V iperspeikitivneim planu gospoda r-skoga raizvoja FLRJ je v jugoslovanskem merilu do 1. 1990 predvideno povečanje kapacitet gradibeini.h storitev za več kot osemkrat. Gotovo ne bomo dosegli tega ogromnega povečanja samo s povečanjem števila zaposlenih, ampak tudi i« predvsem s povečanjem produktivnosti della. To pa pomeni poleg izboljšanja organizacije in drugih ukrepov predvsem povečanje tehnične opremljenosti podjetij. Danes je približno toliko kvalificiranih delavcev kot nekvalificiranih. Mehanizacija v veliki meri nadomešča predvsem nekvalificirane delavce. Zato bo v podjetjih vedno več kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, tehnikov in inženirjev ter sorazmerno vedno manj nekvalifici- ranih delavcev. Naše podjetje povečava zadnje dve leti obseg del. To je pričakovati tudi v prihodnjih neka j letih. Razen tega iščemo razne industrijske načine gradnje, ki naj bi, vsaj kar se stanovanjske izgradnje tiče, sčasoma prevladala v našem podjetju. S tem bi se zmogljivost našega podjetja, izražena n. pr. v številu zgrajenih stanovanj na leto, zelo dvignila. Industrijski način gradnje pa zahteva sorazmerno mnogo manj delovnih ur, zato pa precej več dela inženirjev in tehnikov. Pritok novih tehničnih pa tudi drugih strokovnih kadrov v podjetje danes ne zadovoljuje. Naši kadri, s katerimi razpolagamo, se počasi starajo, pridobivajo izkušnje, marsikateri odhajajo na razna vodilna mesta drugam, mladih kadrov, na katere hi prenašali izkušnje starejših in ki bi bili sposobni naprej razvijati podjetje, pa manjka. Današnja mladina se najraje odloča za »modne« poklice, v katerih se pride na lahek način do mastnih »(»stranskih zaslužkov. V poklice, jer je treba iti na teren in kjer je danes položaj tak, da se lahko zasluži le, če se pošteno dela, pa ni priliva. Edini zanesljivi priliv strokovnih kadrov v podjetje predstavljajo naši štipendisti, Zato smo prišli do prepričanja, da moramo napraviti dolgoročni načrt potreb po teh kadrih, izračunati, koliko novih inženirjev, tehnikov, ekonomistov, računovodij, delovodi j itd. bomo vsako prihodnjih let potrebovali in ho seveda treba kandidate za vsa ta mesta štipendirati. Sicer lahko pričakujemo določen priliv tudi mimo tega, vendar je treba računati, da tudi ti kadri — sicer v manjši meri — fluktutrčijo, ker pač naša stroka danes ni najbolje plačana in ni »nobel«. Zato pripravljamo za prihodnje zasedanje delavskega sveta predlog, da sc razpiše znatno število štipendij za razne stroke, ki jih potrebujemo. £ Seveda, samo dejstvo, da je nekdo naš štipendist in da je končal tako in tako šolo, še ne pomeni, da je ta človek vsestransko uporaben. ML moramo kandidate za naše štipendije izbirati. Najbolje jih lahko ocenimo, če pridejo k nam na počitniško prakso, kjer jih lahko dalj časa preizkušamo in opazujemo pri delu. Tudi pozneje morajo štipendisti redno prihajati k nam na prakso. Če se kdo poka/e neuporaben, je še zmeraj bolje z njim prekiniti pogodbo in pač dotedaj izplačan denar za štipendije odpisati, kot Pa da dobimo končno v podjetje nesposobnega tehnika aJi inženirja. V podjetju 'so zaželeni tudi ka-dri, k; so navezani na podjetje, ki jim ni vseeno, kako se podjetje razvija in kakšen gla-s uživa. Taki ne zapustijo podjetja, tudi če pride sem ter tja do teli ali onih težav. Potrebujemo kadrov, ki se bodo po- Pdoki malih stanovanj, ki jih gradimo v Savskem naselju v Ljubljani čutili kot Gradisovci in bodo na to ■ponosni. Novinci te zavesti seveda še nimajo, dobijo jo šele sčasoma. Že tisti dve leti obvezne službe tu mnogo pripomoreta. V tem času že nekako vsak najde svoje mesto v podjetju in se zraste s kolektivom. Med našiilmi štipendisti je zelo malo sinov naših delavcev in uslužbencev, čeprav številni študirajo na univerzah in srednjih tehn.onih šolah. Vse kaže, da se marsikateri Gradisove« sramuje zaprositi za štipendijo za svojega sina ali hčer. Če stvari postavimo tako, da ves naraščaj štipendiramo, potem se vprašamo, zakaj ne bi štipendirali predvsem sinov naših delavcev in uslužbencev, če imajo ti veselje za tiste poklice, ki jih mi potrebuje- mo. Končno je le dano ■poroštvo, da se bodo ti sinovi bolj navezali na kolektiv podjetja kot katerikoli drugi novinci. Zato mislim, da je prav, če pošljejo naši očetje sedaj na začetku sezone svoje sinove na prakso k nam. Ko pa bodo razpisane štipendi je, naj zanje zaprosijo. Ing. Jože Uršič Zborovanje gradbincev ob otvoritvi vajeniške šole v Ljubljani Med naj lepše proslave 40-le tnice KPJ, ki smo jih priredili gradbeniki v tem jubilejnem letu, sodi prav gotovo tudi zbor gradbincev v nedeljo 7. junija. Proslava je bila združena z otvoritvijo gradbene vajeniške šole v Ljubljani. Poleg mnogih delegacij gradbenih kolektivov iz vse Slovenije so se zbrali še visoki gostje. Franc Leskošek-Luka, Tomo Brejc. Vlado Majhen in še večje število uglednih gostov. Obširen program je bil prepleten z umetniškimi točkami, recitacijami in govori. Tov. Tomo Brejc je izčrpno prikazal nenehen boj gradbenih delavcev, ki so se skupaj z drugimi delavci borili v predvojni Jugoslaviji za življenjski obstoj. Gradbeni delavci so bili takrat najbolj izkoriščan in zapostavljen, obenem pa tudi najbolj revolucionaren del delavskega razreda. Pod vodstvom Partije so se z vsemi razpoložljivimi sredstvi borili proti razrednemu sovražniku. Tudi takrat, ko so nastopili za naše narode najbolj črni dnevi, ko so našo zeml jo preplavile fašistične horde, gradbeni delavci niso stali ob strani. Med prvimi so zgrabili za puške in boj za svobodo in lepšo bodočnost nadaljevali v gozdov ili do končne zmage. Iz vrst gradbenikov v Sloveniji je izšlo pet narodnih herojev in preko osemdeset spomeničarjev. Mnogi so dali svoja življenja za svetle ideje socializma, a ne zaman. Njihove sanje so postale resnica. Gradbeni delavci kot med vojno tako tudi po vojni niso držali križem rok. Obnova porušene domovine je zahtevala predvsem oct gradbincev nujvečje napore. Tudi takrat so svojo nalogo častno opravili. Ko se ob 40-letnici KPJ spominjamo vseh tistih znanih m neznanih borcev, ki so v zgodovini naše Partije žrtvovali vse za ideje socializ- ma, lahko ugotovimo, da imajo tudi gradbeni delavci med njimi dostojno mesto. Njihova dejanja naj služijo za vzgled vsem gradbincem, ki danes postopoma prevzemajo od svojih starili tovarišev odgovorne naloge v izgradnji socializma. Poleg tov. Toma Brejca so govorili Sc predsednik Združenja gradbenih podjeti j ing. Franc Živec, ing. Bogdan Melihar in končno tov. Vlado Majhen, ki je v imenu prosvetnih delavcev očrtal pomen izgradnje gradbenega šolskega centra v Ljubljani in nato simbolično prerezal vrvico pred vhodom v šolo. S tem je bila vajeniška šola kot prva etapa bodočega gradbenega šolskega centra izročena namenu. Po končanem programu je bil ogled vseh objektov vajeniške šole. Novozgrajena gradbena vajeniška šola ima poleg učilnice za teoretični pouk še več moderno opremljenih delavnic za praktični pouk. lepo prostorno telovadnico in sodobno opremljen Internat. Šola je eden najlepših tovrstnih objektov, če ne najlepši v Jugoslaviji. Z n jo srno gradbinci dobili res d-ostojne prostore za vzgojo gradbeniškega naraščaja. Sprejme lahko preko 400 vajencev. Poleg tega pa imajo v delavnicah praktični pouk še dijaki gradbene tehnične srednje šole. Občasno pa so v teh delavnicah tudi razni tečaji za odrasle. Gradnja jc trajala dve loti, stroški gradnje pa so znašali okoli 4h0 milijonov dinarjev. Gradbena vajeniška šola je posvečena spominu gradbenega delavca, narodnega heroja Staneta Kavčiča, ki je padel v narodno osvobodilni vojni. V naslednjih letih bo v bližini vajeniške šole zgrajena šola za izobraževanje odraslih gradbenih delavcev in gradbena tehnična srednja šola. Tako bo v celoti uresničena zamisel gradbenega šolskega centra v Ljubi japi, ki je situiran v neposredni bližini Zavoda za raziskavo materiala,La konstrukcij. Taka povezava 1k> omogočala dosleden študij vsem, ki se bodo izobraževali in vzgajali v gradbenem šolskem centru. Če bo izgradnji nadaljnjih etap šolskega centra posvečena takšna skrb kot je bila vajeniški šoli in ko bo zgrajen podoben šolski center v Mariboru, bomo gradbeniki dobili prepotrebne ustanove, na katere bomo lahko upravičeno ponosni. Po ogledu šole je bilo svečanoko-silo v Gradisovi restavraciji »Iliriji«. Tu so se srečali stari veterani, gradbeniki izpred vojnih let. Navdušeni nad vsem, kar so doživeli in srečni so si stiskali roke. Preneka-teremu je zdrsnila debela solza po licu ob veselem snidenju s tovariši, soborci. Saj se nekateri niso videli več kot dvajset let. Obujanje spominov ni bilo ne konca ne kraja. Kosila so se udeležili med drugimi tudi tov. Leskošek-Luka, Tomo Brejc in predsednik gradbene komore jugoslavije ing. Matič. Po kosilu se je začel veseli dol tega dne. Ob dobri kapljici je beseda še bolje stekla. Spornim na štrajke, na uspele predvojne akcije so se prepletali z doživljaji v narodno osvobodilni vojni. Mnogi od teh predvojnih veteranov sc nahajajo danes na odgovornih mestih v našem gospodarskem in političnem življenju. To je bilo srečanje samih prekaljenih borcev za delavske pravice, borcev za izgradnjo socializma, ki so vse svoje življenje žrtvovali za lepšo bodočnost delavskega razreda in za srečno življenje bodočih po-kolenj. Pozno zvečer smo se razšli polni globokih vtisov z zavestjo, da smo 40-letuico KP.I dostojno proslavili. L. C. k0,ng\esu KOMUNISTOV SLOVENIJE Gradivo pred nedavnim končanega četrtega kongresa Zveze komunistov Slovenije je tako bogato, da ga nikakor ni