potrjuje svoje mednarodne obveze, tokrat pa zavlačuje jugoslovanska zvezna skupščina. Zdi se, da bi prevzem bremena teh 1550 pokojnin s strani slovenskega in hrvatskega socialnega zavarovanja bilo prehudo finančno breme. Zaradi jugoslovanskega zavlačevanja pa morajo čakati prav tisti, ki so sedaj italijanski državljani in imajo pravico do priznanja delovne dobe v bivši coni B STO-ja. Kajti izmenjava ratifikacijskih listin v teh pogojih ni mogoča. Gospodu Jožku Tenceju svetujem, naj se obrne na sindikalne organizacije upokojencev, ki dobro poznajo razmere in se za zadevo aktivno zanimajo, tako v Trstu kot v Vidmu. Če se bo stvar zavlekla, bomo morali poiskati kako drugo rešitev, čeprav bi bila juridično zelo zapletena. Stojan Spetič Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah Urnik velja od 25. marca 1990 Za Št. Odhod Odhod Prihod poleta avtobusa letala letala MILAN AZ 313 dnevno 5.35 7.05 7.55 RIM AZ 307 dnevno 6.00 7.30 8.40 DUNAJ AZ 1256 sre/pet/ned 10.10 11.40 13.00 RIM AZ 301 dnevno 10.00 11.30 12.40 FIRENCE AZ 1257 sre/pet/ned 14.00 15.30 16.30 MILAN AZ 315 dnevno 14.00 15.30 16.20 RIM AZ 311 od pon do pet 14.30 16.00 17.10 RIM AZ 303 dnevno 17.40 19.10 20.20 Iz Št. Odhod Prihod Prihod poleta letala letala avtobusa FIRENC AZ 1256 sre/pet/ned 10.10 11.10 12.00 RIMA AZ 300 dnevno 9.30 10.40 11.30 DUNAJA AZ 1257 sre/pet/ned 13.40 15.00 15.45 MILANA AZ 314 dnevno 13.50 14.40 15.30 RIMA AZ 310 od pon do pet 14.00 15.10 16.00 RIMA AZ 302 dnevno 17.10 18.20 19.10 RIMA AZ 306 dnevno 20.55 22.05 22.50 MILANA AZ 312 dnevno 21.40 22.30 23.10 Letalska agencija (Trg Sv. Antona 1): Splošne letalske storitve ....... tel. 040/68017-630143-65108 Potniške rezervacije............. tel. 040/61506-61507 Potovanja-križarjenja-počitnice ... tel. 040/61996 Menjalniške storitve............. tel. 040/61996 Terminal ne Železniški postaji___ tel. 040/422711 Blagovni ekspedit (iz Trsta) .... tel. 040/62105 Blagovni ekspedit (iz Ronk) ..... tel. 0481/778000 (FAX 474437) Urnik potniške agencije: od ponedeljka do petka .......... 8-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah....................... 9-12 Urnik urada na Železniški postaji: od ponedeljka do petka .......... 5.30-7, 8.30-12 in 13.30-18 ob sobotah....................... zaprto Urnik blagovnega ekspedita: od ponedeljka do petka .......... 8.30-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah....................... zaprto Agencijski uradi so zaprti ob nedeljah in praznikih, avtobusni servis j® vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zaprt' lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko 0481/7731. _____ Okrog tisoč predstavnikov 15 škofij na srečanju v Gradežu in Ogleju Posvet o vlogi krščanske skupnosti in bodočnosti območja treh Benečij GRADEŽ — Včeraj se je v kongresni palači v Gradežu pričelo prvo večdnevno posvetovanje na temo Krščanske skupnosti in bodočnost na območju treh Benečij. Na štiridnevnem srečanju, ki ga prireja škofovska konferenca za območje treh Benečij, sodeluje okrog tisoč delegatov, duhovnikov, politikov, laikov, ki predstavljajo kar 15 italijanskih škofij. Posvetovanja se udeležujejo tudi cerkveni delegati iz Slovenije, Avstrije, dežel Lombardije in Emilije-Romagne. Tržaško škofijo predstavlja 28 delegatov, goriško pa 26. Delegacijo slovenske cerkve vodi koprski škof dr. Metod Pirih, koroško pa celovški škof dr. Egon Kappellari. Uvodno homilijo je podal beneški Patriarh Marco Ce, ki je poudaril po-urembnost srečanja v Gradežu in Og-'eju, ki bo ostalo v analih zgodovine Rimske cerkve. Gre za pravo misijonsko srečanje, ki je namenjeno Vstaje-niu. Pomembni simpozij spada v ev-r°Pski kontekst združevanja. Evropa ur narodi naše celine, je med drugim uejal Ce, se odpirajo Rimski cerkvi, zato se tudi mi želimo odpreti vernikom. Sledila sta pozdravna govora gosti-teijev. Najprej je v imenu gradeške občinske uprave spregovoril župan Mario Corbatto, ki je izrazil dobrodošlico vsem obiskovalcem. Simpozij, je menil Corbatto, je brez dvoma edinstveni trenutek obravnave določenega pomembnega življenjskega razvoja, ki se nas tesno tiče. Sledil mu je predstojnik goriške nadškofije Vitale Bom-marco, ki je izrazil zadovoljstvo nad izbranim sedežem posveta, saj je prav Oglej stičišče slovenske, koroške in cerkve treh Benečij v luči evropskega vsestranskega odprtja in razvoja. Udeležencem srečanja se je brzojav-noodzval tudi rimski poglavar katoliške cerkve papež Janez Pavel II., ki je izrazil zadovoljstvo nad delovanjem cerkvenih predstavnikov treh Benečij. Telegram s čestitkami je poslal tudi kardinal Ugo Poletti. Nato je simpozij prešel v živo. Predstavniki prisotnih škofij so lahko prisluhnili zgodovinskemu razmišljanju monsignorja Giancarla Menisa, ki je skušal izluščiti iz zgodovine italijanske severnovzhodne cerkve skupne in najizrazitejše točke, ki so se porodile v Ogleju, ter ponazoriti njihovo pomembnost. Prvi dan posveta se je zaključil s sociološkim posegom profesorja Renza Guberta, ki je obrazložil, zakaj ne moremo sedanje moderne družbe opredeliti za krščansko. Posvetovanje se bo nadaljevalo danes. Ob 9.30 bo krajša slovesnost v Oglejski baziliki, nakar bo imel teološko razmišljenje mons. Pietro Nonis. Ob 11. uri bo na sporedu maša, ki jo bo imel kardinal Marco Cč. V popoldanskih urah se bodo udeleženci ponovno preselili v kongresno palačo v Gradežu, kjer bodo ob 15.30 spregovorili o novi evangelizaciji Evrope kardinal Carlo Maria Martini, celovški škof Egon Kapellari in koprski škof Metod Pirih. Nato bodo predstavniki pravoslavne, protestantske in judovske vere uradno pozdravili seminaris-te. Kasneje bodo posamezne komisije, teh je 24, pričele s svojim delom, zvečer ob 21. uri pa bo na sporedu koncert oglejskih glasbenikov pod vodstvom patra Gilberta Presacca. Jutri bo ob 8. uri imel mašo v gra-deški cerkvi sv. Eufemije goriški nadškof Bommarco, nakar bodo predstavniki škofij nadaljevali z delom po komisijah. Zvečer ob 20.30 se bodo z barkami popeljali v cerkev na Barbani. Srečanje se bo zaključilo v torek, 1. maja. MARKO ČUBEJ r duhu jadranske pobude Še globlja vzajemnost med sosedi SVETI ŠTEFAN — V tem pre-lepem črnogorskem kraju so vče-r?i predstavniki zainteresiranih julijanskih dežel oziroma repub-jjk in pokrajin podpisali skupno jlstino, s katero ustanavljajo De-l°vno skupnost za južni in sred-jjli Jadran. Izoblikovanje novega ^dnarodnega organizma sodi v sklop namenske listine o ' jad-janski pobudi", ki sta jo podpisa-a 17. septembra lani v Umagu JjUnanja ministra Gianni de Mic-aelis in Budimir Lončar. K novonastali delovni skup-”°sti so pristopile kot dejavne Članice dežele Emilija-Romagna, parke, Abruci, Molize in Apulija .er vse jugoslovanske republike 2? obe pokrajini, razen Slovenije, *tl bo v njej opazovalka. v skupni italijansko-jugoslo-^anski izjavi piše med drugim, .a bo Delovna skupnost za južni sj?r srednji Jadran delovala ob jApem spoštovanju juridično-{] btucionalnih značilnosti vseh jJjbic in to še posebno na pod-cHh zaščite jadranskega okolja, ; J^Podarsko-proizvodnega ter Q . astrukturnega sodelovanja l,lrorna razvojne promocije ma-tr„ ln srednjih podjetij, turizma, stv°VStva' kulture pa še znan-skov^ecp in tehnološkega razi- skfre^Se^s*;vo nove delovne daPaosti bo pripadlo v prvem tr^iu (kolikor traja pač us-ka Zn.a mandatna doba) Markam, sai J6 bilo sklenjeno soglasno, Pobud6 Za dežel°' ki je tudi dala nadflWZa omenjeno skupnost. V vala vsat111^0 slednP predsedo-ozirnrA kl dve leti druga dežela sice ®a republika ali pokrajina, Vsek Upoštevaie abecedni red in dat k°r P° načelu, da si man-vj. redno delita enkrat Jugosla-skiir.ln enkrat Italija. Delovna ran K°St Za iužni m srednji Jad-donrT0 v smislu dvostranskega drii .V°ra lahko sodelovala tudi z trni ' mi meddeželnimi skupnos-čevg1]11 z njimi snovala ter uresni-Uradnl ; Hpne Programe, njeni ha v?1 Pa bodo italijanšči- Vaš^i a^na' srbščina, srbohr-Venščin makedonščrna in slo- stantPetkovem predhodnem se-ihnlr^- V Cetinju so se tehniki in li, rt;. 10narji obeh držav domeni- hostf 7hirb?d° zast0Pniki Skup-'Akrafi /ai na skupščini vsaj 1 ietn°r poleg tega so se na-•Sporazume^ za umestitev bi dBi a?iske9a odbora, ki naj $tvu 0Val Pri začasnem predsed-? rti^P^li odprto vprašanje kojj-j robitni ustanovitvi stalne Mafijo, za kar bi poskrbele ,lkov 'Nadalje so predvideli ob-*Q9ijaiye štirih komisij: za eko-/ m ambientalno načrtova-r, hpJa predsedstvom Emilij e-uNcfi )' za gospodarsko koo-Kothui0, in turizem (Apulija), za s0deln, acije (Hrvaška) ter za ?°sti ijhnje na področjih zna-bražev=, ■ Urg in strokovnega izo-Vanja (Črna gora). Denarna ustanova Friuladria zbrala za 3.595 mrd lir vlog TRST — Včeraj smo zvedeli za lanski poslovni obračun denarne ustanove Banca popolare Friuladria, ki je nastala s spojitvijo zavodov Banca coo-perativa operaia in Banca popolare di Tarcento (Čenta) ter Banca popolare di Pordenone. V novi združbi so zabeležili 3.595 milijard lir vlog, sicer pa navajamo posamične bilančne rezultate. Pordenonska ljudska banka je zbrala 3.228 milijard lir vlog in imela 33,1 milijarde dobička (1,4% več kot 1. 1988), podelila pa je za 832 milijard Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice sporoča, da bo gostovalo v Kopru s predstavo Razglašeni zbor v petek, 4. maja, ob 20. uri in ne v soboto, kot je predhodno javilo. posojil, tako da bo postregla družabnikom z dividendo 1.500 lir za vsako delnico. Delavska zadružna banka je zbrala 138 milijard vlog, posodila 43 milijard lir in imela 1,4 milijarde dobička. Ljudska banka v Čenti pa je zaznamovala 1,7 milijarde lir dobička, 229,6 milijarde zbranih sredstev ( + 14%) in 82,7 milijarde posojil. Banca popolare Friuladria namerava še znatno bolj okrepiti svojo prisotnost na celovitem območju Furlanije-Julijske krajine in jo raztegniti tudi v vzhodne predele Veneta, sicer s postopnim odpiranjem podružnic, ki ji ga omogočajo najnovejši italijanski zakonski predpisi v sklopu liberalizacije finančnih tržišč. Na skupščini delničarjev so v tem pogledu izrecno poudarili, da bo šel ta postopek vštric z uvajanjem novih storitev sporazumno z drugimi denarnimi ustanovami. Občina Grmek i Zaselka Sevcč ln Zverinac v občini Grmek ČEDAD — Občinske volitve bodo v nedeljo tudi v občini Grmek v Beneški Sloveniji. Resnici na ljubo gre poudariti, da gre za »najbolj« slovensko občino v teh krajih. Trenutno v njej živi 640 prebivalcev, medtem ko jih je leta 1950 bilo kar 1.750. Problem izse- ljevanja je torej močno prizadel tudi grmeško občino, ki se mora kot vse ostale spoprijemati z vprašanji razvoja, zaposlovanja, ohranjevanja svojih -v tem primeru predvsem slovenskih -tradicij in seveda nudenja kakovostnih storitev, ki so prav v tej predvo- VLADA OPOZICIJE Z zmago na volitvah se je združeni slovenski opoziciji ponudila priložnost, da sama oblikuje svojo vlado. To je tudi storila (ni izrabila priložnosti, ki so ji jo ponujali, da bi oblikovala t. i. nacionalno vlado, sestavljeno iz ljudi, ki bi ustrezali najmočnejšim strankam) in za mandatarja določila krščanskega demokrata Lojzeta Peterleta. Koga bo izbral za ministre in koliko jih bo, tega ta hip še ne vemo, vemo pa, da bo imela nova vlada strahovito veliko dela. Seveda tudi (ali celo - zlasti) zaradi zdajšnjega gospodarskega položaja republike, ki se ne more in ne more izkopati iz gospodarske krize, tako kot ne more iz krize vsa država. Ni sicer možno reči, da zdajšnja vlada ni ničesar storila za odpravo gospodarske krize, prav tako pa še zdaleč ni možno trditi, da je storila dovolj. Nova vlada bo morala namreč dokaj hitro odpravljati tekoče gospodarske probleme, ki jih je neizmerno veliko, hkrati pa bo morala izoblikovati tudi svojo dolgoročnejšo gospodarsko vizijo, v kateri elav -11' pri Sv. Ivanu in na Proseku. Mer ci’ ki podpirajo protest, ne na-Meta ai° blokirati avtobusnega pro-v$ej11' Vendar želijo opozoriti pred-Mpravo podjetja, da so. naveli-Vti4prnlenih obljub. Delavci se že M p ®1 oproščajo potnikom, pri tem Marjajo, da so njihove delovne 4». lako slabe, da postavljajo v p^ 0st; same potnike in šoferje. H obnovitve notranje pogodbe 0%Ota hjihov Enotni koordinacijski ludi reorganizacijo dela in jamstva za varnost šoferjev in potnikov. Podjetje hoče namreč večjo storilnost, tako da bi šoferji prevozili proge v krajšem času. Ti pa poudarjajo, da so že sedanji urniki zaradi gostega prometa pretesni, tako da morajo šoferji kar dirkati po mestu in okolici. Take vožnje pa so seveda zelo utrujajoče za šoferje in nevarne za potnike, zlasti za ostarele. V primeru nesreče odgovarja pred sodnikom samo šofer, ki je poleg vsega tudi zelo slabo plačan. Enotni koordinacijski odbor, ki lahko računa na podporo 400 delavcev in ki se distancira od tradicionalnih sindikatov (češ da niso dovolj odločni pri obrambi delavskih pravic), je