moč zajeli z enim samim skopim člankom. Kongres je posebej pokazal, katere so tiste stvari, ki zavirajo nadaljnji razvoj socialističnih družbenih odnosov pri nas hi ki preprečujejo, da bi hitreje napredovali bodisi na področju gospodarstva bodisi o graditvi in nadaljnjem poglabljanju delavskega in družbenega upravljanja ter posebej opozoril na vlogo subjektivnih socialističnih sil. Tokrat se ustavimo le ob eni ali dveh ugotovitvah kongresa. Kongres je n. pr. posebej opozoril na to, da je med gradbinci sorazmerno malo članov Zveze komunistov. Ta ugotovitev seveda nas še posebej zanima. Če bi koga danes vprašali, koliko članov Zveze koj munistoo je o našem podjetju, bi bržčas težko odgovoril, ker nimamo enotnega partijskega vodstva za naše podjetje. Toda o tem kasneje. Kljub temu, da nimamo točnih podatkov o številu članstva ZKS v našem podjetju, vendarle osi prav dobro vemo, da jih ni veliko, najbrž niti pol odstotka oseh zaposlenih. Ne bi mogli reči, da osnovne organizacije niso ničesar napravile, da bi pridobile nove člane. Vse to pa je še zdaleč premalo! Rekli bi celo lahko, da imajo naše organizacije skorajda sektaški odnos do sprejemanja novih članov. Največkrat slišimo opravičevanje, češ, gradbeništvo je sezonskega značaja, vanj prihajajo ljudje in odhajajo med letom. Kako naj človeka la čas toliko spoznamo, da bi ga lahko sprejeli o vrste komtir nistoo? Toda o našem podjetju gradbeništvo nima več sezonskega značaja, saj imamo že 60 odstotkov stalno zapo- . slenih. Ta izgovor torej ne drži in priča, da tudi med stal- ■ nimi delavci nismo poiskali takih, ki so po srcu in dejanjih povsem predani stvari socializma. To pa tudi pomeni,, , da smo dosti premalo storili za to, da bi ljudi spoznavali, se zanimali za njihov napredek in jih vzgajali. V našem podjetju imamo vrsto delao-s ki h organov upravljanja, v katerih so se delavci kalili in ■ rasli že leta. pa vendar nismo našli poti do njih, jim pri- 1 bližali Partijo ter jim odprli vrata vanjo. Mimo tega je o vrstah naše mladine nedvomno precej takih mladincev, ki bi zaslužili, da jih sprejmejo med člane Zveze komunistov. Že samo teh nekaj bežnih ugotovitev nas opozarja, da imamo pred seboj pravzaprav še nezorano ledino in da bo treba kar krepko zanihati rokave. Odprimo torej širše vrata Zveze komunistov, odprimo jih tudi tako, da vabimo ose delavce na naše sestanke, na . katerih se bodo podrobneje spoznavali z našim delom in bliže spoznavali, kakšno je poslanstvo komunista. Že prej sem omenil, da o našem podjetju nimamo osrednjega organa, ki bi koordiniral prizadevanja oseh osnov-, nih organizacij pri našem podjetju. Menim namreč, da bi morali imeti osrednji komite podjetja, ki bi mogel odigrali odločilno vlogo tako pri razvijanju delavskega upravljanja, graditvi socialističnih družbenih odnosov kot za na-predek gospodarjenja in o skrbi za našega delovnega človeka, skratka, pri določanju gospodarske kot družbene politike o našem podjetju. Kako nam takega vodstva manjka, smo že neštetokrat občutili, pa naj je bilo to ob določanju tarifne politike ali n delu osrednjega delavskega sveta ali upravnega odbora podjetja. Verjemite ali ne, nihče o centrali ne ve povedati, koliko delegatov je bilo izvoljenih iz vrst našega kolektiva za četrti l..."a, Zk.S'. v. J. CELJE. — Na zadnji seji sindikalne (podružnice so med drugim razpravljali o akordnem delu in oddaji del v akordu. Tako je bilo koncem maja oddanih del v akordu že 52,7 %. Večina delavcev si želi delati v akordu in si tako zvišati zaslužek. 9 V zvezi s sprejetim tarifnim pravilnikom so tarifne komisije že pripravile predloge glede obračunavanja po novih tarifnih postavkah. Prav tako so se dogovorili, da bodo sproti zasledovali uspehe posameznih članov kolektiva, kar bo pripomoglo in omogočilo lažje delo ob podelitvi nagrad. S Ker imajo na gradbišču v Celju že več kot 75 vajencev, so sklenili nastaviti dva posebna vzgojitelja, m sicer v Šoštanju in Velenju. S tem bodo pri vzgoji kadrov nedvomno dosegli večje in boljše uspehe. 88 Na pobudo sindikalne podružnice so na vseh deloviščih gradbenega vodstva Celje organizirali akcijo za ponesrečence v Podvelki in sicer bo vsak član kolektiva daroval po dve nri. S* Na zadnji seji sindikalne podružnice in delavskega sveta so ra/p ra vljali o našem glasilu. Za stalnega dopisnika v Gradisov Vestnik je bil predlagan ing. Bogdan Kaj-fež. Upamo, da bo v bodoče iz Cejja mnogo več novic kot doslej. ■ Avgusta bomo priredili Celjani že tradicionalni tro- Podvelka i dnevni izlet na obale sinjega Jadrana. Točnega programa sicer še nimajo, verjetno pa jih bo pot vodila skozi dolino Trente in druge kraje prelepe Primorske. Blagajničarka tov. Katica Volavšek mi e zaupala, da imajo v Dutov-jah že pripravljen sod dobrega terana. (Za organizacijo izleta so izvolili tov. Volavšek, Mrzela in Praprotnika.) ■ ROGAŠKA SLATINA. — Nedavno so v Rogaški Slatini ustanovili nov sindikalni odbor. S tem upamo, da se bo sindikalno delo razgibalo tudi na tem, doslej malo poznanem delovišču. Prav tako so nam sporočili, da bodo v kratkem začeli z delom na novem sektorju v Poljčanah. O tem pa bo baje kaj več napisal sektorski vodja tov. Borut Zupančič. Upamo, da bo držal besedo. ■ V Šoštanju so slovesno podelili medaljo dela dolgoletnemu članu kolektiva tovarišu Janezu Zorku. Šef gradbišča Srečko Cvahte je v obširnih besedah popisa' delovno pot tov. Zdrka ter mu v imenu celotnega kolektiva iskreno čestital. Tej čestitki se pridružujemo tudi mi. ■ TROJANE. - Na gradbišču Trojane so že sestavili kandidatno listo za volitve članov delavskega sveta in upravnega odbora gradbišča. Predlagali so 17 kandidatov. ■ Na masovnem sestanku dne 5. 6. 1959 so predlagali, da bi v poletnih mesecih trajal redni delovni čas vsaj do 10 ur dnevno. V ostalem pa bi se ravnali po čl. 34 novega tarifnega pravilnika. ■ Kljub obsežnemu delu bodo priredili tudi tečaj za polkvalifieirane delavce in tako omogočili, da si dobri delavci pridobijo višjo kvalifi- Takih skupin strojev si želimo več l minit inal dvanajsto Vsak delovodja stremi za tem, da bi imel okrog sebe čim več pridnih in dobrih delavcev, ker se le na take ljudi lahko v celoti zanese. Približno tako se je nedavno zgodilo na gradbišču Podvelka. Skupina delavcev tov. Mate Kosa je demonstrativno zapustila delovna mesta, ker jim gradbeno vodstvo baje ni hotelo izplačati akordnega presežka v višini 145.000 din. In kako je bilo v resnici? Že pred nastopom dela brigade tov. Kosa je imela skupina med seboj dogovor, da si bodo plačo ne glede na kvalifikacijo in vložen trud posameznika med seboj enako razdelili. Poleg tega pa bi moral vsak član grupe še posebej plačati brigadirju, io je tov. Kosu, poseben prispevek v višini din 1000. (O tem pa seveda vodstvo gradbišča ni ničesar vedelo.) Skupinovodja je poleg teh ugodnosti še kupoval žganje v svojem kraju in ga zaposlenim delavcem (verjetno z vednostjo sindikalne in ostalih organizacij) tudi drago prodajal. Ko pa je prišlo do prej navedenega spora, so skušali vso zadevo brez večjega hrupa likvidirati. Poleg že navedenih nepravilnosti od strani brigadirja lov. Kosa, so pri ponovnem obračunu akordnih del ugotovili, da je tudi gradbišče napravilo napako v obračunu in sicer so premalo obračunali znesek din 60.000. Tako je treba dostikrat krivdo iskati v obojestranskih činiteliih. Res je, da ponavadi slabi delavci gledajo v večini primerov le na osebne koristi in jim uspehi celotnega kolektiva niso nič mar. Pri delu so ponavadi slabi in se hočejo z raznimi intrigami in parolami uveljaviti. Takšnim ljudem bo prej ko sle.j v podjetju odklenkalo. Seveda je pa v prvi vrsti naloga tehnične- ga kadra da do nepravilnosti sploh ne pride, predvsem pa naloga osnovne organizacije in sindikalne mdružnice, da vse stvari sproti analizira in odpravlja. Ni dovolj samo potrjevati tej ali oni strani, temveč je potrebno mnogo živega in konkretnega dela. Prav ti zadnji dogodki nam potrjujejo, da posvečamo personalni politiki dostikrat premalo pažnje, predvsem pa, da bo moral imeti vsak vodja ali delovodja sposobnost spoznavanja ljudi in že takoj ob pričetku službe, odnosno dela, ločiti dobre od slabih in tudi znati napake sproti odpravljati, še predno nastanejo večji problemi. Marsikje sem zaslišal besede, češ, da o ljudeh sploh ni vredno razmišljati, ampak so važni le kubiki in proizvodnja. Toda temu ni tako. Naši uspehi so odvisni predvsem od ljudi, njihovega dela in zadovoljstva, v zvezi s tem pa od dobre organizacije dela. Ob dejstvu, da imamo v naših vrstah ljudi iz vseh predelov naše domovine, je delo z ljudmi tem nujnejše. S tem pa ne mislim, da je treba ljudem ugoditi vse nemogoče želje, kajti proizvodnja zahteva od nas vseh neomejeno disciplino in delovno zavest, toda odnosi do ljudi pa le morajo biti vedno pravilni. Prav tako se moramo dosledno držati vseh sklepov in dogovorov, paziti na izmere in napake pri obračunavanju, kajti pri denarju smo vsi najbolj občutljivi. Res, da se zgodijo napake in se bodo tudi še v bodoče, toda napake odpravljati »pet minut pied dvanajsto«, kot je to dejal na zadnji skupni seji v Podvelki tov. Primožič, je pa res prepozno. Lojze Cepuš Sestanek strelnih referentov v Ljubljani xo:ž.ele-lope uspehe, medtem ko pri nekaterih kvaliteta ne zadovoljuje. Vmes je uidi skupina, ki niti norme nb'dosega niti kvaliteta ne ustreza. Dela kar zadovoljivo napredujejo in smo se zavezali, da bomo šolo do roka napravili, če nas ne bodo obrtniki zadržali. Gradbeni nadzornik ing. Maraš je tudi zadovoljen s kakovostjo naših del. Dela so m normirana, razen tistih, ki se ne dajo in jih opravlja- mo v režiji. Teb pa je komaj d ose- == tipa*. Us Betonerska skupina Jožeta Bratu- ss ša je presegla normo za 31%. Še lepši uspeli je dosegla skupina Pe- g troviča Vlada pri izkopu kanaliza-ci je (130%). Najboljša zidarska sku- Jj pina pa je bila skupina Nikole Ke-dačiča, ki je za 115% presegla normo, gg najboljšo kvaliteto pa ima skupino. Jakoba Podpečana. Tesarska skupi- ^3 na Feliksa Žlenderja je presegla e= svojo normo za 13%, Janeza Toša pa za osem odstotkov. Vse skupine si prizadevajo, da bi • tlelo čimbolje opravile in normo žuu . čimbolj presegle ter tako obranile sloves celi jskega Gradisa. logodifičisie Mljanskiii izletnikov Halo, halo »2e spet ta presneti telefon«, se je zadrla tajnica nekega gradbišča, jezno dvignila slušalko — /ot/a na drugi strani žica sc je oglasila Mara. Jeza naše tajnice se je hitro polegla in že je tekel pogovor vse od nedeljskih dogodivščin, o ljubem 'Žanu, novi obleki in končno še malo službeno vprašanje, češ, ob dvanajstih te bom zopet poklicala. Tako je trajal pogovor šest minut, kar seveda stane podjetje 400.— din. Drugič je nabavni referent zopet celo večnost razpravljal, ali naj nabavi pet kilogramov žebljev, ali ne, itd. Kolikokrat na dan kličemo Ljubljano in obratno. Ali ne bi bilo cenejše zbrati vse po-. govore pri telefonistki in jih potem skupno opraviti? Tako je marsikje. Koliko nepotrebnih besed, minut m tako dalje. In končni rezultat? 7,a telefonske pogovore smo plačali v lanskem letu precej visok znesek o višini din. O tem, kako so se iz centrale podjetja izgubili na Komni Sindikalna podružnica centrale našega podjetja je priredila v soboto. 19. junija izlet na Komno. Kljub veliki propagandi pa se je vabilu odzvalo razmeroma malo članov. Niti nizka cena prevoza (100 dinarjev) jih ni privabila. Vsi tisti, ki smo bili na Komni, lahko trdimo, da so precej zamudili vsi tisti, ki so ostali doma. jev države, nas tiho upanje, da bo dež prenehal, vendarle ni varalo. Pri hotelu Zlatorog na koncu Bohinjskega jezera že ni več deževalo. Tu smo odložili nekaj laikih, ki Iz Ljubljane smo se odpeljali ob imajo premehka kolena za pot v dveh popoldne z našim avtobusom, hrib ali pa se boje, da bi v potu jjr:: Na |M>ti do Bohin ja smo se ustavili svojega ohrnza izgubili preveč kilo- m ob Blejskem jezeru. Postanek pa ni gramov. Drugi, ki nam srce krepko bil dolg, ker nas je dež pregnal v. biteJn nam sapa ne pohaja na vsa- g|| avtobus. Čeprav je Bohinj znan kot ki krtini smo'se odpeljal* z avtobu- |g| eden izmed najbolj deževnih k ra- som do. Savice, od tod pa se kar na- ^ J - - • gib povzpeli po zložnem kolovozu s= nn Komno. == Na planino smo prispeli tik pred 1 ločjo, se brž pokrepčali in šil jx>- ^ čivat, da bi zjutraj z novimi močmi -ZT uživali prelestni planinski svet. .1’i'ViU ijsaphU..-sc. .je.-odpjravibi. doma že ob pol sedmih zjutraj. Ros mg niso Izkušeni planinci, toda s seboj so vzeli nekoga, ki je trdil, da ima vsa pota po Komni v malem prstu na nogi. Zaupali so se njegovemu gm vodstvu in slepo capljali za njim proti Sedmerim triglavskim jeze-roni. kamor so se namenili. Hodili == so in hodili, sprva so še občudovali fig čudovito planinsko cvet je, naravo — = ............- esiSSISISlsiS^ Mili' smgSSSZ / >; IXB ■iSSsššg. ’ ■ MSI C#'. Skupina železokrivcev pri gradnji termoelektrarne Šoštanj čteJboA v ofaikaKan. prevzeli komando drugi. ■ nem tavanju so sc končno znašli pod Triglavskimi jezeri. Le prepoz-no je že bilo in so jo ucvrli nazaj - = na Komno. Srečni so bili, da so sc = vrnili živi in zdravi, čeprav močno tv;J utrujeni. Druga skupina je imela več sreče. Ta je prišla do Sedmerih jezer, tretji pu so se sprehajali po == Komni v okolici doma. Na povratku s Komne smo si ogle-dali še slap Savice ter del clektrar-ne, ki jo je gradilo naše podjetje. _ vv^v V Ljubljano smo se vrnili polni gg| lepih vtisov s planin — tako tisti, ki so hodili po poteh brez markacij =if; in odkrivali nove planinske poti, wvr-: kot tisti, ki so se držali markiranih poti. —n m = Čas dopustov se bliža. Ali si li že odločil, kam jo boš mahnil? Sedaj imamo pri nas na izbiro kar dvoje letovišč. Planine in morje. Zato je odločitev še težja, jaz sem se odločil za morje. Moja žena pravi, da ji je Ankaran najbolj všeč, pa tudi otrokom prija. Z družino sem prepotoval že kar čedno število naših obmorskih mest. Ne trdim, da niso /epa, ampak p Ankaranu se počutim še najbolje. 1 ako domače je. lam se zbirajo naši ljudje iz vseh gradbišč in vsako leto sklenem kakšno novo poznanstvo. Zdi se mi prijetno, ko zvečer na terasi doma ob dva deci dobre kapljice kramljamo, obujamo spomine in prenašamo novice in izkušnje z gradbišč. Na splošno moram priznati, da je naš dom na morju res ustvarjen za oddih. Lepo je opremljen, okrasno grmičevje, ki se je v zadnjem lelu že kar »bogato« razraslo, pu mu daje še romantičen videz. Čez postrežbo in kvaliteto hrane tudi ni kaj reči. Cena pa je zmerna. 300 din na dan, to kar gre. Res, da za štiri osebe, za 14 dni tudi nekaj znese, vendar bo žena že nekako prihranila, ko se pa vsi tako veselimo. No, še nekaj dni pa bo prišla tista sreda, ki jo že kar težko čakam. Tudi prevoz iz Ljubljane je ugoden. Čeprav se včasih malo stiskamo, pa radi potrpimo, saj se zavedam, da je prevoz zastonj. Avtobus pa me pripelje naravnost pred dom in še nobenih sitnosti ni s prtljago. Nekaj sem slišal da je veliko prijav za letos. Menda bodo vse pri javi jence težko razvrstili, član komisije za nadzor nad počitniškimi domovi mi je pravil, da je velika gneča in da ne bodo mogli vsi iti takrat na dopust kot si želijo. Če mene pred- stavijo za kakšen teden prej ali pozne j, ne bom nič jezen, saj razumem, da imajo težave z razmestitvijo. Čeprav je dom kar velik, nas je še mnogokrat več. Se to ti moram povedati, da mi je član tiste komisije za nadzor nad domovi rekel, da se jih je prijavilo za eno izmeno v avgustu 260 ljudi. Dom pa jih lahko sprejme le ?6 tako, da imajo vsak svojo posteljo. Pomagajo si z blazinami, ki so tudi udobne in tako spravijo pod streho do 100 oseb. Sam ne bi imel nič proti, če dobim kakšno blazino, saj moramo biti tudi malo uvidevni, le da bomo imeli sobo. Pod šotor ne bi šel najraje, čeprav bi mojima tl verna razposajencema najbolj ugajalo. Po mojem naj bi se šotore dodelilo malo večjim otrokom in pa samcem, predvsem moškim. Tudi na Pohorje sem že malo mislil. Lansko telo, ko je bila otvoritev doma, sem bil gori. Moram reči. da so naši ljudje pa res mojstri. Kako čudovito so uredili ta dom. In kakšno lego ima! Od vzpenjače je oddaljen komaj 5 minut. Pa razgled na Maribor — posebno zvečer. Nekaj prekrasnega. Ko sem se zanimal na direkciji, so mi rekli, da ima ta dom 33 ležišč oziroma ? sob in dvoje skupnih ležišč. Ne smeš si sedaj mislili, da je Ut planinska koča. Kje neki! Pravi hotel, grajen sodobno in praktično. Vsak kotiček je izkoriščen. Ženo bom pregovoril, da gremo še kakšen teden tja. No, najbrže jo ne bo treba veliko pregovarjati. Saj lo veš, da lahko izkoristiš letovanja v domovih več kol 14 dni, če je prostor in po ceni 400 din dnevno na osebo. Janez IZVRSTEN SADJEVEC vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p. Slatina Radenci. m Nihče nas ni vabil... Osnovna organizacija V,KS našega gradbenega vodstva o Celju že dolgo časa ni imela sestanka. Sestala se ni niti na čast 40. obletnice KPJ niti za veliki delavski praznik prvi maj. Pran tako tudi za delavce niso priredili nobenega zborovanja ali sestanka, na katerem bi obudili spomin na slavne dni boja naše Partije za svobodo, neodvisnost in zmago delavskega razreda. To je kaj slabo spričevalo za celjske komuniste, člane našega podjetja in bi bil že čas, da se predramijo, Ali ne? Nikola »Gradisov vestnik« izdaja delavski svei podjetja Gradis — Ureja t;a uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Ccpuš — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno kači jo. R&izdolili so tudi nove delovne obleke, in sicer jo je dobil vsak delavec, ki se je obvezal, da bo ostal pri podjetju vsa j leto dni. ■ Razpravljali so tudi o redu im disciplini v naselju, o pritožbah delavcev glede menze ter istočasno izvolili nov kuhin jski odbor, ki ga sestavljajo Bogo Besič, Ivan Mesič ter upravnica menze. ■ Ker ni v bližini gradbišča dovol j vode, da bi se delavci mogli vsaj nekajkrat mesečno pošteno okopati, predlagajo, tla bi jim podjetje omogočilo vsaj enkrat na teden brezplačen prevoz delavcev na kopan je v Izlake. ■ Za tovariše iz drugih republik bodo naročili njihove časopise, centralni sindikalni odbor pa so zaprosili, da jim preskrbi vsaj en radijski aparat. (Predlagamo, da si aparat nabavijo iz dotacije podjetja.) ■ Obenem naprošajo vse sindikalne podružnice, da jim po možnosti pošljejo nekaj knjig (predvsem, če so pisane v srbohrvaščini) ob dejstvu, dia delavci v Trojanah nimajo nilkakega razvedrila. razen bližnje gostilne. ■ JESENICE. — Na skupnem sestanku osnov ne organizacije ZK in sindikalne podružnice so razpravljati o gospodarskih im političnih problemih gradbišča. Med drugim so kritizirali, da se sklopi delavskega sveta in upravnega odbora v celoti ne uresničujejo, odnosno se nekateri sklepi ponavljajo tudi dva ali trikrat. Grajali so tudi sekretariat podjetja, ki se po nji-hovem mnenju vse premalo zanima za drobne probleme delavcev, ne daje OOZK ni-kakih navodil, odnosno je delo -osnovnih organizacij v podjetju vse premalo enotno. Pravijo, da bi se lahko sindikalni odbor pod jetja tudi večkrat sestajal im sproti reševal nastale probleme. ■ Razpravljali so tudi o delu mladinske organizacije, ki jo vodi tov.