v zadnjem letu izvedel že nekaj akcij in je tudi prijavil preturi upravo podjetja zaradi protisindikalnega vedenja. O tem bomo sicer še pisali konec maja, ko bo znana razsodba. Zaostreni sindikalni odnosi v miljski občinski upravi Skupščina uslužbencev Občine Milje je predvčerajšnjim prograsila pripravno sindikalno stanje. Kot beremo v tiskovnem sporočilu stanovskih sindikatov CGIL, CISL in UIL, je skupščina izrazila močno zaskrbljenost zaradi sindikalnih odnosov v upravi in še zlasti zaradi zadržanja, ki ga je občinska uprava zavzemala na srečanjih s sindikalnimi predstavniki za izplačilo poviškov, ki jih predvideva nova delovna pogodba oziroma rekvalifikacija starostne dobe. Zaradi tega zadržanja je skupščina proglasila pripravno sindikalno stanje in vzdržanje od nadurnega dela ter je poverila sindikalnim organizacijam nalogo, naj po lastni uvidevnosti proglasijo 12 ur stavke. O stavki bo vsekakor javnost pravočasno obveščena. Sodišče je preklicalo zaplembo Tanker Tank je odplul Včeraj ob 16. uri je zapustila Tržaški zaliv iraška ladja Tarik, iz katere se je 19. aprila zaradi okvare na podladju izlilo v morje kakih deset ton nafte. Tanker je lahko odplul proti pirejskemu pristanišču, potem ko je njegov ladjar s podporo skupine londonskih zavarovalcev zagotovil jamstvo v višini milijarde lir za odškodnino zaradi onesnaženja morja in je tržaško sodišče preklicalo odredbo o zaplembi. Naftni madež pred pomolom naftovoda Trst-Ingolstadt so takoj »zajezili« s plavajočimi pregradami, nato pa so ga posebno opremljene ladje »posrkale«, tako da v zalivu ni bilo — vsaj tako kaže — večje ekološke škode. Razpoko na podladju tankerja Tarik so v Trstu zasilno zamašili, v Pireju pa bodo ladjo dokončno popravili. t Mirno nas je zapustil Ljubi Prašelj (PEPI) Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino. Žalostno vest sporočajo žena Ana, sinovi Danilo, Bazilij in Vladimir, snaha Marija, vnuki Emanuela, Pat-rizia in Sabina, sestra Olga ter vsi sorodniki. Dolina, 29. aprila 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) t Dne 22. t. m. je v Zagrebu preminil naš dragi brat in stric Ivan Ivašič rojak z Opčin Z njegovo družino za njim žalujemo brata Miroslav in Albert, sestra Danica ter nečakinji Norka in Marta z družinami. Opčine, Trst, Sydney, 29. aprila 1990 ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta Angela Škerka se iskreno zahvaljujem dr. Petru Starcu in dr. Maji Demšar, g. župniku Grmeku, Združenju bivših partizanov, nosilcem krste in cvetja, pevskemu zboru V. Mirk, godbi s Proseka in sosedom s Kamene, ki so mi vedno stali ob strani, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. ALEKSEJA Z DRUŽINO Repentabor, 29. aprila 1990 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega Kazimirja Zupana = toplo zahvaljujemo vsem, ki so na aterikoli način počastili njegov spo-lin. Posebna zahvala naj gre dr. Štok-u za dolgoletno nego in dr. Lupincu. SVOJCI Trst, 29. aprila 1990 Ob boleči izgubi predrage Zdenke sočustvujejo z Radovanom, Nadjo in svojci Alda, Sergio, Marko in Borut Pertot. __________gledališča_______________ VERDI Simfonična sezona 1989/90 V sredo, 2. maja, ob 20. uri (red C) ponovitev Verdijeve opere LUI-SA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Piergiorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Meisters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Banaudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta. Ponovitve bodo še 4., 6„ 8. in 10. maja. V mali dvorani gledališča Verdi se nadaljuje pregled Videofilmov. Jutri,30. t. m., ob 17. uri bo na vrsti VIDEO posvečen operi SALOME. Dirigira Karl Bo-ehm, v glavni vlogi nastopa Teresa Stra-tas. Igra orkester Dunajske filharmonije. ROSSETTI Od 2. do 6. maja bo gledališka skupina Glauca Maurija uprizorila Molierovo delo DON JUAN. Režija Glauco Mauri. V abonmaju odrezek št. 10. B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V nedeljo, 13. maja, ob 21. uri bo v gledališču Rossetti nastopil pevec AME-DEO MINGHI. Predprodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti (tel. 040/48311). GLEDALIŠČE CRISTALLO -LA CONTRADA Danes ob 16.30 ponovitev drame MISEL Leonida Andrejeva. Režija Enrico Maria Salerno. Nastopajo: Enrico Maria Salerno, Laura Andreini, Carlo Valli in Pino Michienzi. Predstava je v abonmaju. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Zadnja predstava. V torek, 2.; in v sredo, 3. maja, ob 10. uri bo gledališka skupina iz I BURATTI-NI DELLA SALA FONTANA iz Milana predstavili pravljico z naslovom TV TV, TI VOGLIO. Predstava spada v ciklus A TEATRO IN COMPAGNIA, ki ga organizira La Contrada in je namenjena otrokom osnovnih šol. Avtor, glavni protagonist, lutkar in režiser je Enrico Colombo. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kulturni dom Baletna skupina Grant Mc Daniel and Dancers bo prikazala danes, 29. t. m„ ob 16. uri baletno predstavo THE MOVING ART. Vstopnice so v prodaji uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Gledališče MIELA REINA Danes, 29., in jutri, 30. t. m., ob 18., 20. in 22. uri predvajanje filma: LE NOTTI Dl CABIRIA Federica Fellinija z G. Mašino, F. Perierjem in A. Nazzarijem. razne prireditve Danes, 29. t. m., bo ob 11. uri na Colu v občini Repentabor SLOVESNOST ob odkritju spominske plošče padlim za osvoboditev tržaškega Krasa. Spominsko svečanost organizirata domicil 30. divizije NOVJ in sekcija VZPI-ANPI Repentabor; na njej pa bodo sodelovali govorniki, recitatorji KD Kraški dom in pevski zbor Fran Venturini od Domja. Organizatorji vabijo vse bivše borce, antifašiste, predvsem pa mlade, da se slovesnosti ob odkritju spominske plošče padlim za osvoboditev Trsta in njegove okolice polnoštevilno udeležijo. Danes, 29. t. m., ob 18. uri bo v Bazovici čarodejna predstava v župni dvorani. Nastopil bo čarodej Ivo Valetič s svojo čarodejno skupino VIKJ SHOW. V Marijenem domu v UL Brandesia 27 pri Sv. Ivanu bo danes, 29. t. m., ob 17. uri nastopila dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj z veseloigro J. Tavčarja PARIZ JE PAČ PARIZ. Nastopil bo tudi pevski zbor Slavec - Slovenec. Vljudno vabljeni! KD Lipa, ŠD Zarja in ŠZ Sloga priredijo jutri, 30. t. m., ob 21.30 TRADICIONALNO KRESOVANJE IN NOČNI POHOD NA KOKOŠ. Vabljeni! SKD Prosek-Kontovel in sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel prirejata PRVOMAJSKI PREDVEČER jutri, 30. t. m., ob 20.30 v dvorani Kulturnega doma na Proseku v čast 100-letnice praznovanja praznika dela in 45. obletnici osvoboditve naših krajev. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel in člani amaterskega odra J. Štoka. Govorila bosta predstavnika VZPI-ANPI in sindikata CGIL. Obenem sporočamo, da bo v torek, 1. maja, ob 8.30 krenila povorka z godbo na čelu k spomenikom padlim v NOB na Proseku in Kontovelu, kjer se bomo oddložili žrtvam. Vabljeni! Društvo slovenskih izobražencev v Trstu organizira v sodelovanju z Mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti večer na temo VLOGA MLADIH V DANAŠNJI SLOVENIJI. Pri okrogli mizi bodo sodelovali: Marija Markeš kot predstavnica Slovenske kmečke mladine, Andrej Žorž za Socialdemokratsko zvezo Slovenije in Breda Žare za Slovensko demokratično zvezo. Večer bo v Peterlinovi dvorani jutri, 30. t. m., ob 20.30. V okviru pobud za starejše občane prirejajo slovenske dobrodelne organizacije v Trstu predavanje prof. Maksa Šaha O KOROŠKI VČERAJ IN DANES. Predavanje bo v dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu v sredo, 2. maja, ob 16.30. To bo obenem priprava za izlet na Koroško sredi maja. Vpisovanje bo možno že takoj po predavanju, ko bo na sporedu družabnost. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom v petek, 4. maja, ob 20.30 gostuje amatersko gledališče skupine KD Oton Župančič iz Štandreža z recitalom T. Šalamona NAJBOLJ SMO SREČNI, KO SIN MIRNO SPI ter nastopa MePZ Oton Župančič pod vodstvom Mirana Rustje. Lepo vabljeni! Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samo od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 ODBOR ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE PRI SKGZ In DIJAŠKA DOMOVA V TRSTU IN GORICI prirejajo LETOVANJA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE na Rakitni od 2. 7. do 16. 7. 1990 - za otroke od 7. do 12. leta v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 - za mladostnike od 13. do 18. leta v Poreču od 14. 7. do 23. 7. 1990 -za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20, III. nad., tel. 368094; v Gorici v Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu v Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure. SKD Igo Gruden Spomin na '89 KONCERT MPZ IGO GRUDEN Slavnostni govornik Mario Uršič Jutri, 30. t. m., ob 21. uri v društvenih prostorih. koncerti Prof. Helena Bizjak vabi vse zainteresirane na TEČAJ MENTALNE DINAMIKE ki se bo pričel v soboto, 5. maja, ob 9. uri v Domu A. Sirk v Križu in bo trajal z odmori do večera. Tečaj je podoben tečaju avtogenega treninga. Nadaljeval se bo tudi v nedeljo, 6. maja, od 9. do 15. ure. kino VERDI Nedeljski koncerti V Verdiju se bo ob Tl. uri v mali dvorani gledališča Verdi zaključil ciklus Nedeljskih koncertov s pihalnim orkestrom, ki ga vodi Alessandro Bevilacgua. Na sporedu bodo Giglijeve in Crestonove skladbe s solistom Fabianom Perezom Tedescom. V Miljah v dvorani gledališča Verdi, bo ob 11. uri zaključni koncert skupine Insieme Vocale s skladbo A. Banchierija LA PAZZIA SENILE. V Tržiču v cerkvi Chiesa del Rosario, ob 11. uri bo Komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija izvajal Mozartov Koncert za fagot in orkester. [alorlja UL. SV. FRANČIŠKA 20 vabi v četrtek, 3. maja, ob 18. uri na otvoritev razstave: AUGUSTO PICCIONl slike 4., 5., 6., 7. in 8. MAJA Dolinska fantovska in dekliška vabita na MAJENCO 90 Občina Dolina prireja XXXIV. RAZSTAVO DOMAČIH VIN z ljudskim ocenjevanjem in vodeno pokušnjo vin KD Valentin Vodnik prireja v galeriji TORKLA tradicionalno razstavo slikarjev iz Brega SKLAD MITJA ČUK vabi v sodelovanju s KD Igo Gruden na večer diapozitivov v PERU DEŽELA NASPROTIJ v društvenih prostorih I. Gruden v Nabrežini v četrtek, 3. maja, ob 20.30. Zvonko Vidau bo podal vtise s svojega potovanja. čestitke ARISTON - 17.45, 22.15 Musič box, r. Costa-Gavras, i. Jessica Lange. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Lettere d'a-more, i. Robert De Niro, Jane Fonda. EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Mllou a maggio, i. Michel Piccoli, Miou-Miou. NAZIONALE I - 16.15, 22.15 Tempi mig-liori, kom., i. Kurt Russel, Robin Willi-ams. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Old Grin-go, i. Gregory Pečk, Jane Fonda. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Lo Cascio. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Sentl chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 15.30, 22.15 L'attimo fuggen-te, i. Robin Williams. EDEN - 15.30, 22,00 Confessioni erotic-he di tre ragazze bene, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 22.00 La guerra del Roses, r. Danny De Vito, i. Kathleen Turner, Michael Douglas. LUMIERE - 16.30, 22.15 Ultima fermata Brooklyn, r. Uli Edel, i. Hubert Selby Jr. ALCIONE - 16.00, 22.15 Flori d'accialo, kom., i. D. Hannah, O. Dukakis, S. MacLaine. RADIO - 15.30, 21.30 Blonde ambizione bionda, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ izleti Mladinski odsek SPDT in Športna šola prirejata danes, 29. t. m. spomladanski izlet za osnovnošolce na Grmado s poligonom na Kohišču. Zbirališče šolarjev na železniški postaji v Trstu ob 9.15 in odhod vlaka ob 10. uri. Povratek v Trst okrog 18.10 na železniško postajo. Cena izleta 3.000 lir. razna obvestila Barkovljanska skupnost javlja, da bo POČASTITEV PADLIH na barkovljan-skem pokopališču jutri, 30. t. m., ob 17. uri. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vinogradnike na SESTANEK, ki bo v sredo, 2. maja, ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu v zvezi s pripravo praznika vina. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bodo jutri, 30. t. m., uradi za stranke zaprti. Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju z mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti prireja jutri, 30. t. m., ob 20.30 v Peterlinovi dvorani - Ul. Donizetti 3 - okroglo mizo na temo VLOGA MLADIH V DANAŠNJI SLOVENIJI. Sodelujejo mladi predstavniki DEMOSA in sicer Marija Markeš za Slovensko kmečko mladino, Breda Žare za Slovensko demokratično zvezo in Andrej Žorž za Socialdemokratsko zvezo Slovenije. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 29. aprila 1990 KATARINA Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.13 - Luna vzide ob 9.05 in zatone ob 1.00. Jutri, PONEDELJEK, 30. aprila 1990 PIJ PLIMOVANJE DANES: ob 6.56 najnižja -51 cm, ob 13,59 najvišja 20 cm, ob 18.39 najnižja -1 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 19 stopinj, zračni tlak 1018,6 mb raste, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 65-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Michael Genovese, Davide Giurgevich, Nicolo Lodi, Marco Perazzi UMRLI SO: 87-letni Giovanni Saburri, 87-letni Salvino De Benvenuti, 88-letna Domeniča Bullo vd. Frediani, 76-letna Italia Pupulin vd. Adami, 75-letni Romano Stoccovac, 84-letni Luigi Robba, 76- letni Erminio Castellan, 74-letni Ugo Pit-tino, 69-letni Sergio Rosi, 54-letna Maria Damian vd. Giugovaz, 82-letni Amato Prasel. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 29. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41, Trg S. Giovanni 5, Senjakobski trg 1. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5, Ul. deli' Orologio 6, Ul. dei Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revol-tella 41. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Šentjakobski trg 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - od 8,30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 30. aprila, do sobote, 5. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejšeprime-. re. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, UL Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). OPČINE - Trg Monte Re (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primre. Torek, 1. maja 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. CDXs££^r> ,oto kino optika TRST Ul Mou.n. . k6V55-36/ ifiKi kontaktne leče tt" Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 772996 LOTERIJA BARI 69 74 41 15 42 CAGLIARI 43 5 8 29 23 FIRENCE 57 25 11 85 86 GENOVA 45 49 32 67 4 MILAN 60 89 32 77 66 NEAPELJ 86 63 56 52 80 PALERMO 70 46 55 43 77 RIM 55 52 87 12 21 TURIN 58 76 28 12 79 BENETKE 22 53 ENALOTTO 45 77 44 2 X X X X 2 2 KVOTE: X X 1 2 X mali oglasi Jutri praznuje rojstni dan SONJA BOGATEČ. Vse najboljše ji iz srca kličeta Edi in Lorenzo. Leto dni je že minilo, odkar sta si obljubila zvestobo BOGOMILA in MARKO. Da bi se še naprej tako razumela in rada imela jima želi sin Nikola, tata, mama in brat Stano z ženo. Že eno leti dni je že minilo, odkar sta BOGOMILA in MARKO stopila v zakonski stan. Da bi se še naprej tako ljubila in čez leto dni za punčko zmenila jima želi družina Pahor. V Bazovici slavi jutri rojstni dan MILENA. Vse najboljše, zdravja, sreče in zadovoljstva v nadaljnjem življenju ji želi teta Vilma z družino. V Nabrežini sta se včeraj poročila SUZANA in PETER. Vsi Jugeljčani jima iz srca čestitamo in želimo, da bi še naprej prijetno godla na skupni življenjski poti. V tretjič gre rado! Tokrat je šlo! Srečni Tamari Iskrene čestitke, NOVO-ROJENKI pa obilo sreče v življenju želijo kolegice šole Sv. Ane. Ob rojstvu drugorojenca PATRIKA čestita kolegici Elder in Darju Kolektiv Slovenskega stalnega gledališča Marku in Aronu se je pridružila sestrica IRINA Polno zdravja in sreče jim želijo nona Ondina, nono Velko, teta Dora in Igor OSMICO imata odprto do 15. maja Alan . in Silvo Hrvatin pri Elerih št. 34. OSMICO je v Slivnem odprl Frandoli. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Marjo Zobec iz Zab-režca, št. 10. OSMICO je odprl Venceslav Legiša v Mavhinjah. KO PO KRASU se boste vozili, lahko se v osmici pri Čočevih v Doberdobu boste odpočili. Postrežejo vam vino, kruh, salame in pršut in vse, za osebe dobrih ust. ODDAJAM gostilno v najem družini z »REC«. Tel. v uradnih urah na št. 820190. POSEZONSKA razprodaja terapevtičnih odej merinos. Mario Devetak, Ul. Zanetil 22/a, Sovodnje, tel. (0481) 882112. 21-LETNI fant, geometer, z opravljenim vojaškim rokom išče zaposlitev. Tel. 299978. PREŽIVITE počitnice ali konec tedna na Starem vrhu nad Škofjo Loko v prijetni vikend hiši sredi narave, z osmimi ležišči in opremljeno kuhinjo. Sprehodi, tenis. Pojasnila Tušek, tel. (003864) 74921. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, dvakrat tedensko v dopoldanskih urah. Tel. 281271. KUHARICO in natakarico zaposli gostilna na Krasu. Tel. 327120. PRODAM fiat ritmo 60S, letnik '85, 55.000 prevoženih km, metalizirane sive barve, edini lastnik, po ugodni ceni. Tel. ob večernih urah na št. 211207. PRODAM fiat regata 70/s, letnik '86 v odličnem stanju, cena 8.500.000 lir. Tel. 229231. PRODAM čisto nov ženski dežni plašč, kroj št. 50. Tel. 754833. PRODAM skupno z zidovi prvoyrstn° vpeljano tobakarno in prodajalno časopisov ter dovoljenje za prodajo raznega blaga. Zelo dobra pozicija. Trgovino lahko kupi vsakdo, brez posebnih pogojev, dober zaslužek. Tel. na št. 412031 - vprašati po Eriki. KOLO primerno za 7/10-letnega fanta v zelo dobrem stanju prodam. Tel-211324. GOSTILNA NA KRASU išče natakarico/ja z večletno prakso za poletno se-znono. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Natakarica'. DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiattt 9 - TRST - Tel. 774090 nudi široko izbiro zlatih in srebrnih izdelkov po konkurenčnih cenah, ter daril za vse priložnosti. Velike kupčije v mali trgovini. KOMERCIALIST z večletnimi izkušnjami v mednarodni špediciji z znanje® angleščine in srbohrvaščine išče zaposlitev. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Komercialist". ITALIJANSKO trgovsko podjetje išče uradnika/co, z opravljenim vojaški® rokom, z dobrim znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Cuf' riculum vitae poslati na upravo Pri' morskega dnevnika, Ul. Montecchi 9' 34137 Trst, pod šifro "Uradnik". TRGOVINA za prodajo kmetijskih pri' pomočkov išče vajenca - prodajalca-Pisati na upravo Primorskega dnevni' ka, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pOd šifro "Vajenec". KOKOŠJEREJA Kraljič v Prebenegu 85 prodaja kokoši in suhi gnoj v vre' čah po 25 kg. Tel. 231846. OBVESTILO Generalni konzulat SER Jugoslavije v Trstu obvešča, da bo ob državnem prazniku 1. maju zaprt v torek, 1. maja, in v sredo, 2. maja. 12 11 10 81.658.000 lir 1.622.000 lir 129.000 lir SUSH01'* G. SUSHMEL trst PRODAJA IN SERVIS £WEDA ELEKTRONSKE BLAGAJN^ TELEFAX OD 1.400.000 LIR DALJE TEHTNICE - REZALNI STROJ1 Ul. S. Francesco 11 Tel. (040) 767884 - 730333 rt rai 1____________________ 7.00 Nanizanka: II sogno dei Novak 8.20 Pravljična nanizanka: An-nie Oakley 9.15 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet 10.00 Zelena linija 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Zelena linija (2. del) 13.00 Nedeljski tednik 13.30 Dnevnik 13.55 Igra: Toto-TV 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Edwige Fenech) 14.20 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.50 Športne vesti 18.15 90. minuta 18.40 Domenica in... (zadnji del) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Film: Chi trova un amico trova un tesoro (kom., It. 1981, r. Sergio Corbucci, i. Bud Spencer, Terence Hill) 22.15 Športna nedelja 24.00 Nočni dnevnik 0.10 Film: Da mezzogiorno alle tre (dram., ZDA 1976, r. Frank D. Gilroy, i. Charles Bronson, Jill Ireland) 4^ RAI 2_________________ 7.00 Otroški variete: Patatrac, vmes risanke 7.55 Aktualno: Mattina due 10.15 Varieteja: Spremenljivo jasno, 12.00 Ricomincio da Due (vodi Raffaela Carra) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Šport in vreme 13.30 Rubrika: Nonsolonero 13.45 Variete: Ricomincio da due, vodi Raffaella Carra (2. del) 15.15 Nadaljevanka: Ouando si ama 17.00 Šport: avtomobilizem -Targa Florio, SP v motokrosu (250 ccm), jahanje 18.50 Nogometne tekme italijanske A lige 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Nanizanka: Hunter - II tri-onfo del giusto 21.30 Aktualno: Planeta proibi-to - armi e droga (vodi Oliviero Beha) 22.45 Dnevnik nocoj in vreme 23.00 Nanizanka: II Generale (2. del) 0.40 Tednik o kulturi, znanosti in prireditvah: L'aquilone 1.40 Konec sporedov | ^ RAI 3____________________ 8.50 Recital: Renato Bruson (Mozart, Beethoven, Schubert, Liszt, Faure, Ravel) 9.50 Tednik za mlade 11.30 Film: Infedelti (dram., ZDA 1937, r. William Wy-ler, i. Walter Huston, Mary Astor) 13.10 Kolesarska dirka po deželah 14.00 Deželni dnevnik 14.10 Fuori orario, 14.45 Vent1-anni dopo 15.15 Film: Taking Off (kom., ZDA 1971, r. Miloš For-man, i. Lynn Carlin, Buck Henry) 16.45 Drobci 17.40 Daljna obzorja: Afrika -Kenijski nosorog 18.35 Športna oddaja: Domenica gol 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Nogometne tekme B lige 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.20 Nočni dnevnik 23.50 Filmske novosti 24.00 Deželni nogomet TV Ljubljana 1 8.25 Video strani 8.35 Otroška matineja: Živ žav, 9.30 nanizanki Poltrona express, 9.40 Noro, norej-še, norišnica (pon.) 9.55 Nad.: Lepi upi (pon.) 10.50 Rogaški instrumentalni kvintet in ansambel Braneta Klavžarja 11.25 Kmetijska oddaja 12.25 Nad.: Formula 1 (Saada-Geoffrion, i. Alain Prost, 3. del) 13.10 Prisluhnimo tišini 14.00 Križkraž (pon.) 15.30 Nad.: Pokrijte ji obraz (3. del) 16.25 Video strani 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Film: Stara druščina (ves--tern, ZDA 1969, r. Jean Yarbrough, i. Walter Brennan, Jack Elam) 17.55 Kavarna 18.55 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Balkan ekspres 21.00 Zdravo 22.20 Dnevnik in vreme 22.45 Nan.: Skupaj na sledi TV Koper____________ 10.00 Juke box (pon.) 10.30 Rubrika: Calciomania 11.30 Tenis: turnir ATP v Mon-tecarlu (povzetki) 13.45 Šport: Noi la domenica, vmes jahanje, nogomet, odbojka in košarka 14.00 Avtomobilizem - SP za prototipe (neposredni prenos iz Monze) 18.00 Nogomet - ob zaključku italijanskega prvenstva 18.45 TVD Novice 19.00 Košarka NBA (pon.) 20.30 Rubrika: A tutto campo 22.00 TVD Novice 22.10 Dok.: Speciale Campo base 23.30 Rubrika: A tutto campo ffr TV Ljubljana 2 10.00 Oddaje za JLA in igrani film Kam po dežju? 13.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik, 20.00 dok. Biblija 20.50 Košarka: Jugoplastika - C. zvezda (4. finalna tekma) 22.30 Film: Lov za zelenim diamantom 0.10 Športni pregled CANALES________________ 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Dok.: L'arca di Noč 10.00 Rubrike: Block-Notes, II mondo del bebč, 10.15 Pre-vention, 10.30 II girasole, 11.00 Pollice verde, 11.30 Piacere Italia, 12.00 Antep-rima 12.30 Variete: Rivediamoli 13.00 Superclassifica Show 14.00 Variete: Nedelja v kinu 14.15 Film: La classe operaia va in Paradiso (dram., It. 1971, r. Elio Petri, i. Gian Maria Volonte, Salvo Randone) 16.15 Variete (2. del) 16.30 Nanizanka: A piedi nudi nel parco 17.00 Variete: Nonsolomoda 17.30 Nanizanka: Ovidio 18.00 Kviza: O.K. II prezzo e giusto, 19.45 La ruota della fortuna 20.30 Film: Gandhi (biog., VB 1982, r. R. Attenborough, i. Ben Kingsley, 1. del) 22.20 Odlomki: 10 e lode 23.05 Variete: Nonsolomoda 23.35 Italija sprašuje 0.35 Nanizanki: Top Secret 1,35 Lou Grant RETE 4_________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nanizanka: Ironside - L'u-omo daffari 9.30 Rubrika: Veliki golf 10.30 Aktualno: Money 11.00 Aktualno: Ping Pong 11.30 Rubrika: Ciak 12.20 Rubrika: Regione 4 12.30 Iz parlamenta 13.15 Telecomandolibero 14.45 Tenis: finale turnirja v Montecarlu 18.45 Variete: Gioca e pasta 19.15 Rubrika: Čara TV 18.45 Odlomki: 10 e lode 19.30 Telecomando libero 20.30 Film: La magnifica preda (vestern, ZDA 1954, r. Otto Preminger, i. Robert Mit-chum, Marilyn Monroe) 22.15 Nadaljevanka: Topazio (150. del) 23.00 Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta - Cappel-liera 23.30 Aktualno: Ping Pong 24.00 Film: lo e Tuovo (kom., ZDA 1947, r. Chester Erski-ne, i. Claudette Colbert, Fred McMurray, Richard Long, Marjorie Main) ITAUA 1________________ 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke Kidd video, Papero, The Littlest, Snor-ky, Isidoro e Dingbat 10.30 Rubrika o aktualnosti: Leonardo (pon.) 11.00 Mednarodni nogomet 12.00 Rubrika: Viva il mondiale (pon.) 12.30 Rubrika: Ob nogotnetnem prvenstvu 13.00 Tednik: Grand Prix 14.00 Glasbena oddaja: Be Bop a Lula (pon.) 14.45 Nanizanki: Chopper Sguad, 15.45 Kids Incorpo-ration - II nuovo arrivato 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nanizanka: O Hara - Ladri dauto 19.00 Risanke: Teodoro, 19.30 Conte Dracula, 20.00 Sia-mo fatti cosi 20.30 Variete: Emilio 22.00 Športni prenosi: Wrestlin-gmania (iz Toronta) 24.00 Filmske novosti 0.05 Nanizanke: Star Trek, 1.05 Kronos, 2.05 Ai confini della realta OPEON *________________ 8.30 Nan.: Arthur re dei britan-ni, 9.30 Guattro in amore 13.00 Rubrika o zdravju 13.30 Branko in zvezde 14.00 Aktualno: USA Today 15.00 Obnova nadaljevank 17.30 Nanizanka: Lottery 18.30 Hollywood movies 19.00 Filmske novosti 19.30 Dok.: Diario di Soldati 20.00 Branko in zvezde 20.30 Film: Tamburi lontani (vojni, ZDA 1952, r. Raoul Walsh, i. Gary Cooper) 22.30 Cena in časa Odeon 23.30 Italijanske reportaže 0.30 Boks'90 TMC___________________ 10.30 Nanizanka: Tuono blu 11.30 Morski športi 12.15 Domenica Montecarlo 12.20 TV film: La ragazza del Computer (kom., ZDA 1974, r. E. Parone) 13.40 Film: A tutto gas (kom., ZDA 1968, r. Norman Tau-rog, i. Elvis Presley) 15.30 Avtomobilizem F3: ital. prvenstvo (iz Magioneja) 16.30 Country Session 17.30 Film: La bionda e lo scerif-fo (vestern, ZDA 1958, r. Raoul Walsh, i. Jane Man-sfield, Kenneth More) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Novinarska oddaja 21.30 Film: I temerari (dram,, ZDA 1969, r. J. Frankenhei-mer, i. Burt Lancaster) 23.30 Rubrika: Golf Club 24.00 Film: Alba fatale (vestern, ZDA 1943, r. William A. VVellmann, i. Henry Fonda) TELEFRIULI 11.00 Zelena dežela 12.00 Nan.: Lo zio d'America 12.30 Italia a Cinguestelle 13.00 Rubrika z županom 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Musič box 18.00 Nanizanka: Lancer 19.00 Dnevnik - šport 20.30 Film: Dreamscape (fant., ZDA 1984, r. Joseph Ruben, i. Dennis Guaid) 22.30 Nanizanka: II brivido e !