*.Alenka Deržaj. Res je, da je občinski komi-tet mladine imenovano pohvalil za njeno delo, žal pa v podjetju ni izpolnila svoje naloge, saj je ves čas, od izvolitve do danes, sklicala samo en sestanek. BS V članstvo ZK so sprejeli tudi nekaj novih članov, prav tako tudi redno nadaljujejo s študijem gradiva sedmega kongresa ZKJ. B PODVELKA. — Na prvem skupnem sestanku osnovne organizacije ZK in sindikalne podružnice na gradbišču Podvelka so poleg problemov o strojih in prevoznih sredstvih prvikrat skupno razpravljali tudi o akordnih skupinah. Po izjavi grupovod-je tov. Primožiča niso v celoti poučeni, kako se obračunava delo in akordni obračun, Grupovodja podpiše pogodbo, ne da bi jo prej preštudiral, niti mu delovodja vso zadevo primerno ne objasni. Ko pa je delo gotovo, pride do raznih nepotrebnih sporov. Naprosili so sindikalno podružnico, naj skliče vse vodjo grup in jim objasni način obračunavanja. Sedaj dela v okordu cca 70% delavcev. ■ Predvsem dobro deluje mladinska organizacija, ki šteje 86 članov. V kratkem času od ustanovitve do danes so imeli že 10 sestankov. V prostem času igrajo šah, nogomet, odbojko itd. Ustanovili so tudi strelsko družino ter se tako že temeljito pripravljajo na športni dan Gradisa. Iz razprave o poteku del ugotavljamo, da so na zemeljskih delih količinsko nekaj nad planom, finančno pa po« planom. Pravijo, da jih je za-, vrlo to, ker niso imeli dovolj buldožerjev. Po planu bi morali imeti 4-, imeli pa so le dva. Tov. Cirkveneič pravi, da so iz Ljubljane dobili zelo ! slabe stroje, ki so jih morali 1 stalno popravljati, kar je seveda tudi zaviralo delo. Razpravljali so še o kuhi-I nji. Ker je bil na seji navzoč | tudi šef kuhinje tov, Bravar, je med drugim pojasnil težave, ki nastajajo, predvsem zato, ker ga delavci ne ubogajo, istočasno pa je obljubil, da se bo hrana v bodoče izboljšala. GRADISOV VESTNIK ★ Sl ra n 3 Preusmeritev naše celotne investicijske politike "na investicije v družbeni standard, posebej na gradnjo stanovanj, se najobčutneje zrcali v našem podjetju prav v Ljubljani. Domala vsi objekti, ki jih gradimo v Ljubljani, so objekti družbenega standarda. Doslej je slovelo naše podjetje predvsem po tem, da je bilo specializirano za industrijsko gradnjo, s splošno preusmeritvijo družbenih investicij pa se naše podjetje razvija v enega izmed najpomembnejših činiteljev industrializirane gradnje stanovanj. Le ono je namreč po svoji zmogljivosti poklicano in usposobljeno, da največ prispeva k enega izmed najmočnejših gradbišč našega podjetju. Seveda pa to ne pome-Ju, rvi blok. za j drugi blok prvega septembra, za tretjega pa mesec dni kasneje. Do konca leta pa morajo biti montirani že vsi trije bloki. To bo prvi ooskus take j gradnje pri nas, zato je še toliko po-menibnejše. da s tem poskusom jspe-mo. Poročali pa smo že, da si ie pod predsednik zveznega izvršnega sveta j tovariš Edvard Ka.rdelj ogledal prve movtažne elemente, ki smo jih razstavili v našem obrala gradbenih poliz- ; delkov in je torej uspeli naša moralna obveznost. Podvojitev proizvodnje našega ljubljanskega gradbenega vodstva pa je seveda zahtevala posebne napore. Predvsem je bilo treba preskrbeti bivališča za nove delavce, urediti njihovo prehrano itd. Ljubi janska komunalna sluz- j ba je to nalogo zadovoljivo, čeprav z zamudo opravila. Danes razpolagajo s toliko stanovanjskega prostora, da bi mogli sprejeti še več delavcev kot jih trenutno , potrebujejo. Postavili so namreč nekaj i barak v naselju v Tomačevem, mimo tega pa so odkupili tri barake od bivše vajenske šole gradbene stroke v domače vem. Letos so vselil: tudi nov samski dom ter nekaj stanovanjskih blokov tako, da je stanovanjsko vpra- j sanje v glavnem rešeno. Menda je še 19 d nižin, za katere bi bilo treba zgraditi stanovanja. Z ureditvijo b vše restavracije »Ilirija« jo bilo rešeno tudi vprašanje prehrane. Tudi to ni šlo brez porodnih krčev. Uspeli pa so celo več: , v tem obratu družbene prehrane ku- Zgornje tri slike so z gradnje stolpnic v Savskem naselju. Na prvi je kopanje vodnjakov za temelje, na drugi sliki je skupina tesarjev iz Vojvodine, ki jo vodi Nadj. na tretji pa so temelji za novo stolpnico. Spodaj pa so Jože Kapelj, predsednik upravnega odbora ljubljanskega gradbenega vodstva v pogovoru s šefom ing. Mesaričem, na sliki poleg je predsednik sindikalne podružnice Ivan Žorž. na tretji sliki spodaj pa je predsednik delavskega sveta Franc Rakef hajo tudi malice za vsa gradbišča in obrate v Ljubljani. Naslednja naloga pa je bila seveda dobiti delavce. Ta naloga jc bila opravljena pod vodstvom Francke Galičič. Podvojitev proizvodnje pa terja seveda tudi ustrezno- število kvalificirane delovne sile, ki je pa v naših krajih ni več nloč dobiti na hitro roko. Predvsem manjka zidarjev im tesarjev, kar v gradbeništvu ni nič novega. Usmerili so se na Srbijo in Vojvodino ter uspeli dobiti dovolj tesarjev in zidarjev. Ti delavci po kakovosti opravljenega dela kar ustrezajo in se dokaj naglo vključujejo v tempo proizvodnje na naših gradbiščih. Tako šteje danes kolektiv ljubljanskega gradbenega vodstva nekaj manj kot tisoč ljudi, lami povprečno 557. Pri tem pa je še posebno zanimivo, da se je hkrati povečala tudi realizacija na zaposlenega. To pomeni, da je kolektivu uspelo naglo vključiti vse nove delavce v že utečen proces proizvodnje, kar se zdi sicer samo po sebi umevno, vendar je to le poseben uspeh in dokazuje, da so voditelji proizvodnje stvar zelo resno vzeli v roke. Nedvomno pa je k temu prispeval tudi sistem norm in akordov in zadnje čase tudi sistem nagrad, potem ko je bil uveljavljen tarifni pravilnik. Danes so se v povprečju ž.c. močno približali 60 odstotkom del. oddanih v akord ali v normo, medlem ko dosegajo nekatera gradbišča tudi devetdeset, in več odstotkov. V tehničnem vodstvu ljubljanskega gradbenega vodstva, ki ga vodi ing. Vasle, bi težko našli izredno šibko točko. Med sektorskimi šefi kaže posebej omeniti Zorka, Capudra in Gregoriča, med delovodji pa Vrbinca, Hurija, Pepelnika, Habata, Erklavea, Torela in Kraščka itd. Napravimo kratek sprehod po važ,-nejšiii gradbiščih v Ljubljani. Stolpnice v Savski koloniji: »Armaturni načrti se niso ujemali z arhitektonskimi — pripoveduje tovariš Capuder —- šele pred enim mesecem smo dobili zadnje korekture armaturnih načrtov. Velike težave smo imeli z betonskimi fasadnimi ploščami. 1200 kosov se je že pokvarilo zaradi konstrukcijske napake. Zelo rade namreč pokajo. Razpoke bomo zalili z vodnim steklom, potrebujemo samo brizgalko. V betonarni pa izdelujejo zdaj plošče z jdvema podolžnima rebroma in se plošče več ne lomijo.« Posebnost gradnje? »Zunanje stene stolpnic sproti do kraja obdelamo. Ko zgornje nadstropje betoniramo, že dokončno obdelujemo zunanjost spodnjega nadstropja. Tako odpadejo posebni odri. Posebnost je še to. da bomo spodnja nadstropja že do kraja dokončali, ko bomo zgornja še gradili.« Še kakšna posebna težava poleg že omenjenih? »Da. le cn žerjav ne zadošča za gradnjo treh stolpnic hkrati. Zato žerjav ne počiva niti v poznih večernih urah. V kratkem bomo postavili še enega, ki ga bomo potrebovali pri gradnji še dveh stolpnic na tem prostoru. Povprečno gradimo vsako etažo po devet koledarskih dni. To pomeni, da zrastejo v toliko dneh pravzaprav tri etaže, ker gradimo tri stolpnice hkrati. V vsaki stolpnici bo >6 stanovanj, stolpnica pa bo stala predvidoma 167 milijonov, j zaradi sprememb v temeljih najbrž nekaj več.« Poslovna zgradba na Titovi cesti 3: 'Do konca maja smo napravili za milijon dinarjev več gradbenih del kot pa je po planu predvideno — pravi tehnik Zorko. Finančno dobro stojimo, samo nikdar ne veš, koliko režije nam bodo nabili in se lahko zgodi, da Immo pod ceno. Trdne postavke za nas na gradbiščih so material, plače in prevozi, na drugo mi ne moremo vplivati.« Gospodinjska ulica: »Prvo lopato za gradnjo štirih stanovanjskih blokov, v vsakem je 52 stanovali j, smo zasadili lami 20. decembra. Cez zimo so tekla pripravijabia dela, pravo delo pa se je začelo 27. marca.« S planom so po svoje toda koristno manevrirali. Na bloku številka 1 bi morali imeti gotovo že predelne stene, so pa šele v pritličju. Na bloku številka 5 bi morala biti zabetonirana plošča nad kletjo, sezidali so pa že drugo nadstropje. Blok številka 2 bi moral biti po planu že pokrit, manjka jim pa ena etaža. Na bloku številka štiri bi morali po planu kopati temelje, sezidano pa imajo že prvo nadstropje. Tak premik v izpolnjevanju plana je nastal zaradi tega, ker so imeli nekaj časa na razpolago le nekvalificirane delavce in so se zato spravili na zemeljska dela, pozneje pa so dobili več zidarjev. Sezidali pa so že tudi vse predelne stene v kleteh, kar po planu še ni predvideno. Tako je težko oceniti, za koliko so pred planom. Finančno pa so do konca ma ja realizirali za pet milijonov dinarjev več kot pa je bilo predvideno, do konca junija celo za sedem do konca leta pa se bo ta vsota povečala na 12 milijonov. V maju je bilo oddanih 9G odstotkov vseh tlel na akord. Bloki šiška — »Rozeta«: »Po taki izgubi, kakršno smo napravili lani, izgubi človek vsako voljo ...