-avventura 23.00 Šport, vesti, News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti m šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Jutranji koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Dnevni pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Psiček Pikec (Zdravko Ocvirk); 10.25 Country glasba; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska drama: Alamut (3. del, pon.); 14.55 V studiu z vami: Sergej Verč; 16.30 Športni rezultati in glasba; 18.15 Evergreeni. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Dnevni koledar; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Nedeljska matineja; 10.30 Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Humoreska tega tedna; 18.00 Priljubljene operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva. RADIO KOPER (slovenski program) 14.30, 17.30 Poročila; 10.30, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 12.45 Zabavna oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper; 18.00 Pesem desetletja; 18.30 Humoreska; 19.30 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.30 Nedeljska oddaja; 8.00 Vseradio; 8.25 Pesem tedna; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Najlepših 7; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke in glasba; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba, športni dogodki, rezultati in komentarji; 18.30 LP plošče; 19.40 Športni pregled. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 13.00 Knjižnice Pinka Tomažiča; 15.00 Od nedelje do nedelje; 19.00 Prenos tekme Jadran - Montebelluna. ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi s i □t: RAI 1 { RAI 2 | ^ RAI 3 TV Ljubljana 1 | ^ TV Koper 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Santa Barbara 10.30 Jutranji dnevnik 10.40 Risanka: Psammed 11.00 Nad.: Chateuvallon 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Nan.: Časa, dolce časa 12.30 Nadaljevanka: Mio fratel-lo Jonathan 14.05 Varieteja: Gran premio -pausa caffe, 14.15 Occhio al biglietto 14.25 Nanizanka: Hooperman 15.00 6. nagrada Diego Fabbri 15.30 Ponedeljkov šport 16.00 Mladinska oddaja: Big! 12.30 Nabožna oddaja 18.00 Kratke vesti 18.05 Nad.: Santa Barbara 19-40 Almanah in vreme ‘0.00 Dnevnik 20.30 Film: Dove la terra scotta (vestern, ZDA 1958, r. A. Mann, i. Gary Cooper) 22.10 Volilna tribuna 23.10 Dnevnik in Filmske no-v os ti 23.30 Rubrika: Cinema! 0-20 Dnevnik in vreme 0-30 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 0.50 Biljard: turnir Goriziana 7.00 Variete: Patatrac in risanke 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Božanska komedija 9.55 Knjižne novosti: Casablanca 10.00 Oddaja o židovski kulturi 10.30 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno č... 13.00 Dnevnik in Diogenes 13.30 Gospodarstvo in tribuna 14.00 Nadaljevanka: Guando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti in Videoco-mic 18.15 Šport in Casablanca 18.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Nanizanka: LTspettore Derrick - Una notte di ot-tobre (i. Horst Tappert) 21.35 Aktualno: Mixer 23.00 Dnevnik - nocoj 23.10 Nan. - II generale (3. del) 1.00 Knjige: Casablanca 1.05 Horoskop 11.15 Kolesarska dirka po deželah 12.00 Dokumentarec: Meridiana - Lo Zibaldone del lunedi, Rotocalco bambino 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarna oddaja: II trionfo dellOccidente -L'Oriente e rosso 15.30 Videosport: bezbol, avtomobilizem, balinanje in mountain bike 17.30 Dok. oddaja: Geo 18.30 Kolesarska dirka po deželah 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Variete: Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Barba-to 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Variete: Scusate 1'interru-zione 22.25 Dnevnik - nocoj 22.30 Ponedeljkov proces 24.00 Nočni dnevnik 0.15 Film: Out Of Order (dram., ZRN 1984, r. Carl Schenkel, i. Gotz George) 9.00 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Stol, 9.10 Aliča v deželi risb, 9.25 nad. Roanoak 10.20 Mozaik. Slovenska ljudska glasbila in godci -Cimbalist, 10.50 Utrip, 11.00 Zrcalo tedna, 11.15 TV mernik 11.30 Video strani 13.25 Film: Stara druščina spet skupaj (vestern, ZDA 1970, r. George McCowan, i. Walter Brennan) 14.35 SP v veslanju (z Bleda) 15.35 Nan.: Skupaj na sledi (pon.) 16.30 Dnevnik in poslovne informacije 16.45 Mozaik. Zdravo (pon.) 18.10 Nad.: Pokrijte ji obraz 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Prevzgoja srca (D. Jovanovič; predstava SLG Celje) 22.15 Dnevnik 22.40 Osmi dan 23.25 Operne zgodbe: Verdijev Falstaff 0.20 Nanizanka: Skupaj na sledi (Agatha Christie, 5. del) 13.45 Rubrika: A tutto campo (pon.) 15.30 Tenis: turnir ATP v Montecarlu (pon.) 18.15 Športna oddaja: 6. krog 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Aktualno: Alpe-Jadran 20.30 Golden Juke box 22.00 TVD Novice 22.15 Nočni boks 23.00 Košarka NBA 0.30 Nogomet - argent. prvenstvo TV Ljubljana 2 13.30 Glasbena oddaja: Evro-song, vmes (14.05) nan. Making News 19.00 Dokumentarec: Sedem stoletij kulture frančiškanov (1. del) 19.30 Dnevnik 20.00 Jug. šanson Rogaška '89 20.40 Po sledeh napredka 21.00 Oddaja o športu: Sedma steza 21.15 Glasba: Zlati prah 22.00 Dok.: Nočni vrtiljak 22.25 Glasba: Evrosong d CANALEB 710 Nanizanke: La grande val lata, 8.0.0 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat -Lezione di storia per Isac, . 10.001 Jefferson 030 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 j,. Gioco delle coppie Aktualni oddaji: Agenzia niatrimoniale, 15.30 Cerco u e offro Zdravniški pregled V)? CanaleSzavas ^ Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo č giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie 20,2* e marito 2oT^ Variete: Striscia la notizia u Film: Gandhi (biog., VB 1982, r. Richard Attenborough, i. Ben Kingsley, 2j 3,. Candice Bergen, 2. del) 23 g Variete: Rivediamoli Variete: Maurizio Co-8.5n slanzoShow Variete: Striscia la notizia 1 j (Pon.) Nanizanka: Lou Grant -Fantasmi RETE 4________________ 8.15 Nanizanka: Ironside - Ri-coveri... su commissione 9.15 Aktualno: Voti e volti 9.35 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - La piu grande stel-la di Hollywood 12.40 Otroška oddaja 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.35 Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Falcon Crest, 17.05 Veronica, il volto dell amore, 17.35 General Hospital, 18.30 Feb-bre d’amore 19.00 Aktualnosti: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Bar-bareschi) 19.30 Nanizanka: Mai dire si - I cicloni del ring 20.30 Nadaljevanka: Topazio (151. in 152. del) 22.30 Telecoando libero 23.30 Italija sprašuje 0.30 Film: Agguato sul Bosforo (dram., It. 1970, r. Luigi Bat-zella, i. John Braun, Alfrede Rizzo) ITALIA 1_______________ 7.00 Otroška oddaja: Caffelatte in risanke 8.30 Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.20 Italijanske smešnice 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 L incredibile Hulk, 19.30 Genitori in blue jeans 20.00 Risanke: Alvin 20.30 Film: Com'e dura l avven-tura (kom., It. 1987, r. Flavio Mogherini, i. Paolo Villag-gio, Lino Banfi) 22.20 Aktualno: Avventura che sventura (vodi Marco Co-lumbro) 23.05 Nanizanka: Lady Blue - La lista 0.05 Rock opolnoči 1.15 Nanizanki: Star Trek, 2.15 Kronos - Robin Hood ODEON__________________ 13.00 Otroški variete: Sugar 15.15 Nadaljevanke: Mariana, Passiones, Seniora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke 20.00 Aktualno: USA Today 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Finalmente papa (kom., ZDA 1981, r. Edie Yolles, i. Sonja Smits) 22.30 Dok.: Diario di Soldati 23.00 Film: Terror Vision (srh., 1986, r. Ted Nicolau, i. Diane Franklin) TMC____________________ 10.15 Nanizanka: Il giudice 10.45 Nad.: Gabriela 11.30 Rubriki: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Glasba: Clip Clip 15.00 Risanke: Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: L'esca (srh., ZDA 1973, r. Leonard Horn, i. Donna Mills) 17.45 Rubrika: Ženska TV 18.45 Igra: 11 Paroliere 19.00 Nan.: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Una volta di troppo (dram., ZDA 1977, r. Paul Wendkos, i. Ben Gazzara) 22.20 Ladies & Gentlemen 22.50 Vesti in šport 24.00 Film: Morgan il razziatore (krim. ZDA 1970, r. Tay Garnett, i. Y. Mimieux) TELEFRIULI______________ 11.30 Nan.: La famiglia Partrid-ge, 12.00 Lo zio d'America 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Nanizanki: La piccola Margie, 13.30 Lancer 15.30 Musič box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 20.00 Rubrika o nogometu 21.00 Film: L'archivista (r. Guido Ferrarini, i. Flavio Bucci) 22.30 Nan.: Il brivido dellavven-tura, 23.00 Dick Van Dyke 23.30 Nočne vesti in News TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Četrtkova srečanja; 8.40 Country-club; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Slovenska lahka glasba; 9.40 Simboli in še kaj; 9.50 Orkestralna glasba; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Slovenski kantavtorji; 12.00 14 mest, 14 sanj; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Volilna tribuna; 13.20 V žarišču; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Srečanje z novo pesmico; 14.30 Glasbena medigra; 15.00 Manjšinski potopis; 15.30 Jazzovski utrip; 16.00 Mi in glasba; 17.10 Roman: Spomini na Rilkeja (5. del); 17.29 Mladi val. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Ansambli; 12.30 Kmet. nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite; 22.00 Zrcalo dneva. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik in Aktualna tema; 18.00 Interna »52«; 18.35 Glasbene želje po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 8.00 V pričakovanju Mundiala; 8.10 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Glasba in telefon v živo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Srečanja; 16.00 Kviz; 17.00 Srečanje z; 17.05 Bubbling; 18.00 Mixage; 18.40 Glasba v živo. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.00 Glasba za vsakogar; 10.00 Dobro jutro; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi; 22.00 Nočna glasba. Včeraj slovesno odprtje goriškega mednarodnega sejma 20. EXPOMEGO osnova za nov razvoj sejemskih prireditev Skaljeno prvomajsko zborovanje v Gradišču Zveza Confcoltivatori odpovedala sodelovanje Nad 350 razstavljalcev iz šestih držav, dva prireditvena prostora, skupinska razstava goriških industrij cev, poleg tega pa še vrsta zanimivih strokovnih srečanj, rekreacijskih in športnih prireditev. To so osnovni podatki 20. goriškega mednarodnega blagovnega sejma, ki so ga slovesno odprli včeraj dopoldne in ki bo trajal do nedelje, 6. t. m. Sejem se tudi letos odvija v dveh delih: na razstavišču ob loč-niškem mostu, ter v Tržiču ob kanalu Valentinis. Za obisk obeh prireditev je dovolj ena sama vstopnica, ki med drugim daje pravico do brezplačnega, avtobusnega prevoza med enim in drugim sejmiščem. Jubilejni, dvajseti goriški mednarodni blagovni sejem se torej kaže v novi luči. "To ni cilj, ampak šele osnova nadaljnjega razvoja", je na včerajšnji slovesnosti poudaril Predsednik trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilac-qua. Vtis novega in drugačnega dobi obiskovalec že ob vhodu na sejmišče, saj je prostor v celoti zaseden. Da bi ustregli velikemu popraševanju, so organizatorji poskrbeli tudi za namestitev velikih razstavnih šotorov. 