« Stanovanjski bloki v šiški so menda res stečišče vseh nadlog, ki lahko zadenejo gradbišče. Začeli so v sušnem letu za gradbeništvo (1956) in so delo prevzeli z dobrimi 14% popusta samo zato, da je bilo delo. Naslednje leto je zmanjkovalo opeke, lani pa strokovnih Slike od leve proti desni predstavljajo: gradnja blokov malih stanovanj v Gerbičevi ulici v Ljubljani, poleg nje je slika skupine železo-krivcev na blokih v Gospodinjski ulici, V kotu zgoraj pa je pogled na gradbišče v Gospodinjski ulici. Pod njo: internat Litostroja, srednja slika pa predstavlja izdelavo zidakov na stroju »Komet« v našem obratu gradbenih polizdelkov. Gradbeno vodstvo pa gradi v tem obratu betonske plošče, na katerih lahko potem teče tak stroj, mimo tega pa še proizvodne hale. Spodaj od leve proti desni pa so naslednje slike: Naš samski dom, ki smo si ga leto« dogradili v Ljubljani, pogled na stolpnice v Savskem naselju ter dviganje betonskih nosilcev v opekarni na Brdu delavcev. Nadloge so se grmadile in ni čuda, če izgubi človek smisel za čas. Objektivnim težavam so se potemtakem pridružile še subjektivne, tako se je gradnja zavlekla na štiri leta. No, zda j bodo kmalu oddali vseh osem blokov, pripravljajo pa že gradnjo treli novih blokov v »Rozeti št. 2«. ki. bodo grajeni po montažnem sistemu. Internat Litostroja zdaj obmetavajo in dograjujejo menzo. Vsa dela morajo biti končana do konca septembra. Tam smo ujeli takle pogovor med delavci: »Tarifni pravilnik pravi, da moraš imeti na mesec 48 nadur, sicer ne dobiš terenskega dodatka. Nam pa ne puste delati nadur. Zdaj bi rad delal, ko stanujem blizu, jeseni me Irodo prestavili kain daleč, takrat me pa ne bodo dobili za nadure...« »Akord je previsok. Plačajo nam po pet kovačev od kvadratnega metra, pa s tem ne pridemo na svojo plačo..« »Akord je za vse enak, je dejal delovodja. Drugi ob njem zaslužijo. Ta dva sta bolna in ne moreta tako delati, zidarja iz te skupine sta se pa tudi komaj izučila.« Bloki malih stanovanj, Gerbičeva ulica. Bil je ponedeljek. »Habata ni, ker je na dopustu. Danes ne zidamo, ker nam iz betonarne niso poslali materiala. Pa še zidar ni prišel na delo. Šel je domov, pa ga še ni nazaj. S planom smo nekaj zaostali, ker nismo imeli načrta za kanalizacijo.« Srečali so mc Škofje toča ni: »Slišite, tisto, da dobimo vrata drugod ceneje kot bi jih sami napravili, ne drži. j i-sta vrata so samo gola krila brez vseli tečajev in kljuk. Stanejo pa 5.925 dinarjev. druge vrste 4200. tretje vrste pa 4.700 dinarjev. Zaradi tega je bilo (nadaljevanje na 8. str.) iiii odnosi v podjetju vplivajo na proizvodnjo? Na enem izmed tečajev v Radovljici smo razpravljali o odnosih med ljudmi in človekovih sposobnostih. Mislim, da ne bo odveč, če se danes ob konkretnem primeru v Podvelki nekolitko bolj podrobno pogovorimo o sposobnosti, ki naj bi jih imel vsak dober vodja, delovodja ali vodja skupine. Dostikrat opazimo pri našem delu, delovišču iid., da je ta ali oni nesposoben, da ugotavlja napake, prikazuje vzroke le teh in sploh nepravilno prikazuje pravi postopek. Zalo je v prvi vrsti naloga vsakega vodje, delovodje ali skupi,novodje, da se strokovno izobražuje in izpopolnjuje. Budno naj sledi vsem tehničnim novostim, pu-blikacijam, tečajem in predavanjem, ki segajo v njegovo delovno področje. Skratka, obvladovanje posla je ena izmed prvih nalog. Sektorski vodja ali delovodja je nedvomno odgovoren za celotno delo na svojem področju in prav zato naj sikrbno nadzira delo vseh svojih podrejenih. Opazuje naj, kaj vse se dogaja na njegovem delovišču in v bližini, predvsem pa med ljudmi, kajti le tako bo lahko uspešno reševal vse težko,če, ki se pojavljajo. Skratka, imeti mora drugo sposobnost —• sposobnost opazovanja. Prav tako mora imeti dobro razvit čut, da zna v vsakem času in vsak trenutek oceniti delo na svojem sektorja, odnosno delovišču, redvsein pa mora dobro vedeti, omu lahko zaupa bolj zapletena dela in odgovorne naloge, skratka, imeti mora —■ sposobnost ocenjevanja. Na nedavnem sestanku sindikalnega odbora je tehnični direktor, tov. ing. Uršič dejal, da bo vsako delo uspešno, če ga predhodno dobro organiziramo in planiramo. Brž ko dobi ta ali oni vodja neko nalogo, naj razmisli o njej, predvsem naj jo razčleni glede na sposobnosti svojih podrejenih, pri tem pa naj vedno upošteva njihovo znanje in sposobnosti, skratka, vsako delo mora biti dobro organiziramo in planirano. Pri delu z ljudmi je tudi predvsem važen faktor poznavanje ljudi. Zanimati se torej mora za vse Pri gradnji ceste čez Trojanski klanec smo že močno napredovali okoliščine, ki lahko vplivajo na podrejene, bodisi negativno ali pozitivno. Ce hoče, da bo uspel, si mora v prvi vrsti pridobiti njihovo zaupanje. Pri tem se mora pa zanimati za vse njihove probleme in težave ter naj jim skuša v vseli ozirih pomagati in svetovati. S takim načinom dela bodo delavci bolj zadovoljni in s tem se bo dvignil« tudi storilnost dela. Dober vodja ima tudi vedno polno novih idej glede izboljševanja metod dela, vedno pa mora upoštevati tudi predloge im ideje svojih podrejenih. V odnosu do podrejenih mora biti dober vodja potrpežljiv, kajti le hladnokrven vodja bo pri svojih podrejenih kot tudi pri drugih postal priljubi jem. Razumljivo je, da vodja odgovarja za red m disciplino, toda tudi to je treba znati vedno pravilno in v vsakem času uporabljati. Po skoraj predolgem premora je postalo nujno, da naši kolektivi zopet slišijo o strelskem športu pri našem podjetju. Lansko leto smo v prvih številkah »Gradisovega vestnika« poročali o razvoju tega športa pri naših edinicah. Tokrat pa lahko že damo bogatejšo bilanco o delu in razvoju strelstva pri nas. Po počastitveni tekmi za 29. november v Šoštanju lansko leto so se razgibale že obstoječe družine ter ustanovile nove. Ta tekma je imela še drug namen — in to propagandi. Uspehi, ki so bili doseženi, so presegli pričakovanja. Družine, ki so doslej životarile, so se začele vključevan v razna tekmovanja ter sodelovati pri izvajanju programa Strelske zveze Slovenije, ki je predvsem osredotočen na zračno orožje. Tekmovanja, ki so določena po programu, se izvajajo v jesenskem, zimskem ter spomladanskem času na zračnem orožju. Najbolj množično je tekmovanje za »zlato puščico«, saj je letos tekmovalo okrog 30.090 strelcev Slovenije. Tekmuje se posamezno. Za vsako leto so določene norme za višje kvalifikacije. To tekmovanje je republiškega značaja ter so naši posamezni strelci prišli med sto najboljših, saj so se plasirali v finale in zasedli visoka mesta. Ti usipehi so bili doseženi v zelo kratkem času ter so iz naših vrst ogrožali dosežene rezultate republiških in državnih prvakov oziroma reprezentantov, ki imajo za seboj ogromno tekmovanj in se dolga leta ukvarjajo s tem športom. Pri naših strelcih je opaziti res veliko zanimanje. V našem podjetju imamo šest strelskih družin. Na novo ustanovljena je v Škofji Loki, ostale družine pa so raztresene tako kot naše edinice. Strelske družine so: Šoštanj. OO Maribor, gradb. vodstvo Maribor, gradb. vodstvo Ljubljana in CO Ljubljana. Skoraj ne bi mogel določiti, katera družina je najbolj aktivna, po kvaliteti pa prednjači Ljubljana, kar je razvidno iz srečanj, ki smo jih imeli doslej. Kljub oddaljenosti naših edinic smo imeli letos več srečanj. Tekmovale so SD Šoštanj — SD Gradis Kovinar. SD Gradis CO Maribor — SD Gradis Kovinar, SD Gradi«; Škofja Loka — SD Gradis Sam razvoj gradbeništva lin nove metode dela zahtevajo od naših delovodij vedno večjo sposobnost administrativnega dela. Čeprav je to poslovanje dostikrat zelo zahtevno, naj vsak delovodja ali vodja to vodno skrbno in vestno napravi*, kajti le tako bo imela uprava kot centrala podjetja vedno jasno sliko o dogajanjih na posameznih deloviščih — imeti mora torej sposobnost opravljanja administrativnih poslov. Dostikrat razpravljamo o redu na naših deloviščih, med tem ko sami nismo taki, da bi v prvi vrsti vzdrževati red pri sebi in na sebi, kajti tudi zunanjost vodje se odraža na delovišču. Ljudi je težko priučiti na red in uspel bo le tisti, ee bo v prvi vrsti pri sebi ustvaril red in di-scipl ino. Vsak član kolektiva ima veliko željo po napredku in vedno je od nas samih odvisno, kako bo podjetje uspevalo in proaperiralo. Kovinar. Za otvoritev gradbene šole je bil troboj Maribor—Šoštanj—Ljubljana. SD Gradis Škofja Doka pa je tekmovala tudi v Kopru pri tamkajšnji strelski skupini. Iz vsega tega sledi, da se ta šport razvija vse bolj množično in kvalitetno ter zavzema drugo mesto v okviru podjetja in je pričakovati vsaj po sedanjem razvoju, da ne bo dolgo, ko bo prvi. O rezultatih posameznih strelskih družin borne pisali v eni prihodnjih številk. Veliko zanimanje pa je za Gradisov športni dan, ki je predviden v septembru. Takrat se bodo pomerile skupine in posamezniki ter se »maščevali« za vse izgubljene bitke. Torej, strelci, kljub tej naši športni mrtvi sezorii, ne odnehajte, pripravljajte se za srečanje v Mariboru za naš športni dan! Ludvik Snajder Točnosf pa taka ! Kako »precizne« so naše kartoteke, ki jih vodijo v pisarnah za vse zaposlene, naj osvetlita ta primera: Pomožni delavec Andrija H. se je rodil 28. oktobra 1919. leta. To ni nič posebnega, saj se je kdo drug še tudi rodil takrat. Toda ta je zares nekaj posebnega, kajti pri našem podjetju je bil zaposlen že natanko deset mesecev in petnajst dni prej, preden se je rodil. Če ne verjamete, pojdite pogledat na kartoteko, ki jo hrani naše uredništvo. Iz te kartoteke potemtakem tudi izvemo, da Gradis ni bil ustanovljen 1945. leta, ampak, da so ga ustanovili že ob razsulu cesarsko-kraljeve Av-stroogrske! Druga pa je prav tako debela. Pomožni delavec B. K. je bil v službi pri našem podjetju še tri mesece in sedem dni potem, ko je bil že v grobu! Pa pravijo, da ni duhov. Najbrž je ta duh obsedel tistega, ki je pisal kartoteko... Strelski šport pri našem podjetju Izkoriščanje ncharizacije 9 2 i m-£ 3 Efektivne ure a 0 5 =? >c« . M ij Ctf «4-. S ^ S § •7 4-' 2*2 cn 0 Opomba 15 Buldožerji 1640 17(6 885 1795 92 289' 5 2D4, D7, 2D8 CO Ljublfa.ua 3 Nafcktdači 420 450 !i»7 466 lil8 2302 1 Mur Hill CO Maribor 3 Skreperji 320 406 127 473 148 227s 1 Ni vlačnega stroja 2 Vlačilci 160 — — — — — 2 Razliodovaua 4 Bagri 560 557 96 691 123 187' — 12 Denvperji 1680 1516 90 1721 102 2142 2 2 v popravilo v CO Ljubtj. 3 Valjarji 560 266 73 458 127 — — 7 Kompresor. 660 626 95 846 128 224* 2 2 izpravna čakata tlisp. 12 Žerjavi 2400 146? 61 1605 79 2614 3 1 izpravvcn v CO Maribor 1 čaka na popravilo 1 v popravilu Od 21. IV. 8580 7108 81 8495 98 do 20. V. 1 Trojane, 2 Podvelka, 3 Ravne, * Šoštanj V primerjavi s prejšnjimi meseci se je število planiranih efektivnih ur težke mehanizacijo povečalo od 8.330 na 8.480 ur, to pa zato, ker smo med tem nabavili dvavdum,perja Czsepel za gramoznico v Ljubljani. Od vseh strojev težke mehanizacije so spodaj navedeni stroji prekoračili planirane efektivne ure. — kompresor v Šoštanju, strojnik Vanuken, 224 obr. ur ali 124% nad normo; — buldožer Vender, Trojane, strojnik Martinčič, 289 ur ali 106 % nad normo; — nakladne v Podvelki, strojnik Filipič, 230 obr. ur ali 64 % nad normo; — Dum.per v Podvelki, strojnik Strmole, 214 obr. ur ali 52 % nad normo; — bager na Trojanah, strojnik Žabkar, 187 obr. ur ali 33% nad normo; — žerjav v Šoštanju, strojnik Farkaš, 26t obr. ur ali 30 % nad normo. Od 16 strojev, ki so bili izven obrata, jih je 9, ki so v generalnem popravilu, 2 stroja smo razhodovali (HD 10), mehanični »kreper stoji, ker nima vlečnega stroja in bi ga lahko nujno uporabili v Ravnah, kjer je TO.OOOm3 izkopa, en žerjav bo predvidoma zaposlen v Straži pri podjetju »Pionir«, en žerjav čaka demontaže in generalne reparature v Hrastniku, prav tako pa čakata dva izpravna kompresorja na dispozicijo. Če v celoti primerjamo izkoriščanje strojev težke mehanizacije s prvim tromesečjem, potem lahko ugotovimo, da se je odstotek izkoriščanja strojev dvignil od 78 % na 81 %, procent zaračunane amortizacije pa se je dvignil od 82 na 98%. Procent povprečja izkoriščanja strojev težke mehanizacije ni realen, ker dvigajo odstotek izkoriščanja predvsem tisti stroji, ki so preveč izkoriščeni, saj se to vidi iz zgornjih podatkov, kot na pr. kompresor je delal 124% več efektivnih ur, kot pa je bilo predvideno. V takšnih primerih lahko pridemo zopet do nasprotnih nepravilnosti, ker nekatere stroje preveč obremenjujemo. V takih primerih pa je nujno, da posvetimo še več pažnje. vzdrževanju pri forsiranem delu. Za naslednje mesece je preskrbljeno delo za skreperje, žerjave, na-kladače in deloma za bagre ter dumperje, verjetno pa nam bodo stan kompresorji in valjarii, ker bodo zemeljska dela na cestnih dehti v glavnem končana. „ . , . Ma,,tinsek Anton m mi IIHN S ulemama zdmžema podietii ©persfive V Dobrni je bilo 12. in 15. junija lf9>9 plenarno zasedanje slovenske sekcije Združenja podjetij gradbene operative. Ta kraj je bil izbran zato, da bi mogli res v miru in brez motenj razpravljati o številnih problemih, s katerimi se mora gradbeništvo ukvarjati. In res, razprava je biki izredno živahna in ni manjkalo raznih idej in tehtnih predlogov. Največ je bilo govora o mehanizaciji, ki je pri nas nezadostna in zastarela. Koefici en t me h aao- op r em l j e nos ti podjetij je številka, ki pove vrednost vplačane amortizacije v celotni vrednosti gradbenih del. Ta koeficient je lansko leto znašal 0.07 (v jugoslovanskem merilu 0,ti2i2'), d oči m bi po perspektivnem planu 1. l'%t morati biti 0.244. Zastarelost mehanizacije ugotovimo , če primerjamo nabavilo vrednost mehanizacije z njeno sedanjo vrednostjo. Ta številka kaže, da ima mehanizacija v Sloveniji le še 54% vrednosti (v Jugoslaviji povprečno 58 %). Vse to pove, kako kritično je stanje v naši strojni opremi. Morali bomo pač začeti vlagati znatna sredstva za nabavo strojev, bodisi lastna, bodisi sredstva iz raznih posojil. Na pl en u m u je bi !o go v o ra t udi o številnih drugih problemih. Najvažnejši sklepi so naslednji: — Plenum smatra, da je neobhddno potrebno zagotoviti najtesnejše sodelovanje med vsemi strokami gradbeništva, to je med projektivo, gradbeno operativo, proizvodnjo gradb. materiala in podjetji za zaključna gradbena dela. — Plenum ugotavlja, da bi za izpolnitev nalog družb, plana gospodar- skega razvoja Slovenije morala gradbena operativa investirati letno 2 milijardi 300 milijonov. Odobrena investicijska posojila za nabavo mehanizacije in opreme gradbenih podjetij niso v skladu z nalogami družbenega piana. Z lastnimi sredstvi tako zaostala in slabo akumulativna gospodarska veja, kot je gradbeništvo, ne bo mogla izvršiti postavljenih nalog. V zvezi s tem plenum apelira na vse državne in predstavniške organe, da omogočijo podjetjem gradbene operative participacijo pri nabavi mehanizacije in opreme iz zveznih in drugih kreditov. — Dosedanja metodologija odobravanja kratkoročnih kreditov za obratna sredstva je zastarela in ovira povečanje produkcije gradbenih podjetij. Plenum pozdravlja napore ZGZ za izdelavo nove metodologije kreditiranja obratnih sredstev, da bi se zagotovila ta obratna sredstva gradbeni operativi preko vsega leta na osnovi letnih kapacitet in ^ realnih normativov, ki naj bi omogočili boljšo finančno likvidnost podjetij. — Plenum najodločneje priporoča gradbeni operativi, da prevzame v izvajanje samo tista naročila, za katera so v dovolj ni meri zasigurana finančna sredstva in že pred pričetkom del izvršena vsa tehnična dokumentacija. — Na podlagi pregleda dosedanjih slabosti v gradbeni operativi priporoča plenum, da naj podjetja izboljšajo organizacijo podjetja tako, da uvedejo tako imenovano pripravo dela, operativno planiranje itd. — Plenum ugotavlja, da je nastala občutna razlika med odobrenimi projektantskimi predračuni in ponudbami izvajalcev, ker so projektantski predračuni izdelani na podlagi zastarelega navodila iz 1. 1957. Odbor Sekcije na.i osnuje posebno komisijo, ki bo sodelovala s pristojnimi ustanovami in drž. organi za izdelavo realnih navodil za projektantske kalkulacije. — Plenum smatra, da bi morali projektantski predračuni upoštevati dejanske plače, to se pravi, upoštevati bi se morala kot osnova povprečje plač po tarifnih pravilnikih. — Projektantski predračuni oz. navodila za kalkulacije naj bi upoštevali tudi sredstva za učinkovito izvedbo tehnično-higienske zaščite. Prav tako bi predračuni morali upoštevati stroške podjetij za ureditev sodobnih sanitarij in garderob na gradbiščih, ki so tam nujno potrebni. — Plenum smatra, da bo potrebno tudi v bodoče vršiti evidenco gradbene mehanizacije in ostale opreme ter jo izpopolniti. — Plenum toplii priporoča podjetjem, da izdelajo perspektivne plane svojega razvoja, ker bo med drugim ta plan tudi pokazal potrebo po količini in vrsti mehano-opremljenosti podjetij. — Združenje in Zvezna gradbena zbornica n>aj v bodoče posvetita večjo pozornost sodelovanju z združenjem strojegradnje, ker je to pogoj za uspešno vodenje politike domače proizvodnje gradbenih strojev. — Plenum ugotavlja, da je koeficient mehano-opremljenosti podjetij gradbene operative Slovenije bil konec leta 1957 le 0,09, konec leta 1953 pa 0,57 tako, da se je ta koeficient v enem letu poslabš-al za 22 %. Dalje ugotavlja plenum, da bi mOral biti koeficient mehano-opremljenosti po perspektivnem planu 1. 1961 vsaj 0,244, kar pomeni, da bi se moral ta koeficient v Sloveniji dvigniti za 3,5-krat. Zaradi tega naroča plenum novemu odboru, da z vsemi sredstvi pomaga pri povečanju mehanizacije gradbene operative v Sloveniji. — Plenum ugotavlja, da imajo režijske grupe in kmetijske organizacije znatno gradbeno mehanizacijo, ki ni vedno dovolj izkoriščena in ki jo posojajo podjetjem gradbene operative proti neopravičeno visokim najemninam. Plenum smatra, da ni pravilna praksa, da se omogoča raznim režijskim grupam nabava gradbene mehanizacije iz splošnega investicijskega sklada. — Plenum smatra, da je potrebno zagotoviti določena devizna sredstva, ki bi bila dodeljena podjetjem in ki bi jih ta uporabljala za nabavo rezervnih delov v nujnih in nepredvidenih primerih. — Plenum smatra, da je monopoliziranje uvoza gradbenih strojev in rezervnih delov nepravilno in priporoča decentraliziran uvoz. — Posebno škodljivo vpliva na gradbeno mehanizacijo domače proizvodnje to, da za njo ne izdelujemo rezervnih delov, kar bo potrebno v bodoče zagotoviti. — Gradbenih strojev, ki jih lahko izdelujejo domača podjetja in so njih proizvodnjo podjetja že usvojila, naj se ne uvaža, ampak naj se omogoči povečanje domače proizvodnje. — Plenum naroča odboru Sekcije, da preko svojih komisij organizira pomoč podjetjem pri uvajanju in izračunavanju norm in akordov v podjetjih. — Plenum smatra, da začasne norme v gradbeništvu iz 1. 