20. Expomego, ki ima, kakor smo te dni že poročali, svojega dvojčka v Tržiču, sejem Exponautica, se je pričel z uradno slovesnostjo, ob udeležbi predsednika deželne vlade Biasuttija in številnih predstavnikov političnega in gospodarskega življenja, delegacij iz drugih držav itd. Posebej velja opozoriti na prisotnost delegacije iz Demokratične republike Koreje, pod vodstvom opolnomočenega veleposlanika Li Jong Hioka. Ta država je letos prvič prisotna na sejmu, prvič pa tudi v Italiji. Danes bo med drugim na sejmu prav Dan DLR Koreje. Medtem ko je predsednik trgovinske zbornice dr. Bevilacgua orisal novosti in kvalitetno rast sejma ter vlogo Gorice kot aktivnega laboratorija mednarodnega sodelovanja, je Predsednik deželne vlade ocenil družbeni in gospodarski položaj v deželi in na Goriškem ter nakazal smer nadaljnjih prizadevanj Dežele, Občine in drugih ustanov. Biasutti je dejal, da se strinja z županom Scaranom v oceni, da je bilo najhujše obdobje gospodarske krize premeščeno in da danes o krizi ni mogoče več govoriti, čeprav nas stanje, tudi zaradi vedno novih izzivov, ne more uspavati. Ocenil je nato prisotnost goriškega gospodarstva v raznih panogah ter nakazal načrt, ki bi po mnenju dežele pomenil največjo razvojno možnost. Ta je v smotrni ureditvi komunikacij-skeg[a sistema, s svojim zaledjem in proti vzhodu. Potrebno pa je, je naglasil Biasutti, tudi novo sodelovanje med različnimi dejavniki, zlasti pa na nivoju povezovanja, oziroma usklajevanja krajevnih ustanov (občin, pokrajine in dežele). Pozdrav Občine in Pokrajine sta prinesla župan Scarano in Predsednik pokrajine Crisci. Sledil je ogled sejma. Dobro uro zatem pa je bila otvoritev sejma tudi v Tržiču, kjer so razstavljeni čolni, oprema in drug material za navtični turizem. V Tržiču razstavlja okrog sto podjetij. Danes je na sejmu dan Demokratične ljudske republike Koreje, dopoldne pa bo na razstavišču tudi slovesnost ob podelitvi priznanj za zvestobo delu. Na sliki - foto Marinčič - podelitev posebnega priznanja Davorinu Ška-rabotu, ob 20-letnici goriških sejemskih prireditev. Slovesnost je bila v petek na gradu. Urnik trgovin in avtobusov Združenje goriških trgovcev sporoča, da bodo jutri lahko poslovale vse trgovine, v pekarnah pa si bo moč nakupiti kruha za dva dni. V torek, na 1. maj, bodo vse trgovine ostale zaprte z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko poslovale v dopoldanskih urah. Lokali, ki imajo od torkih tedensko zaporo, bodo lahko prav tako odprti. V sredo, 2. maja, bodo v popoldanskih urah lahko odprte tudi trgovine z živili in cvetličarne. Ravnateljstvo pokrajinskega prevoznega podjetja APT pa obvešča, da v torek, 1. maja, njihovi avtobusi ne bodo vozili. Prvomajski sindikalni shod v Gradišču bo letos žal okrnjen. Sodelovanje na tradicionalni delavski manifestaciji je namreč odpovedala sindikalna zveza kmetov Confcoltivatori. Kmetov s traktorji namreč v sprevodu ne bo. Vsaj v organizirani obliki ne. Razlog za tako odločitev je, kakor navaja pismo, ki so ga dostavili tajništvom sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL, skopa pozornost, ki so jo sindikalne zveze doslej in posebej v zadnjem času posvečale vprašanjem kmetov in kmetijstva nasploh. Večkrat je bilo stališče sindikatov celo v nasprotju z interesi kmetov. Gre torej za protest in opozorilo. Uradne reakcije s strani sindikalnih zvez še ni. Glede torkovega shoda v Gradišču velja zabeležiti, da se bo odvijal na glavnem trgu ob 10.30. Zborno mesto je določeno v križišču ulic Garibaldi in Aguileia, od 9. ure dalje. Od tu bodo udeleženci šli v sprevodu, ob 9.30, proti glavnemu trgu. Prvomajska zborovanja in shodi bodo v torek tudi v številnih drugih krajih na Goriškem. Slovenci se bomo v torek ob 16. uri zbrali na tradicionalnem prvomajskem srečanju v Števerjanu, kjer bo na trgu pred cerkvijo govoril župan Ivan Humar. V Doberdobu prireja sindikalni odbor tradicionalno prvomajsko bud- nico z nastopiom domače godbe na pihala, ob 9. uri pa bo priložnostni nagovor. Sindikalna zveza CISL pa prireja v Moraru tradicionalno družbanost za svoje člane in prijatelje. Številna prvomajska srečanja bodo tudi na sosednjem novogoriškem območju. razna obvestila Društvo slovenskih lovcev Doberdob vabi danes, 29. t. m. ob 9. uri na 7. občni zbor v prostorih kulturnega in športnega centra Danica. Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 6. maja, izlet na Tolminsko z vzponom na Tolminski Migo-vec. Prevoz z lastnimi sredstvi. Izlet vodi Ivo Berdon. Seminar telesne zaznave in govorice je prenešen na konec junija. Knjižnica Damir Feigel obvešča, da jutri, 30. aprila, ne bodo poslovali. _________prispevki___________ V spomin na drago ženo Sonjo daruje ob četrti obletnici njene smrti mož Zoro Škerk 200 tisoč lir za Slovenski dijaški dom v Gorici in 200 tisoč lir za Zavod svete družine v Gorici. SKGZ prireja v sredo odprto volilno tribuno Slovenska kulturno-gospodarska zveza prireja v sredo, 2. maja, ob 18.30 v Kulturnem domu v Gorici odprto tribuno pred upravnimi volitvami v Gorici. Nanjo so povabili vse slovenske in italijanske kandidate, ki so pripravljeni na razgovor okrog teme Vpliv sožitja na razvoj Gorice. Poleg številnih slovenskih kandidatov so že napovedali udeležbo nekateri med vidnejšimi italijanskimi predstavniki na kandidatnih listah raznih strank. Osnova za razpravo bo tudi izjava, ki jo bo SKGZ posredovala medijem in objavila z lepaki po mestu. Izjava obravnava potrebo po uveljavljanju odprtosti, strpnosti, sožitja in skupne rasti slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v Gorici ter poziva goriško prebivalstvo, naj na volitvah podpre tiste kandidate in politične sile, ki jasno in iskreno izjavljajo, da se bodo zavzemali za uresničevanje teh ciljev. Volilni shodi danes in jutri na Goriškem SSk prireja danes ob 11. uri zborovanje pred cerkvijo v Števerjanu, ob 12. uri zborovanje na Jazbinah, ob 14.30 piknik pri Zupanovih v Podgori. Lista Občinske enotnosti v Sovod- njah vabi na srečanje z občani, ki bo jutri ob 20.30 v gostilni pri Lovcu na Vrhu. Na srečanju bodo predstavili kandidate in program Občinske enotnosti za prihodnjo mandatno dobo. Zeleni smejočega sonca bodo predstavili kandidate in program za občinske volitve v Gorici jutri ob 11. uri v restavraciji Nanut v Tržaški ulici. KPI bo jutri ob 20.30 na sedežu sekcije Spazzapan v Škabrijelovi ul. 42 predstavila program in kandidate za rajon Svetogorska četrt-Placuta. Zeleni golobice prirejajo jutri ob 20.30 v Palače hotelu srečanje na temo Živali na prostem, predlog za Gorico. Sodelujejo predstavnici združenja za zaščito živali AIPA Giulia Bortolotti in Claudia Marega ter docent etologije na Univerzi v Parmi prof. Bruno D'U-dine. Lista Uniti per Cormons bo predstavila program in kandidate jutri ob 18.30 na srečanju z občani, ki bo v občinski sejni dvorani v Krminu. KAVARNA SLAŠČIČARNA fflePvmaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak fllDlLJAH ODPRTO DO 13. URE GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 Kmečka banka lani nadvse uspešna Čisti dobiček znaša 1.039 milijonov Leto 1989 je bilo za poslovanje kreditnih zavodov v Italiji zelo uspešno. Ta ugotovitev velja tudi za slovenske kreditne zavode, ki delujejo na Goriškem in Tržaškem. Za Kmečko banko v Gorici je bilo poslovanje v lanskem letu najuspešnejše v več kakor osemdesetletni zgodovini tega kreditnega zavoda. Ustvarjen je bil namreč bruto dobiček v znesku preko štirih milijard lir. Tako izhaja iz poročila predsednika Upravnega sveta banke, Ksaverija Lebana, na petkovem 81. rednem občnem zboru. Skupščina je bila v mali dvorani Kulturnega doma, ob udeležbi 127 od skupnih 273 članov, ki so predstavljali 64,20 odstotkov deležev. Torej bo leto 1989, poleg pomembnih družbenopolitičnih premikov v Evropi, ostalo zabeleženo kot naju- spešnejše v poslovanju Kmečke banke doslej. Predsednik Upravnega sveta je v uvodnem delu poročila ocenil gospodarska gibanja v svetu in posebej v naši deželi in pokrajini, pri čemer velja opozoriti na pozitivne premike zlasti na področju oživljene industrijske dejavnosti in izvoza (četrtina industrijske proizvodnje na Goriškem gre v izvoz) zaposlovanja (javlja se že občuteno popraševanje po kvalificirani delovni sili). Neugodni pa so premiki na področju terciarne dejavnosti, ki je v prejšnjih letih predstavljala eno od glavnih panog v strukturi goriškega gospodarstva. Negativen je zlasti padec mednarodne blagovne menjave po avtonomnem računu. Neugodni so tudi podatki s področja turistične dejavnosti v letu 1989, kot posledice ne- ugodnih vremenskih razmer in, še bolj, posledic onesnaženosti morja. Iz analize posameznih postavk v poslovanju Kmečke banke velja posebej zabeležiti, da je banka upravljala 124,5 milijarde lir, ali približno 19,3 odstotke več kakor leta 1988. Naložbe so se povečale za četrtino in so ob koncu lanskega leta znašale 77,4 milijarde lir. Poslovanje je zabeležilo pozitiven trend skoraj na vseh področjih. Ksave-rij Leban je obrazložil okvire uspešnega sodelovanja v konzorciju ljudskih bank ter omenil nekaj uspešnih pobud (prestiauto, jeans), ki so utrdile zaupanje širše javnosti v banko, ki ima danes preko šestdeset zaposlenih, katerih poprečna starost je 31 let srednjo delovno dobo šest let in ki veliko naporov in sredstev vlaga v strokovno usposabljanje kadrov. Udeleženci občnega zbora so soglasno odobrili predlog porazdelitve 1.039 milijonov lir čistega dobička: 269 milijonov lir se nameni v sklad za dividende, 720 milijonov lir v redno rezervo, 50 milijonov lir za dobrodelne namene. S tako porazdelitvijo se premoženje banke zviša na 13,8 milijard lir. Poročilo nadzornega odbora je na skupščini podal Silvan Mesesnel ter še posebej poudaril, da gre izjemen gospodarski uspeh pripisati sklopu različnih okoliščin in ne samo ugodni konjunkturi. V razpravi, ki je sledila branju poročil, so člani banke postavili nekaj vprašanj o posledicah povezovanja banke v Konzorciju ljudskih bank, o samostojnosti, o višini dividende, o možnosti odpiranja novih bančnih okenc. (Na sliki - foto Čubej - s petkovega občnega zbora). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Egner Thorbjorn Razbojniki iz Kardemomme Režija Marko Sosič V sredo, 2. maja, ob 11. uri — v četrtek, 3. maja, ob 10.30 v Kulturnem domu v Gorici V petek zvečer je v Fari trčil v dostavno vozilo Pridržana prognoza za vespista V kirurškem oddelku goriške splošne bolnišnice se zdravi 18-letni Fabio Burgnich iz Fare, Ul. 25. aprila 1, ki je bil v petek okrog 19. ure žrtev prometne nesreče v Fari. Mladenič se je peljal na vespi 125 po Ulici Dante iz Gradišča proti centru Fare, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov z vso silo trčil v dostavno vozilo, ki je z vzvratnim manevrom bilo namenjeno v stransko Ul. delle Tesa. Dostavno vozilo je upravljal 55-letni Luciano Lenardi iz Fare. Ponesrečenca so takoj prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili poleg številnih Odrgnin po celem telesu tudi močan udarec v trebuh in hudo poškodbo vranice. Burgnicha so kmalu nato operirali. Njegovo zdravstveno stanje je hudo, vendar ni v smrtni nevarnosti. Zdravniki so si pridržali prognozo. Zapisnik o nesreči sestavljajo karabinjerji iz Gradišča. Praznik frtalje v Rupi DANES, 29. aprila - ob 16.30 otroški zbor Sovodnje, otroški zbor Rupa-Peč, otroški zbor Štmaver, TEKMOVANJE V CVRTJU FRTALJE, ples z ansamblom Happy days. 1. MAJA - ob 16.30 govor dr. Andreja Bratuža, nastop dramske skupine iz Štandreža, nastop dramske skupine Rupa-Peč, ples z ansamblom PRIJATELJI. Praznik prireja zbor Rupa-Peč _______________kino_________________ Gorica CORSO 15.30-22.00 »L’avaro«. VERDI 15.30-22.00 »Nuovo cinema Pa-radiso«. VITTORIA 16.00-22.00 »Vogliose e in-saziabili per stalloni superdotati«. Prepovedan mladini pod 18. letom- Trzic COMUNALE 17.30-22.00 »Musič box«- EXCELSIOR 14.00-22.00 »La guerra dei Roses«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16.00-18.00 »Vrnitev v bodočnost - 2. del«. Ob 20. uri »Zaposleno dekle«. SVOBODA (Šempeter) 18.00 »Iznad zakona«. Ob 20. uri »Zelo nezvesta žena«. DESKLE 17.00 »Jezus Kristus Nazaret-čan«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Marzini, Korzo Italia 89 - tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale - Trg Republike - Piazza de»' la Repubblica 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB^ Lekarna Pri Jezeru - Al Lago - Vrta ulica 2 - tel. 78300. ____________pogrebi__________„ Jutri ob 11. uri Elena Crassini iz sP^a ne bolnišnice v cerkev Srca Jezusoye9 in na glavno pokopališče, ob 12.45 ya e. lina Lorenzi vd. Pivec iz bolnišnice Ja.