1952 ne ustrezajo več sedanjemu stanju in predlaga ZGZ, da pristopi k reviziji in izpopolnjevanju teh norm. — Plenum smatra, da je potrebno poiskati merila za nagrajevanje po učinku dela in prizadevnosti tudi za vse tiste delavce in uslužbence v podjetjih, ki ne morejo delati po učinku na običajen način. — Plenum priporoča, da Zvezni izvršni svet konkretno določi odstotek obdavčitve dohodka podjetij, ki se jim prepušča zaradi povečanja produktivnosti dela. — Plenum smatra, da je potrebno voditi tako politiko, da se čim dalje bolj opuščajo razne oblike dodatkov in subvencij, to je prejemkov, ki niso odvisni od delovnega učinka (terenski dodatki, dotacije za stanovanje in prehrano). — Plenum naroča odboru Sekcije, da skuša najti čimbolj točno in neoporečno merilo za ugotavljanje produktivnosti dela v podjetjih. — Odbor Sekcije naj nadaljuje vse akcije za uspešno izgradnjo stanovanj delavcev in uslužbencev gradbene operative. — Podjetja gradbene operative naj takoj izdelajo vso tehnično dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo lastnih stanovanj in si zagotove potrebna zemljišča. Prioriteto naj bi imela izgradnja samskih domov in šele v drugi vrsti naj bi se upoštevali stanovanjski blo«ki. — Plenum pozdravlja institucijo gradbenih šolskih centrov v Sloveniji in odobrava predlog o dokončanju študija celokupnega sistema izobraževanja kadrov. — Odbor Sekcije naj vloži vse napore za nadaljnjo izgradnjo gradbenega šolskega centra v Ljubljani in za čimprejšnji pričetek izgradnje gradbenega šolskega centra v Mariboru. — Plenum pozdravlja organiziranje centrov za izvenšolsko izobraževanje delavcev in smatra, da mora novi odbor z vsemi sredstvi pomagati pri izgradnji centra za vzgojo poklicnih inštruktorjev v Ljubljani. — Plenum toplo priporoča delav-rative, da združijo v posebnem skladu skim svetom podjetij gradbene ope-pri gradbenem biroju Slovenije sredstva. ki k) podjetjem odstopljena iz skladov za kadre. Plenum odobrava predračun dohodkov in izdatkov teh sredstev. — Plenum priporoča novemu odboru Sekcije, da izposluje povišanje prispevka sklada za kadre tako, da bi ta dodatna sredstva ostala na razpolago za skupno izkoriščanje oz. skupne namene. — Hitro priučevanje kvalificiranih delavcev po belgijski metodi je pokazalo zadovoljive rezultate in zato naj odbor Sekcije posveti vso pozornost izvedbi teh tečajev v podjetjih. Naše podjetje so na plenumu zastopali direktor ing. Keržan, ing. Uršič in tov. Martinšek. Udeležil pa se ga je tudi tov. Capuder. kot tajnik republiškega odbora sindikatov gradbincev. im m Na zadnjem zasedanju delavskega svete -podjetja so ponovno razpravljali o prvotnem programu novih nabav naše mehanizacije. Kot je znano, je delavski svet decembra 1958 sprejel program za nabavo nove mehanizacije v višini 188,789.000 din. Ta program je bil sestavljen na podlagi potreb, ki so bile zbrane v letu 1958, Delo okrog sastave tega programa je bilo bolj kampanjsko, ne pa v cilju obnovitve naše mehanizacije. Prav tako pa smo sestavili ta program v višini finančnih sredstev, katerih pa nismo imeli praktično v celoti na razpolago. Naša mehanizacija je, kot je znano, v takšnem stanju, da ne moremo obravnavati potreb mehanizacije samo za eno leto, marveč je potrebno, da pristopimo k obnovi celotne mehanizacije, ki bo izvršena v bližnji bodočnosti, t. j. v dobi 3 do 5 let. Če pa rešujemo vprašanje mehanizacije tako, potem je nujno, da moramo vedeti tudi vsaj približno, kakšen bo perspektivni razvoj podjetja oz. kakšna dela bomo v bližnji bodočnosti prevzemali. Res je pa tudi, da moramo imeti v vsakem primeru del osnovne mehanizacije, ki se lahko uporabi pri visokih in nizkih gradnjah. Zato je oddelek za mehanizacijo pri CO pripravil po sklepu kolegija program za investicijsko nabavo nove mehanizacije, ki naj bi zajemala potrebe vsaj za nekaj let. Sestava takšnega programa je zelo komplicirana; pri njej morajo' sodelovati ekonomisti, ki smo jih morali iskati izven našega podjetja, prav tako pa zbrati vse tehnične podatke strojev in tudi razne ponudbe. Ta investicijski program je nato ponovno pregledala posebna komisija, v kateri sta sodelovala med drugimi tudi direktor ing. Hugo Keržan in glavni računovodja Božo Debevc. Komisija je ugotovila predvsem naslednje: — nabavo nekaterih gradbenih strojev, ki smo jih predvideli v prvotnem programu, je potrebno črtati, ker njihova nabava ni bila tako nujna; — potrebno je nabaviti nekatere stroje, ki niso bili predvideni v prvotnem programu in sedanje potrebe kažejo, da jih je nujno treba kupiti; — pri sklepanju pogodb za dobavo strojev so se pokazale razlike v dobavnih cenah. Predvsem so poskočile cene pri dobavi obdelovalnih kovinskih strojev, ki jili izdeluje »Prvomajska« Zagreb. — disciplino okrog nabave novih strojev je treba skrajno zaostriti in preprečiti nabave izven sestavljenega proprama. — dosedanja sredstva, t. j. sredstva amortizacije za nadomestitev, so znatno premajhna in je misliti na druge možnosti finansiranja. Na podlagi teh ugotovitev je komisija sklenila predlagati delavskemu svetu podjetja, da se: — sprejme investicijski program nabave nove mehanizacije v višini 362.879.893 din; — najame dolgoročno investicijsko posojilo; — najame kartkoročno posojilo za lastno udeležbo. Celotni investicijski program nabave nove mehanizacije za naslednja leta bomo uresničevali v skladu z možnostmi finansiranja in dobavnih rokov. Iz amortizacijskega sklada dela za nadomestitev je na razpolago 164,200.799 din za mehanizacijo visokih in nizkih gradenj je predvidena nabava v višini (posojilo) 193,870.324 din za stroje gradbenega obrtništva (posojilo) 4,808.790 din skupaj torej 362,879.893 din Če upoštevamo vse obveznosti, ki jih imamo z že do sedaj nabavljenimi stroji (tehnična pomoč, investicijska grupa) in ostale dajatve, imamo razpoložljivih sredstev iz amortizacije v letu 1959. din 167,437.169. Potrebna lastna udeležba pri najetju investicijskega posojila v višini 199,000.000 pa znaša 108,000.000. Ker ne bomo imeli na razpolago lastnih sredstev v dovoljni višini, da bi se udeležili razpisa za investicijsko posojilo, bo potreb- no najeti še kratkoročno posojilo, katerega bomo morali vrniti v prihodnjem letu iz amortizacijskega sklada. Kot rečeno, je delavski svet podjetju vse predloge komisije sprejel tako, da se bo lahko pristopilo k uresničenju tega programa. Res je, da se bo moralo podjetje znatno zadolžiti, posebno še, če pomislimo, da smo že zadolženi poleg anuitet, ki so zgoraj omenjene, še z anuitetami za posojilo pri rekonstrukciji obratu gradbenih polizdelkov in anuitet za posojilo za izgradnjo stanovanj zn potrebe članov našega kolektiva. V prihodnjem letu. ko bomo obravnavali zaključili račun podjetja, bo zelo malo možnosti, da bi delili še na sklade podjetja, ker bodo anuitete že angažirala sredstva, s katerimi razpolaga naše podjetje. S programom obnove mehanizacije pristopamo k reševanju tistega, kar smo do sedaj pravzaprav zamudili oz. nismo temu problemu polagali tolike važnosti, kolikor jo je tudi ta problem zaslužil. Vse to nas pa nadalje sili k reševanju naslednjega problema, t. j. perspektivnega razvoja našega podjetja. Danes, ko imamo perspektivne načrte razvoja našega gospodarstva, izgradnje stanovanjskega standarda, ko slišimo, da se bodo morale kapacitete gradbenih podjetij do 1. 1980 povečati za osemkrat, lahko tudi v podjetju sestavimo perspektivni plan, kaj in kje bomo gradili oz. kako se bomo za to opremili. Vse to pa zahteva temeljitega študija, sodelovanja z raznimi forumi v republiškem in zveznem merilu ter predvsem lastne iniciative. O vseh teh problemih pa bodo morali razpravljati poleg strokovnega kolegija tudi še ostali vodilni kadri podjetja in delavski svet. M. A. smoHiiiini KOTiGen Separacija Pichling GMBH pri Linču Separacija Vereinigfe Baustoffwerke na Dunaju, desno pa je gradnja hidrocentrale VBBS Persenbeug Med separacijami v Avstriji sem si ogledal tudi navedeno. Nahaja se na desni obali Donave. Gramoz kopljejo z dvema bagroma na sami obali ter dovažajo do poševne proge s kiperji oziroma dumperii. Frakcije od 0 do 130 so prilieno čiste, kljub temu pa tudi tukaj perejo z Rheax čistilcem. Oddaljenost izkopa do poševne proge znaša ca 600m. Kapaciteta separacije — 300.000 tofl/lelno. Poševna proga je grajena pod nagibom 35“ napram horizontali. Dve posodi, vsaka po 2 m* sta neprestano v spuščanju, oziroma v dviganju. Pranje, sortiranje in doziranje se vrši na isti način kot že pri omenjenih separacijah v Sankt Peltnu ali Wiener Neustadfai. Posebnost te separacije so le drobilci in montaža Rheax čistilca. Na tej separaciji uravnavajo krivuljo g'ra-moza štirje krožni drobilci kapacitete po 10m:!'h. Krožni drobilci so po mojem mnenju najboljši drobilci za separacije in kamnolome, to pa seveda samo za zrna manjša od 500 mm. Večje kose d robe večinoma v čeljustnih drobilcih velikih kapacitet s širino čeljusti do t m. Prednosti krožnih drobilcev so majhna obraba zaradi majhnih hitrosti ter točno drobljenje. Zato so izpodrinili sko-ro vse druge drobilce razen čeljustnih. Separacija Fielding je bila zgrajena že pred vojno. Ker zahtevajo avstrijske norme le klasiran material z Rheax čistilcem, je morala tudi ta separacija preusmeriti postopek pridobivanja najfinejših frakcij ter dograditi ta čistilec. Vsled premajhne višine separacije in relativno velike oddaljenosti od vode, je bila tukaj potrebna vgraditev dodatne črpalke, katera dviga mešanico od 0—4 skupaj z odpadno vodo do rezervoarja čistilca. Tako imamo torej tukaj dve črpalki, in sicer prvo za dviganje mešanice na zadostno višino in drugo za črpanje čiste vode iz Donave. V sklopu, te separaci je se nahaja tudi lepo urejena mehanična delavnica za popravilo strojev in menza za delavce. Separacija Alfred Kunz, Fdderlach na Koroškem Ta separacija obratuje od leta 1948. in to v glavnem za hidročentrailo Reissek-Kreuz-eck. Do leta 1958. so izkopali 500.000m3 gramoza. Ves proces pranja in šepa ri ran j a se odvija po vertikali, material pa je deponiran v bunkerjih. Del materiala porabijo za lastno betonarno, medtem ko uvažajo ostali material z železnico do nakladalne postaje. Tu ga mešajo s cementom in dvigajo z žičnico k posameznim akumulacijskim baze-noon. Sama