^ za od Boga v Ronke, ob 14. uri M . Visintin vd. Galeone iz splošne b°ln ■ jz ce v Zagraj, ob 14.30 Alfredo PuZ splošne bolnišnice v Škocjan. Podprimo slovenske kandidate V nedeljo, 6., in ponedeljek, 7. maja, bomo poklicani na volišča, da obnovimo občinske svete v številnih krajih na Goriškem. Volitve bodo v Gorici, treh pretežno slovenskih občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan in v občini Krmin. V vseh teh krajih je aktivno prisotna slovenska narodnostna skupnost in se bodo tudi slovenski kandidati potegovali za izvolitev v krajevne uprave. Velikega pomena je uveljavitev slovenskih kandidatov na vseh listah, na katerih nastopajo. Tudi od števila izvoljenih slovenskih predstavnikov bo namreč odvisno, kako bodo v prihodnjem petletju občinske uprave reševale vprašanja sožitja, spoštovale in uveljavljale interese naše narodnostne skupnosti, kakšen bo njihov odnos do Slovencev. Zato je potrebno, da volilci v največji možni meri podprejo slovenske kandidate, omogočijo njihovo izvolitev in vsekakor uveljavitev na političnem prizorišču, saj je tudi od tega odvisna moč in politična teža naše narodnostne skupnosti v prostoru, v katerem živimo. Izkušnje iz preteklosti nas učijo, da je v tem pogledu uspeh toliko večji, kolikor boljše poznamo volilne mehanizme in znamo v največji možni meri izrabiti možnosti, ki jih nudijo. Poglejmo zato, kako bomo glasovali. V treh slovenskih občinah Doberdob, Sovodnje in Števerjan bo glasovanje potekalo po večinskem sistemu: lista z največjim številom glasov dobi absolutno večino v občinskem svetu, drugouvrščena lista pa bo v manjšini. Volilci bodo lahko oddali svoj glas listi in v tem primeru podprli vseh njenih 12 kandidatov. Možna je tudi podpora posameznim kandidatom (največ 12) na eni ali več listah. V vseh treh navedenih občinah nastopajo na volitvah liste Občinske enotnosti s predstavniki KPI, PSI in neodvisnimi, ki so doslej upravljale vse tri občine, ter liste Slovenske skupnosti, ki je doslej bila v opoziciji. Po proporcionalnem sistemu bomo glasovali v občinah Gorica in Krmin. Izredne važnosti je pri tem poleg opredelitve za stranko oddajanje preferenc, s katerimi lahko Podpremo slovenske kandidate. To ne velja za Slovensko skupnost, pri kateri bo število izvoljenih odvisno od skupnega števila glasov za listo, s preferencami pa bodo volilci odločali le, kateri od kandidatov bo izvoljen. Za vse ostale liste, na katerih nastopajo Slovenci (v Gorici KPI, PSI, Zeleni, posamezniki pa še na nekaterih drugih; v Krminu KD In lista Uniti per Cormons) pa je po-*«g glasu stranki bistvene važnosti 0ddajanje preferenc. Vsakdo lahko ndda največ štiri preference tako, da - potem ko je prekrižal simbol ‘Obrane stranke - napiše na za to določen prostor zraven simbola zaporedno številko ali priimek ali °boje izbranega kandidata (v pri-Jberu kandidatov z enakim priimkom na isti listi je treba napisati tutU številko ali ime). Prav je, da se slovenski volilci položijo možnosti, da oddajo vse štiri Preference. Tako se slovenski glaso-'d za določeno stranko ne porazde-**)o med razne kandidate, pač pa se Pomnožijo preference vsakega sionskega kandidata in s tem možnosti njihove izvolitve. Z istim šte-'dlom glasov je tako možna izvolitev De ene9a' Pa^ Pa ve*" kandida- Isti princip velja v Gorici tudi za la°* ‘ve v rajonske svete, kjer pa ,hko vsak volilec odda le po eno * dve preferenci: po dve v rajonih ostno središče, Svetogorska četrt- acuta in Podturn-Sv.Ana, po eno P® v vseh ostalih. Tudi v tem prime-“ je poleg glasu za stranko zelo dragocena vsaka preferenca sloven-kemu kandidatu, še zlasti ker na-adno o izvolitvi enega ali drugega ®ndidata v rajonski svet odloča m*nimalna razlika. SEJEM Odločilna je podpora (preference) slovenskih volilcev Za našo prisotnost v Krminu Prihodnjo nedeljo bodo za obnovo občinskega sveta volili tudi v Krminu. Za mesto v občinskem svetu se poteguje pet strank, oziroma list (MSI, PSI, PRI, KD in Uniti per Cormons). Kljub precejšnji prisotnosti slovenskega življa, v občinskem svetu v zadnjem mandatu ni bilo nobenega predstavnika Slovencev. To pomanjkljivost, ki se je odražala tudi v manjšem posluhu Občine do vprašanj, ki posebej zanimajo prebivalstvo slovenske narodnosti, bodo skušali Krminski Slovenci odpraviti ob nedeljskih volitvah. Na kandidatnih listah raznih strank je več slovenskih kandidatov. Precejšnje možnosti za izvolitev imata Gizela Reja Simčič, na listi Uniti per Cormons (znak golobice in drevesa nad Krminsko goro) in Stanko Prinčič, ki kandidira na listi KD. Njuna izvolitev je v glavnem odvisna od podpore, oziroma od preferenčnih glasov slovenskih volilcev. Gizela Reja Simčič ima na kandidatni listi Uniti per Cormons št. 3, Stanko Prinčič pa na listi KD št. 17. Gizela Reja Simčič (Uniti per Cormons) Med kandidati liste Uniti per Cormons, ki jo sestavljajo predstavniki KPI, zelenih in neodvisni predstavlja slovenske volilce, ki jih je precej zlasti na obrobju Krmina, čeprav je veliko slovenskih družin tudi v mestecu samem, Gizela Reja por. Simčič. Prijazna, na videz odločna gospa, zaposlena kot tajnica v moževem podjetju nastopa prvič kot kandidatka. Zato, ker želi, da bi se stvari na Krminskem, zlasti kar zadeva občane slovenske narodnosti, premaknile na bolje. Kako ste sprejeli odločitev, da kandidirate za občinski svet v Krminu. Težko sem sprejela prav glede prostega časa, ker ga imam malo. Po drugi strani pa sem se tudi osebno prepričala, da je res potrebno, da se čimveč ljudi zanima za vprašanja, ki zadevajo predvsem Slovence v Krminu. Največji in najbolj nujen je problem šole in vrtca. Potem so tu še druga vprašanja. Precej jih je. Eno od teh so recimo dvojezični napisi na Plešivem, pri Subidi in drugod. Stare napise je Občina zamenjala, vendar samo z italijanskimi. Morda jih ni nihče na to opozoril ! Potem je tu tudi gospodarska problematika, ki zadeva tako občane slovenske, kakor italijanske narodnosti. Prejšne uprave krminske občine so precejšnjo pozornost namenjale tudi Slovencem. Takrat so namestili vrsto dvojezičnih smerokazov in drugih napisov. Želim poudariti, da ne postavljamo nemogočih zahtev, ko govorimo o to-ponomastiki. Želimo le, da bi Občina spet namestila dvojezične table, v krajih kjer so že bile in to v krajih kjer pretežno živijo Slovenci. Nihče ne zahteva, da bi morali postaviti dvojezične table v centru Krmina. Veste ugotovila sem, da je tako ravnanje Občine prav glede znakov precej prizadelo naše ljudi, zlasti starejše. Ali ni tak odnos tudi posledica, ker v organih odločanja ni bilo predstavnikov Slovencev ? Po mojem to drži. Prav zaradi tega sem se odločila, da nekaj svojega časa porabim v tej smeri. Vsak bi želel, da bi vsi lepo govorili slovensko, med sabo, da bi bilo vse lepo rešeno. Vendar sama vem, zaradi svojih otrok, da ne gre vse člahko in samo od sebe. Včasih je treba iti nekoliko bolj v globino, ugotoviti vzroke in vsaj poskušati najti rešitve, da se stanje spremeni. Jaz upam, če bom seveda na volitvah uspela, in če me bodo ljudje podprli, da bom čimboljše opravila to dolžnost. Jaz mislim, da so naši ljudje zadovoljni in da me bodo podprli, ker so me pravzaprav oni nekako prepričali naj kandidiram. Res, škoda bi bilo, če bi morali šolo na Plešivem zapreti, ker otroci so. Kakšen načrt imate zato, da bosta šola in vrtec uspevala ? Prvi korak bi bil v premestitvi šole v mesto. Tako da bi bila vrtec in šola združena. Kaj mislite, da je za reševanje sicer zapletene problematike Krmin-skih Slovencev najbolj pomembno ? To, da se skušamo čimbolj organizi--rati, da se razumemo, da delamo skupaj, da si pomagamo. Treba je pač razumeti, da smo Slovenci in da tega nihče ne more zbrisati. Stanko Prinčič (kandidat na listi KD) Tudi Stanko Prinčič, predstavnik Slovenske skupnosti na Krminskem, ki kandidira na listi KD postavlja na prvo mesto v svojem programu delovanja, vprašanje ureditve slovenske šole in vrtca v Krminu. Glede tega so si, kot se zdi, Slovenci na Krminskem, enotni. Vrtec in šolo je treba združiti pod eno streho in po možnosti preseliti v Krmin. V samem mestu je tudi precej Slovencev, pravi, vendar se izgubljajo, ker so preveč razkropljeni. Gospod Prinčič, zakaj ste se odločili za aktivno nastopanje v politično—upravnem življenju vašega kraja ? Prvič, ker sem prepričan, da bom lahko pripomogel k temu, da bomo nekatere stvari izboljšali. Drugič, ker doslej pri upravi ni bilo nobenega Slo- venca in so stvari pač šle svojo pot. Nobenega ni bilo, ki bi stalno in zavzeto opozarjal na različno problematiko. Kandidirate na listi KD, ki se po njenem dosedanjem nastopanju ni pokazala kot najbolj odprta stranka za reševanje posebej tistih vprašanj, ki zadevajo Slovence . Včasih je treba pristati tudi na kompromise, odločiti se za najbolj realne odločitve. S samostojnim nastopanjem SSk bi težko izvolili svojega predstavnika. S tako rešitvijo, to je da nastopam kot neodvisen na listi KD, je možnost večja. Obstaja predhoden sporazum s stranko relativne večine ? Dogovor obstaja. Omenili ste šolsko problematiko, najbrž pa je še nekaj področij, kjer bo treba krepko zastaviti delo ? Poleg šolskega vprašanja bo treba največ pozornosti nameniti obnovitvi dvojezičnih napisov, povsod tam, kjer so že bili, kjer so jih zamenjali, ali pa so se kar sami zrušili. Menim, da bo treba načrtovati tudi obnovitev oblik redne kulturne dejavnosti, ki smo jo pred leti v Krminu že imeli. No ja, še bi lahko našteval, vendar menim, da moramo delati postopoma, kajti prevelik zalogaj se včasih zatakne. Prvo je seveda, da bom izvoljen. Kaj bo osnovno vodilo vašega delovanja v občinskem svetu ? Da bi, dosegli kar se da visoko stopnjo enotnosti vseh Slovencev na Krminskem, v prizadevanjih za reševanje osnovnih vprašanj. Kakšno je politično vzdušje v Krminu danes. Imam občutek, da so bile razmere pred leti ugodnejše, da je bilo več posluha za slovensko problematiko ? Zmeraj smo se morali trdo boriti, da smo kaj dosegli. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Brez prizadevanja, ni uspeha. Če je bilo manj posluha za slovensko problematiko, česar se tudi mi zavedamo, je. bilo najbrž odvisno tudi od tega, ker na občini nismo imeli nikogar. Menim pa, da je reševanje vsakršne problematike odvisno od večjega ali manjšega razumevanja osebe, ki se s to problematiko ukvarja, od njene idejne odprtosti. Zaključujemo z objavo kandidatov vseh strank za upravne volitve v gorički občini Kandidati za obnovo štirih rajonskih svetov RAJON LOČNIK ZELENI (golobica) - 1. Claudia Marega, 2. Massimo Cravich, 3. Mauro Radig-na, 4. Guido Trani. KD - 1. Mario Perco, 2. Giorgio Bur-gnich, 3. Giovanni Chiaudani, 4. Roberto Chiopris, 5. Laura Galbato, 6. Giorgio Grion, 7. Renzo Medeossi, 8. Luciano Mrach, 9. Renzo Perco, 10. Adriano Pie-rattoni, 11. Roberto Romanzin, 12. Livio Vidoz. PLI - 1. Luigi Blokar, 2. Franca Graniti Majo, 3. Marco Pacori, 4. Fabiola Russi-an. PSDI - 1. Edoardo Bressan, 2. Mauro Bressan, 3. Lino Brezza, 4. Paolo De Ci-antis, 5. Nicola Diana, 6. Alessandro Fe-relli, 7. Maurizio Figar, 8. Giuseppe Lon-go, 9. Adriana Piani por. Candosin, 10. Franco Zotti. PSI - 1. Giorgio Bregant, 2. Giovanni Bressan, 3. Valerio Dosso, 4. Mario For-chiassin, 5. Gianfranco Miatello, 6. Giorgio Romanzin, 7. Renzo Romanzin, 8. Er-vino Scorianz, 9. Franco Veronese, 10. Maria Cristina Zudini por. Duranti. KPI - 1. Bianca Marega por. Vidoz, 2. Massimo Wirtisch, 3. Mario Bregant, 4. Enzo Bucovini, 5. Giorgetta Ferelli por. Balbinot, 6. Silvano Klinec, 7. Silvana Marcolina por. Furlan, 8. Rea Mihich vd. Ban, 9. Roberto Mrak, 10. Claudio Peres-sin, 11. Tarcisio Venica, 12. Giulio Vidoz. MOVIMENTO FRIULI - 1. Paolo Pel-lizzari, 2. Renato Battistutti, 3. Ferruccio Pintar, 4. Giulio Stabon. SSK - 1. Vladimiro Brešan, 2. Marina lerman, 3. Nevenka Pintar, 4. Majda Zavadlav por. Paulin. MSI - 1. Giuliano Tuntar, 2. Tullio Bressan, 3. Claudio Beletti, 4. Luigi Coa-na, 5. Stefano Cosma, 6. Mario Imbaccia-relli, 7. Manlio Portolan, 8. Francesco Ra-sura, 9. Gino Russian, 10. Luciano Suligo-ni. RAJON STRAŽICE KPI - 1. Tonino Pantuso, 2. Liliana Ar-dit vd. Ulian, 3. Marisa Brotto por. Cris-tin, 4. Flavio Cervi, 5. Mario Giusto, 6. Ilva Greatti por. Zucchiatti, 7. Giuseppi-na Marchi por. Selli, 8. Graziano Sbogar, 9. Francesco Selli, 10. Salvatore Simonci-ni, 11. Lucio Ulian, 12. Renato Zalateu. ZELENI (golobica) - 1. Giulia Bortolot-ti, 2. Enrico Rossi, 3. Michele Sala, 4. Vilma Tomasini. PSI - 1. Guido Baissero, 2. Aleš Cej, 3. Elio Corolli, 4. Carlo Devetak, 5. Paola Grassetti, 6. Guido Mihajl, 7. Vittorio Provenghi, 8. Silvano Russian. SSK - 1. Walter Bandelli, 2. Lidija Gruden por. Miklus, 3. Francesco Podversic, 4. Maria Maddalena Rakuscek por. Bevi-lacgua. PSDI - 1. Mauro Cozzutto, 2. Giuliano Famea, 3. Paolo Fantini, 4. Antonio La Stella, 5. Tonino Lepore, 6. Egone Lodat-ti, 7. Mario Marzillo, 8. Livio Mazzoni, 9. Romano Nicoletti, 10. Cinzia Palamara, 11. Pierpaolo Primožič, 12. Italia Strigari vd. Chersovani. MSI - 1. Margherita De Leo, 2. Danilo Chinese, 3. Maggiorana Favari, 4. Anto-nietta Livotti, 5. Giorgio Malfatti, 6. An-tonino Martelli, 7. Mario Passolunghi, 8. Adriano Ritossa, 9. Renzo Rosatelli. PLI - 1. Francesco Benevento, 2. Luciano Kumar, 3. Francesco Majo, 4. Massi-miliano Marotta. KD - 1. Enzo DalTOsto, 2. Massimo Be-vilacgua, 3. Livio Bortoluzzi, 4. Gianfranco Bottai, 5. Stefano Chiandetti, 6. Vivia-na Cosatto, 7. Sergio Gregorutti, 8. Alessandro Hlede, 9. Claudia Mantovani, 10. Carmen Persoglia, 11. Silvano Sambo, 12. Antonio Vizin. RAJON PODTURN-SV. ANA PLI - 1. Antonino Costanzo, 2. Giulio Di Nallo, 3. Franca Gianesi Klavcic, 4. Lucia Likar, 5. Monica Marcelini, 6. Aliče Rosin Laudisio. SSK - 1. Roberto Cotič, 2. Nicolo Klanjšček, 3. Alessandra Kosič, 4. Marco Tercic, 5. Aleksi Bensa. ZELENI (golobica) - 1. Rosanna Brecelj, 2. Gianantonio Carnelos, 3. Pieran-gela Cellie por. Rossi, 4. Massimiliano "Massimo" Gressini, 5. Giovanna Marin, 6. Enrico Rossi, 7. Elena Russo, 8. Vilma Tomasini, 9. Francesco Valentinsig. KPI - 1. Antonio Mennella, 2. Oliviero Furlan, 3. Eda Srtori por. Sellan, 4. Dolores Beltrami vd. Ruggiero, 5. Duilia Ber-nes por. Fedele, 6. Romualda Busatta por. Munarin, 7. Ferdinande Di Dato, 8. An-namaria Hrdlicka por. Di Dato, 9. Um-berto Hvalic, 10. Andrea Makuc, 11. Mario Martellani, 12. Ave Grazia Olivo por. Moserini, 13. Severino Padovan, 14. Lidia Scoglio por. Ločane, 15. Tullio Sellan, 16. Bruno Zanetti. MSI - 1. Gino Russian, 2. Mario Saurin, 3. Livio Toros, 4. Tullio Bressan, 5. Rosa Cacioppo vd. Mantini, 6. Pietro Cafueri, XX. MEDNARODNI VZORČNI SEJEM 919 tecite* SALON ® hO Novo veliko srečanje na sejmih Alpe-Adria: dva različna sejma z eno samo vstopnico. Preko 300 razstavljalcev in 150 pomorskih privezov na razpolago privatnikom za prodajo rabljenih plovil. ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETUSTVO GORIŠKI SEJMI SEJMI ALPE-ADRIA GORICA - TRŽIČ 28. APRIL - 6. MAJ 1990 7. Stefano Cosma, 8. Giuliano Franzoni, 9. Roberto Martinuzzi, 10. Riccardo Pel-liccetti, 11. Adriano Segatori. PSDI - 1. Emilio Baiocchi, 2. Lino Brezza, 3. Nicola Diana, 4. Vincenzo Esposito, 5. Giuliano Famea, 6. Marino Fiorelli, 7. Assunto Garozzo, 8. Luciano Gentile, 9. Gianfranco Lugnani, 10. Livio Mazzoni, 11. Paolo Michelon, 12. Amedeo Morra, 13. Fiorentina Piccolo Palamara, 14. Sergio Pontello, 15. Walter Traghin, 16. Ro-dolfo Žiberna. KD - 1. Claudio Calligaris, 2. Roberto Cevenini, 3. Massimo Cicigoi, 4. Guerri-no Cocina, 5. Graziano Corsi, 6. Giuseppe Faganel, 7. Barbara ferigo, 8. Luciano Franco, 9. Gianfranco Ledri, 10. Mauro Mazzoni, 11. Manlio Menichino, 12. Franco Miccoli, 13. Dino Milotti, 14. losč Nadaia por. Franchi, 15. Alessandro Ri-dolfo, 16. Dino Zotter. PSI - 1. Marcello Bandelli, 2. Barbara Bianconi, 3. Marcello Biasutti, 4. Maria Bombi por. Fermo, 5. Flavio Cabrini, 6. Agostino Candussi, 7. Gabriella Di Sta-sio, 8. Giulio Grieco, 9. Benito La Barbera, 10. Giampaolo Malfatti, 11. Giorgio Nardini, 12. Gianfranco Nutrizio, 13. Ugo Previti. RAJON MADONINA KD - 1. Licia Cocianni vd. Bordin, 2. Ferruccio Bernardinis, 3. Francesco Bregant, 4. Jordana Breščak por. Laffranchi-ni, 5. Liviana Cechet, 6. Marcello Clabas-si, 7. Italo Fiorella, 8. Simonetta Montre-sor por. Taverna, 9. Gianni Oleotto, 10. Anna Maria Pupin por. Ticozzi, 11. Sonia Ramon, 12. Giuseppe Tarantino. PLI- 1. Laura Bossi, 2. Giuseppe Frati-anni, 3. Vittorio Latella, 4. Paolo Majo. KPI - 1. Ada Brescia, 2. Mario Bizaj, 3. Ezio Cumin, 4. Virgilio Drigo, 5. Luciano Gratton, 6. Albino Klavcic, 7. Majda Komel por. Terpin, 8. Salvatore Monello, 9. Bruno Olivi, 10. Gianni Pinausig, 11. Boris Pintar, 12. Mirko Vendramin. PSI - 1. Alessandro Ambrosi, 2. Egidio De Angelis, 3. Lucio Giacomel, 4. Giorgio Kočevar, 5. Gualtiero Miklus. PSDI - 1. Emilio Baiocchi, 2. Fiorella Buccheri por. Milioni, 3. Antonio D Alessandro, 4. Alessandro Ferelli, 5. Enrica Laurenti, 6. Romano Nicoletti, 7. Fiorentina Piccolo Palamara, 8. Adriana Piani por. Candosin, 9. Ezio Ouerin, 10. Salvatore Romano, 11. Pietro Russo, 12. Valdi-ero Vecchiet. MSI - 1. Marco Serra, 2. Margherita De Leo, 3. Emilio Osimani, 4. Franco Paoli, 5. Riccardo Pelliccetti, 6. Ferdinande Toros. ZELENI (golobica) - 1. Claudio Marega, 2. Giovanna Bauzon, 3. Massimo Cravich, 4. Mauro Radigna. Razmišljanje o vlogi levice ob meji med Italijo in Jugoslavijo Antifašizem tudi danes kompas za sodobno levičarsko gibanje Knjižica Mestnega gledališča ljubljanskega Zgodovina gledališča je zgodovina človeka Kakšna naj bo levica danes? Zdi se mi, da je cilj razprave na eni in na drugi strani meje taka levica, ki dojema spremembe v svetu in pri nas, ni »potisnjena« v novosti, pač pa je sposobna razčlenjevati spremembe z analitičnostjo, ki je ob današnjih napetostih nujno potrebna. Predvsem pa se mi zdi cilj razmišljanja taka levica, ki je sposobna načrtovanja in osredotočanja svoje misli na bistvene teme, ob katerih razviti kritično dediščino, ki bo temelj upravljanja prihodnosti. Levica se mora gibati ob meji in čez mejo, s sposobnostjo, da lucidno gleda na preteklost in dojame smisel naše zgodovine v teh krajih. Ta meja se je v tem stoletju večkrat premaknila, kljub temu pa ni nikoli bila samo meja med državami, pač pa tudi meja med socializmom in kapitalizmom z vsem nabojem blokovske logike in hladne vojne. Ob tej meji sta šli Italija in Jugoslavija drugačno razvojno pot, saj se je Jugoslavija opredelila za samoupravljanje in je odigrala pomembno vlogo med neuvrščenimi državami. Ta meja se je postopno odpirala, kljub temu pa še ni povsem odprta, saj še vedno ni samo administrativna demarkacijska črta, pač pa jo pogojuje maniheizem. Poleg tega meja teče nedaleč od Trsta, obenem pa je zaznavna tudi v mestu samem, deli Italijane od Slovencev, komuniste od antikomunistov, s starimi simboli in vozli, ki občasno (spontano ali namerno) pridejo na dan. To mejo močno pogojujeta zgodovinska dediščina - zaznali smo jo tudi mi na levici - in politična kultura nacionalne države. Zdi se mi, da se vsi dobro zavedamo teže tega bremena, pomena razkola - političnega in medosebnega - in nasprotij (nacionalni boj, spopad ob resoluciji Informbiro-ja itd) med Italijani in Slovenci, med Slovenci samimi in tudi med Italijani samimi (med nacionalisti in pripadniki tiste liberlne napredne struje, v kateri so se spoznavali Pin-cherle, Schiffrer, Pesante in ki so jo nacionalisti vselej skušali osamiti ter okrniti). Ob teh bremenih preteklosti pa mora imeti levica tudi tisti občutek enotnosti, ki smo jo na več straneh znali ohraniti, občutek za enotnost odporniškega gibanja, za tisto vezno tkivo, ki je sad bojev za socialno pravičnost in pravičnost na delovnem mestu. Vezaj, ki so ga nasprotniki postavljali več desetletij med besedi Slovenec in komunist in ki je imel v njihovin namenih žaljiv predznak, tisti vezaj je ohranil pri življenju kumunikacijske vezi politične, kulturne, načelne narave med Slovenci in Italijani, osmišljal je kulturo sožitja in ji nakazoval perspektive. In kultura sožitja je resnično bogastvo, ki se ga prevečkrat prezira. Trma, s katero je KPI v parlamentu poudarjala pomen zaščitnega zakona, je hotela dati ta pomen razvoju naših krajev in poudariti, da slovenska narodnostna skupnost ni navaden dodatek k mirovni pogodbi in ni samo krajevni problem, pač pa lahko predstavlja pomembno kulturno in civilno izkušnjo. Ohranitev te vezi je tudi sad zgodovine naših krajev, skupnega dojemanja, medetničnih izmenjav, ki tako tesno povezujejo številna dogajanja. Enotnost med Italijani in Slovenci je predvsem civilna vrednota, možnost skupne rasti, če se italijanske komponente ne uporablja - kot se je to prevečkrat dogajalo v preteklosti - kot »pripomoček« za drugačne rešitve in za drugačne zgodovinske interpretacije. Lahko bi napisali zgodovino o tem, kako je bila italijanska napredna komponenta upoštevana v problemih meje in v izrisovanju teritorialne in kulturne identitete stare Julijske kraji- O vsem tem lahko razmišljamo, ker se povsem zavedamo - in moramo to poudarjati zelo odločno - pomena antifašističnega boja: pomena in nujnosti antifašističnega boja v Pragi, na Danskem, v Parizu, v Leningradu, v Cuneu in v Miljah. Ta boj ni bil nikoli samo boj proti nacizmu in fašizmu, pač pa je bil istočasno tudi boj za človekove vrednote, boj za napredek in za osvobajanje človeka. Tista vprašanja, ki so tedaj imela jasen pomen in za katera smo drago plačali, se danes spet postavljajo v politiki, v organizaciji družbe, v individualnih in kolektivnih pravicah, v potrebi dejanske enakopravnosti, ki so temelj našega organiziranja v politično in civilno gibanje. Povsod, še zlasti pa pri nas antifašizem ni samo dediščina, ni samo premoženje boja, antifašizem je -tega ne smemo pozabiti - neodpo-vedljivo merilo za ocenjevanje dogodkov, osebnih in kolektivnih stališč; antifašizem je odločilno merilo za splošno tolmačenje zgodovine Trsta in naših dežel, obenem pa je antifašizem tudi današnja civilna vrednota, kompas za reševanje današnjih problemov (od nevarnosti rasizma do drugačnih, bolj prikritih razlik, od emarginacije do osamlje- nosti). Jasno mora biti, da v laični državi, ki jo gradimo in ki nima več nekega svojega etničnega in etičnega jedra, postaja vse bolj pomembno tolmačiti politiko kot smernice in vrednote, ki vsebujejo tudi diskri-minante moralnega značaja. Zato je antifašizem eden od nujnih temeljev naše politične kulture, da bomo lahko kot levica reševali nove probleme in bomo uresničili v Italiji tako politično reformo, ki bo dala več pristojnosti državljanu in bo omogočila večjo prosojnost v odnosu z institucijami. V središču vsega morajo biti torej pravice državljanov. In ne govorim o kakšnih oddaljenih krajih: mislim na Trst, na nepriznane pravice Slovencev, na prisotnost oligarhij, ki vklenjajo mesto v razkol in imobilnost. Ker sem prepričan, da je antifašizem kompas za današnje dni, mislim, da moramo razmišljati lucidno o preteklosti; o tem, kar je levica znala zgraditi in o tragedijah - ki zadevajo tudi nas - preteklosti, od fojb do zlorab, do maniheizma, ki smo ga pokazali iz različnih razlogov v odločilnih trenutkih zgodovine tukajšnjih krajev: osvoboditev Trsta, ki se spremeni v aneksijo; večkratno zapiranje v tesni okvir naših argumentov in zavračanje resničnega sosočanja z drugimi, katerim smo prevečkrat pripisali etiketo fašistov in nacionalistov, ker smo imeli težave v predlaganju resničnega in enakopravnega spleta z drugimi silami in z argumenti drugih. Ko smo se zaprli, smo pokazali svojo šibkost in se izpostavili nevarnosti izsiljevanja, povzročili smo težave pomembnim delom naprednih sil v naših krajih. Smisel in pomen 1. maja s poudarjanjem bojev za delovna mesta in vrednot antifašizma ni torej ne jamranje bivšega borca za pravične bitke pa tudi ne »nostalgija po neizpolnjenih sanjah«, pač pa odraža zavestno poudarjanje pomena, ki ga ima antifašizem danes v naših krajih. Obenem pa opozarja tudi na pomen skupnega razmišljanja Italijanov in Slovencev ob meji, ob kateri se je kalila enotnost in so se dogajale tragedije in ob kateri lahko levica danes, tudi zaradi nevarnosti povratka desnice, marsikaj pove in marsikaj zgradi kot politična in civilna agregacijska sila, ki je sposobna odgovorov, primernih tudi za današnje razmere; levica, ki je gibanje in ki se bori za - so še zelo stare besede, ki se mi pa zdijo zelo aktualne - za napredek in demokracijo. STELIO SPADARO Drobna knjižica Mestnega gledališča ljubljanskega z naslovom Kratka zgodovina gledališča, ki jo je v prvi verziji že leta 1968 napisala angleška znanstvenica Phyllis Har-tnoll, bi bila zanimiva zgolj za poznavalce te svojevrstne umetnosti, ko ne bi vendarle razgrnila znotraj strnjenih časovnih poglavij celo vrsto spoznanj, osvetlitev in prebliskov - ti pa se nanašajo na človeka in njegovo "obnašanje" do sveta, ko-zmosa in seveda sebe samega. Veliki trenutek gledališča, trenutek, ki tudi iz te umetnosti ustvari nek poseben podaljšek človekovega dojemanja in odzivanja, nastopi točno takrat, ko gledališče nastane. Ta misel je seveda paradoks, vendar je točna: najprej gre za starodavne verske obrede, pojoče zbore, ter ostale soudeležence zaklinjanja -gre torej za absolutno vsezajemanje vseh prisotnih, prav vsi, izvajalci in prisotni so znotraj obreda, brez distance, brez pogleda od zunaj. Pogled od zunaj pa je kopernikanski preobrat in to se zgodi tedaj, ko imamo na eni strani izvajalce - zbor bo oplemeniten z izpostavljenim "solistom" - na drugi strani pa gledalce, torej tiste, ki so "zunaj", ki od strani ali z drugega konca opazujejo izvajanje. Ti gledalci zunaj so v bistvu gledališče, izvajanje se zaradi tega temeljnega dejstva bistveno spremeni, je predvajanje, prikazovanje, "posnemanje" resnice in življenja, kot je dejal Aristotel. Z drugimi besedami: gledališče je nastalo v trenutku, ko je človek objektiviziral samega sebe, postavil sebe v središče pozornosti, pričel podrobno opazovati svoje početje, način razmišljanja, kakor tudi svoje nelahke odnose z drugimi in svetom oziroma kozmosom ter smislom in nesmislom. V dve veliki smeri se je razvijalo gledališče, pričenši z obema smerema že v samem pričetku: na eni strani živa, radostna, ekstetična, tudi lahko obešenjaško zabavna samopo-zaba življenja, opoj tega istega življenja - na drugi strani zavestno prodiranje v poslednje skrivnosti človeka, njegove duše, zapletenega odnosa med duhom in telesom, kakor tudi v poslednje skrivnosti bivanja, vprašanja smisla in smrti, življenja in absurda. Od velikega obdobja grškega gledališča z Ajshilom, Sofoklom in Evripidom, tja do bogate srednjeveške igre, silovite renesanse ter največjega med največjimi, "stratfordskega laboda" Williama Shakespeara, pa do razposajene commedie dellarte, glumačev in razbrzdancev, kot jih je večrkat psovala "dostojna" publika, do opere, Goetheja, Schillerja, Wag-nerja, Ibsna, Čehova, Brechta, do najnovejšega časa - vedno je bilo gledališče ogledalo svojega časa, samega sebe in človekove spoznavne sposobnosti. Nikoli se ni ustavilo, bilo je vedno "v krizi" in vendar ni nikoli propadlo, bogato v svoji osnovni fenomenologiji, ki je paradoksalno totalna: gledališče je "prazen" prostor, v katerega lahko postavimo vse, na najrazličnejše načine, "prazen" prostor je neskončen in istočasno konkreten, nikdar ga ni mogoče izrabiti in izčrpati. Posebno zaradi enega dejstva, ki je pri gledališču enkratno: zaradi besede, lo-gosa, s pomočjo katerega se človek zdaj zbrano, zdaj razposajeno opoteka v "praznem" vesolju, išče svoj lastni odmev, se "igra" s svojim trpljenjem in srečo, ju upodablja, razkrinkava zle vzvode sveta ter išče srečne zakone smisla. Gledališče je v prvi vrsti igra, lahko tudi filozofska, ki se spopada z najtežjimi vprašanji, lahko je povsem telesna, komedijska razposajenost in razigranost - gledališče je poigravanje z resnico ali pozabo, odvisno od izbora, odvisno od občinstva, ki zdaj hlepi po enem zdaj spet po drugem. Gledališče je vsota dveh mask, vesele in žalostne maske, gledališče je fenomen, ki mu človek ne more priti do konca, ker pač ni prišel do konca samega sebe, gledališče je zrcalo, včasih globoko in prepadno, zdaj spet hahljajoče in tudi brezsramno - vse to je gledališče. Verjetno ena od vsezajemajočih pridobitev človekovega duha, ki meri stopnjo srca in njegove moči, ki osvetljuje stopnjo smisla ter grožnje nesmisla, ki-je na razpolago ni-časti burki, pa tudi Hamletu. V gledališču človek gleda samega sebe v vseh možnih vlogah in to je nujno, dokler je pač taisti človek nepopoln, zaradi tega tudi ničvreden, lahko pa tudi bridko tragičen. Po Heglovi logiki se bo nekoč umetnost ukinila: človek bo dosegel popolnost, ne bo več protisloven, ne bo več samemu sebi nevarna zmes dobrega in zlega. Do tedaj pa je še daleč, čeprav mnogo bližje kot pred stoletji - in vse do tedaj bo gledališče živelo svoje pestro življenje ter se nam prizanesljivo posmehnilo vedno, kadar bomo navdušeno gledali na odru "zgodbe drugih", "napake ali vrline drugih". Mi le včasih, gledališče pa vsak trenutek ve, da na odru vedno in venomer gledamo le sami sebe. Da se gledamo iz oči v oči in da nas je gledališče - če se tega zavedamo ali ne - že tolikokrat pretentalo v odkritost, iskren in odprt pogled, pa četudi za ceno lažne iluzije, da smo v igri opazovali ubogost, majhnost ali smešnost drugih. JANEZ POVŠE ..................................................................■ - ' . Bilanca za poslovno leto 1989 A K TI VA Blagajna Banke korespondenti Vrednostni papirji Soudeležbe Menična posojila Trgovski eskompt Posojila Kratkoročna posojila v valuti bankam Nepremičnine Oprema in stroji Menice in dokumenti za inkaso Razni računi dolžniki Aktivni pripisi in izločitve SKUPAJ AKTIVA Račun obveznosti in rizikov Evidenčni računi SKUPNO 1.016.202.563 78.324.781.646 35.990.993.592 649.089.242 2.190.699.693 1.483.655.400 73.755.610.716 6.069.325.088 2.464.056.320 1.779.747.649 6.233.717.465 12.044.273.131 2.043.072.503 224.045.225.008 63.083.212.955 229.699.080.908 516.827.518.871 PASIVA Hranilne vloge Tekoči računi Banke Upravljana tuja sredstva Menice in dokumenti za inkaso Razni računi upniki Skladi za amortizacijo Razni skladi Pasivne izločitve in pripisi Premoženje SKUPNO PASIVA IN PREMOŽENJE DOBIČEK POSLOVNEGA LETA SKUPNO Račun obveznosti in rizikov Evidenčni računi SKUPNO 69.869.880.530 54.630.068.042 69.987.708.801 37.9981.850 3.961.534.176 6.940.195.949 1.161.819.030 2.443.873.143 800.984.923 13.171.336.471 223.005.382.915 1.039.842.093 224.045.225.008 63.083.212.955 229.699.080.908 516.827.518.871 IZDATKI DOHODKI Obresti klientom 7.356.587.900 Obresti klientov 9.070.547.752 Obresti bankam 2.571.985.518 Obresti bank 4.286.389.671 Stroški za osebje 3.169.012.495 Obresti poštnega tek. računa 34.520 Davki in takse 1.345.794.746 Obresti, premije, divid. Komisije, prov. in drugi izdatki 137.707.223 in drugi dohodki na vrednotnicah in soudeležbah 3.470.465.622 Razni izdatki 2.182.632.490 Dobiček pri unovčenju 10.133.665 vrednostnih papirjev Zgube na kreditih — Dobiček pri menjavi valut 230.267.572 Amortizacije 247.956.432 Komisije, provizije Akantonacije 2.965.536.991 in drugi dohodki 2.526.899.514 Nepredvideni izdatki 17.365.701 Razni dohodki Dohodki pri prodaji Izkoriščene akantonacije 28.791.636 459.638 1.354.632.819 SKUPNI IZDATKI 19.994.579.496 Nepredvideni dohodki 55.799.180 DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 1.039.842.093 SKUPNO 21.034.42L589 SKUPNO 21.034.421.589 )) Banca Agricola Kmečka banka Gorica : Osrednja proslava bo v Zakojci 16. septembra Priprave na 100-letnico Bevkovega rojstva Prav na dan 16. septembra oziroma na predvefier tega dneva bo v Zakojci nad Cerknim potekalo praznovanje ob 100-letnici rojstva Franceta Bevka, izjemno odzivnega kulturnega in političnega delavca, mladinskega pisatelja, pomembnega za ves slovenski kulturni prostor, še posebej pa za Primorsko oziroma naše zamejstvo. Priprave na praznovanje obletnice avtorja »Kaplana Martina Čedermaca« so že v teku, bil pa naj bi to pravi »vseslovenski ljudski shod«, ki bi pritegnil udeležence s primorskega ter vseslovenskega področja. Častni predsednik Odbora prireditve je dr. Janez Milčinski, predsednik SAZU, slavnostni govornik pa naj bi bil Ciril Zlobec. Sama prireditev bo potekala v dveh delih: na predvečer naj bi zagoreli kresi, pevske in zborovske skupine bi poglobile ta trenutek, 16. septembra pa bo najprej otvoritev prenovljene Bevkove domačije v Zakojci s slavnostnim govorom, tik za tem pa »vseljudski shod«, na katerem bo kar nekaj tisoč udeležencev na poseben način počastilo spomin na pomembnega slovenskega književnika. Udeleženci naj bi »pripeljali« s seboj izvajalske skupine, folkloro, recitatorje, glasbenike, zbore, humoriste, igralce ter na ta način uresničili zamisel o resnično ljudskem obeležju praznovanja. Po tej zamisli, ki jo je v okvirni scenarij preoblikoval Janez Povše, naj bi na ločenih, pa vendar povezanih prizoriščih udeleženci in izvajalci zapolnili prireditveni dan. Res pa je, da bodo prireditve v spomin na Franceta Bevka potekale skozi vse leto (30. marca je že bilo v Novi Gorici srečanje slavistov Primorske, ki so osvetlili Bevkovo delo), Partizanska knjiga bo na primer izdala monografijo Janeza Dolenca, septembra se bo v praznovanje aktivno vključilo Združenje književnikov Primorske, na otvoritveni dan (31. avgusta) Kogojevih dnevov v Kanalu bo srečanje primorskih kulturnih delavcev na temo »Vlo- ga primorske duhovščine pri narodnem osveščanju«, v okviru Srečanja gledališč Alpe-Jadran bo naše zamejsko področje obiskala predstava »Kaplana Martina Čedermaca« iz Šentjakoba na avstrijskem Koroškem. Predvidena pa je še cela vrsta drugih prireditev in obeležij. Tudi naš prostor naj bi se celovito vključil v praznovanje tega dogodka: naše kulturne inštitucije, tri kulturne zveze, šole (s poudarkom na obeh poimenovanih po Francetu Bevku), kulturniki - vsi naj bi že v bližnji prihodnosti poiskali tiste oblike in možnosti, s katerimi bi se lahko priključili temu pomembnemu kulturnemu dogodku. Seveda pa je nujno nemudoma zasnovati zamisel svoje udeležbe, pregledati ustrezne obstoječe programe, kakor tudi eventualno pripraviti za to priložnost kaj novega, (jp) V SSG »S trebuhi za kmhi« V petek so v Slovenskem stalnem gledališču začeli z bralnimi vajami za poletno predstavo, ki bo v rokah režiserja Jožeta Babiča. Sicer pa gre za komedijo Marija Čuka »S trebuhi za kruhi«, kar je priredba njegovega odrskega prvenca »Lepo je v naši domovini biti...«. Skratka, ogrodje letošnje uspešnice SSG ostane, vendar s »posodobljenimi dodatki« Miroslav Košuta TRIJE MAJNIŠKI EPIGRAMI PRVOMAJSKI Ni dolgo še, kar je bilo vse rdeče od množice zastav, parol in gneče, naenkrat marsikje to rdeče se skoraj že ne vidi več brez leče. VREDNOTE NOB Kdo še brani vrednote en o be? Kateri trije, dva, eden? Zdi se, da že skoraj en obeden. MAJNIK MEJNIK Maja je politik član - ednine in vaga, ruši in gradi večine in brusi nože, srpe, fovče, britve: slučajno so že spet enkrat volitve! Mednarodno srečanje PEN Letošnje tradicionalno mednarodno srečanje pisateljev na Bledu, ki ga prireja Slovenski PEN center, bo od 15. do 19. maja. Kot vsakič bo tudi letos v to renomirano slovensko letoviščarsko središče prišlo veliko pisateljev iz vsega sveta, ki se bodo pogovarjali o stanovskih vprašanjih, a tudi o takih, ki so širšega aktualnega družbenega razpona. Na sporedu bodo tri okrogle mize, predstavitve pesniških zbirk, izleti, ogledi in sprejemi, med katerimi gre posebno podčrtati tistega, ki ga bo priredil novi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Letošnje srečanje pa bo brez dvoma med prelomnimi, saj je prišlo v zadnjem letu v svetu do radikalnih zgodovinskih sprememb, ki popolnoma spreminjajo način življenja in jnišljenja. Zanimivo bo slišati, kakšne izkušnje bodo posredovali predvsem pisatelji z Vzhoda. »Don Juan« v Rossettiju Teatro Slabile FJK pripravlja za sredo, 2. maja, zadnjo premiero letošnje abonmajske sezone v Rossettiju. Gostovala bo skupina znanega igralca Glauca Maurija, ki bo predstavila Mo-lierovega »Don Juana«. Mauri je delo posodobil, ga režiral in v njem tudi nastopa v glavni vlogi. Tokratni »Don Juan« bo predstavil nekakšno igro v igri, saj daje možnost igralcem, da izrazijo svojo »resnico«, in sicer tako in tisto, ki je drugače ne bi mogli izustiti. Gre torej za groteskno in kruto igro, ki si jo izmisli star osamljen obupanec. Ta skuša podoživeti svojo mladost, a niti sam ne verjame v poskus in se zato mota v začaranem krogu jeze, krikov, joka, razočaranj, prebliskov komike in zlobe. Sam Mauri pravi o tem delu sledeče: »Z besedami velikega francoskega komediografa imajo ljudje možnost govoriti o njih samih«. Molierov in Maurijev »Don Juan« bo v gledališču Rossetti na sporedu do 6. maja. New Swing Quartet pel v Rossettiju Koncert New Swing Ouarteta v gledališču Rossetti je bil pravo doživetje za ljubitelje črnske glasbe. Slovenski pevci (z gostjo Alenko Godec), ki so jih spremljali odlični muziki, so potrdili svoje znane kvalitete in navdušili občinstvo. Koncert je priredila zadruga Ars Nova (Foto Križmančič) Narodna sprava je zadnje čase postala ena iz-jbed glavnih tem v politični razpravi, ki buri duhove ne samo v Sloveniji, ampak tudi pri nas v .liji. V njej izstopajo motivi tragičnih zgodo-'mskih spominov in usodnih razdvojenosti, do katerih je prišlo v slovenskem narodu v vojnem £asu in p0 njem. Časovna oddaljenost od tistih casov je sicer v mlajših generacijah ublažila spo-htin, toda globokih ran v zavesti neposredno prizadetih generacij ni mogla do zdaj in verjetno ne 0 mogla niti do konca njih življenja povsem aceliti. Govor je o genocidnem postopanju fa-zma in nacizma proti slovenskemu narodu, o seljudskem uporu proti njima in epopeji narod-. 0°svobodilnega boja; govor je o belogardizmu ,n hjegovem zavezništvu z nacifašisti; govor je o , ratornornih obračunavanjih, o maščevalnih po-c° 'h rdečih zmagovalcev proti belim poražen-sbi*1-’ 9ovor o likvidacijah, o stalinističnih proce-.. In informbiroju, o državnem nasilju komunis- Hfnei oh' T9a totalitarnega sistema oblasti. Vse to so tj. l^tivna dejstva zgodovinske resnice, ki jih ni ve C. Potvarjati in spreminjati v spominu in za-j^ti živega. Vsi pozivi k narodni spravi v Slove-sku zlasti tisti, ki prihajajo s strani politikov, t^Pščine Slovenije in Cerkve, odražajo skrb, da (Vbl Prišlo zdaj do uveljavljanja logike nasilja v mašcevanja in političnih obračunavanj ob gnjavi vlog med zmagovalci in poraženci. lt(Ua Prvi odgovor, ki so ga dali Slovenci politi-ha prvih povojnih svobodnih volitvah, je rui°č, razsoden in nedvoumen: preteklost kt6t°star*e za nami! Čas je, da se vsi skupaj kon-pQstno lotimo reševanja prihodnosti. Na tej pred-se je začela konkretno graditi narodna ^a' pojmovana kot temeljni kamen svobod-0^etn°kratične in pravne države. loža: Vsem tem je treba upoštevati različnost poli Sl rneci Slovenci, ki živijo v matični domovi-Lat0(j Veniji in tistimi, ki živijo kot manjšinska v na