separacija je že prilieno zastarela. Material dovažajo s kabelnim in stolpnim žerjavom v kombinaciji z bagrom in Dum-perjem. Za frakcioniranje in pranje uporabljajo tresilna sita, za dehidriranje pa Polže. Krivulja so uravnava z drobljenjem v krožnih drobilcih. Betonarna, ki se nahaja poleg separacije, izdeluje betonske nosilce. Ti so kombinirani z jeklenimi profili ter votlaki. Za to delo uporabljajo stroj komet firme Kinauer. Za hitrejšo vezavo te izdelke parijo. Parna naprava je zelo enostavna ter se nahaja na odprtih ploščadih. Pripominjam, da je ta betonarna le stranska dejavnost separacije. Če separacija ne predstavlja nobene posebnosti in ni prav nič boljša od naše v Ljubljani, pa je pri tej firmi veliko bolj zanimiva izgradnja hidrocentrale. Transport materiala na najvišje bazene je izveden z žičnicami, nakladanje posod pa je omogočeno s pnevmatskimi napravami. Zaradi velikega snega, se nismo mogli povzpeti do najvišjih bazenov, pač pa sem si ogledal le bazene na levem pogorju, kamor smo se povzpeli s poševno progo na višino (1200 m). Za to progo je postavljena strojnica z vitli, katera bo obratovala stalno, za vzdrževanje bazenskih naprav, ker je vsak drug dostop nemogoč. Hidrocentrala YBBS — Persenbeug Preden bom opisal separacijo, ki dela za to betonarno, bom opisal na kratko izmere hidrocentrale na, Donavi v bližini VBBS. Hidrocentrala je še v izgradnji, delujeta, pa že dve Kaplanovi turbini. Predvidena je postavitev 6 Kaplanovih turbin z močjo vsaka po 32.200 kW. Vsaka takšna turbina tehta 942 ton. Te turbine ženejo generatorje po 45.000 kVA. Vsak takšen generator telita 408 ton. Poleg teh turbin in generatorjev ima elektrarna še dve turbini z generatorji po 2.300 kVA za potrebe elektrarne. Količina vode na tem odseku znaša 2400 mVsak in padec 10.6 m. Na leto bo opravila elektrarna 1274 milijard kWli. Kakor vidimo, je to hidrocentrala ogromnih razmer in kapacitet. Ob zajezitvi je poplavila Donava prostor v dolžini 35 km. Za izgradnjo te elektrarne je delala največje ovire plovba po Donavi. Po Donavi plovejo ladje vseh podonavskih držav in za te je bilo treba napraviti posebne zapornič-ne naprave, katere se nahajajo na severni obali. Kapaciteta teh naprav (40 X 166 ton/letno) znaša desetkrat več, kot je doslej znesla naj večja tonaža pri VBBS — Persenbeug. Zapornični prostor obsega dva prostora po 24 m širine in 230 m koristne dolžine. Vsak tak prostor more sprejeti kompletno garnituro, katera se sestoji iz vlačilca in štirih po dva in dva vzporedno vezanih slopov, vsaki po 1200 ton. Same zapornice so varjene izvedbe. Na spodnji strani so izvedene kot nekakšna dvojna vrata na tečajih in na zgornjem, kot običajne zapornice. Polnjenje komor opravijo z dvigom z dvigom zgornjih zapornic in praznjenje s pomočjo pokiova na vratih. Polnjenje 60—80.000 m3 vode in praznjenje opravijo približno v 13—14 minutah. V primeru katastrofalnih poplav odpro zgornje in spodnje zapornice. Posluga zapornic je izvedena iz centralnega komandnega mesta, kjer spremljajo vsako ladjo s televizijo že na razdaljo nekaj kilometrov. Za izgraditev tega giganta, katerega je gradilo več podjetij, je morala biti postavljena tudi primerna strojna oprema gradbišča, naselja, transport itd. Transport je bil omogočen z obeh strani reke im sicer na levi strani z železnico Krems-Greim, na desni obali pa je že bila izvedena 4,8 dolga proga kot priključek k zahodni železnici. Istotako so bili na obeh straneh izvedeni priključki na glavne ceste. Na gradbišče je bil speljan daljnovod 20 kV, ki je oskrboval 22 gradbeniških transformatorjev. Na obeh obalah so bile postavljene barake za 1800 ljudi stanovanjskega prostora. Separacija, kapacitete 80m3/h za naravni agregat, kateri se koplje na obali, ima sledeče stroje in naprave: dozator, eievator, štirietažna sita, Rheax naprava, verižni dc-hidrator, polž dehidrator, predsilosi. Frakcije mešajo v mešalnih napravah in dovažajo do betonarne s kiperji in žičnico. Na vsaki obali se nahaja po ena betonarna firme Voegele s popolnoma avtomatskim pogonom, skupne kapacitete 90 nrVuro. Na levi obali transportirajo beton z žerjavi, na desni granulacije od 0,1 do 35, pa s črpalko (Punipen beton). Poleg navedenih separacij in gradbišč, sem si ogledal v Avstriji še nekaj separacij, kot »Kicswerk ing. Treyl bei Wiis«, Die Wietner Banbedarfgesellschaft m. b. H. itd., katerih tehnološki postopek pa je popolnoma isti kot pri ženavedenih. Razlikujejo se le po bolj ali manj zastarelih tresilnih sitih, deponiranju na prostem a-li bunkerjih in načinu transporta. Vse separacije pa. ki delajo za avtocesto, imajo vključene v delovni postopek iste stroje in naprave. Vzrok takšni sličnosti so državne norme, ki predpisujejo materiale, ki jih je mogoče dobiti le s pomočjo Rheiax naprav, b katerim pa spadajo potem še dehidrator ji za podvodno pranje. Separacije v Avstriji dajejo na splošno zato bolj kvalitetne materiale kot separacije v Nemčiji, katere opisujem v nadaljevanju. Cena takšnega gramoza pa je seveda področje zase zaradi velikih nabavniii stroškov strojev in naprav, ki pa kapacitete separacij ne dvigajo. (Nadaljevanje p r i hod n j ič) STROKOVNI IZPIT MAKEDONCA Makedonec, ki je pri nas v službi. ie opravljal strokovni izpit za pridobitev k valili kači je. Vse strokovne predmete je položil, padel je — iz slovenščine. »Kako je bilo na izpitu?« »Fino, fino! samo me je Trubar zaj...« Izid natečaja za Gradisov znak drodis Ne moremo trditi, da je v t3. številki raz-pisani natečaj za Gradisov znak uspel. Prejeli smo skupno le osem predlogov. Komisija se ni mogla odločiti. Zato je sklenila, naj či-tateljj Gradisovega vestnika sami odločijo, kateri izmed predloženih osnutkov zaslužijo nagrado. Zarasli tega objavljamo vse osnutke, kakor smo jih prejeli. Osnutki so označeni s šiframi avtorjev. Prosimo čitatelje, da nam sporoče: 1. Kateri znak zasluži prvo, kateri drugo in kateri tretjo nagrado. 2. Ali smatrate, da je kateri od predloženih znakov primeren, da ga usvojimo kot znak podjetja. 3. Ce smatrate, da ni nobeden od predloženih znakov povsem primeren, da ga usvojimo kot znak podjetja, kaj bi bilo treba storiti, da pridemo do primernega znaka. Ce bo večina mnenja, da nobeden od osnutkov ni prmieren kot znak podjetja, prva nagrada ne bo podeljena. Ce bo večina smatrala, da je eden od predloženih osnutkov primeren za znak, ta dobi prvo nagrado. Ce bo večina smatrala, da bo eden od osnutkov ni primeren kot znak podjetja, pr-gotovimi popravki, bo ta osnutek dobil prvo nagrado, avtorja p abotno naprosili, da svoj osnutek primerno popravi. Druga iu tretja nagrada bo v vsakem slučaju podeljena. Nekateri od znakov so dvobarvni. Zaradi tehnike tiska nismo mogli natisniti vseh znakov takih, ko so jih predlagali avtorji, Zato je osnovna barva pri vseli znakih črna, druga barva pa tipična barva te številke. Mislimo pa. da je pri vseh osnutkih mogoče uporabljati več barv. Predsednik odbora CD >o & 9-1 P3 & Od >&} & SS5 (Nadaljevainje s 5. str.) v Škofji Loki veililko razburjanje im smo govoriti, da bomo poslati članek. Tudi tisto, da mizarske delavnice nimajo perspektive, ne drži, ker bo vedno dovolj dela, čeprav bodo vrata in okna serijsko izdelovati v tovarnah.« Kdo ima prav, bo dokazat čas. Deset blokov je že pod streho, sedem jih je pa že v gradnji. O posebnostih te poLmontaižne gradnje pa smo v našem listu že pisati. Razlika od takrat je le v tem, da vodi vsako skupino le en kvalificiran zidar, medtem ko jih je bilo takrat v vsaki skupini po več. Rekonstrukcija opekarne na Brdu. Dela naglo napredujejo. Sedaj grade halo nad Hofmannovo pečjo, ki naj bi bita dograjena do konca avgusta: Vse kaže, da bo rok izpolnjen, čeprav se pojavljajo spremembe načrtov, kav je razumljivo, saj nimamo še izkušenj iz gradnje takih objektov. Posebna zanimivost je montaža predalčnih betonskih nosilcev, od katerih je vsak dolg po 22 metrov ter težak 9,5 tone. Iz je- seniške železarne so si izposodili iglo, s katero dvigajo te nosilce na podporne stebre. Tako smo na hitro roko obhodili vsa važnejša gradbišča. Zvedeli smo sicer precej več, vendar že to kaže splošno podobo prizadevanj kolektivov ljubljanskega gradbenega vodstva. Zdaj se podajmo še v samski dom, ki je bil pred nedavnim dograjen. V njem živi 73 vajencev, drugi pa so samski, delavci. Za vzgojo in pomoč pri učenju vajencev so namestili posebnega vzgojitelja. Ta pomaga vajencem pri študiju splošnih predmetov ter skrbi za tovariške odnose med vajenci. Za naše vajence je res dobro preskrbljeno. Žive v sodobnem urejenem domu, dobe brezplačno hrano in stanovanje, poleg tega še malico, dalje perilo, čevlje in obleko ter še po dva do deset dinarjev na uro. Delavski svet ljubljanskega gradbenega vodstva pa je uvedel strog režim do nediscipliniranih vajencev. Pred nedavnim je sklenil, da se morata dva preseliti iz doma v barako v Tomačevo, odvzel Jima je vse dajatve ter določil nagrado, ki jima pripada po uredbi. Doslej so vajenci precej omalovaževali opozorila predpostavljenih, zdaj pa so spoznali, da delavski svet ne pozna šale. Verjetno se bosta tudi ta vajenca izmodrila. Mladinska organizacija je zadnje čase zaspala. »Preveč dela smo si sprva naložili, ki pa ga nismo zmogli,« je dejal njen predsednik Leon Petrič. Mladinska organizacija šteje danes 77 članov. Zadnjo nedeljo v juniju so že imeli v domu sestanek, na katerem so sc pogovorili o bodočem delu. Ko smo že pri množičnih organizacijah, recimo še besedo o delu sindikata. Ta sindikalna podružnica ima ugodnejše objektivne pogoje za delo kot pa na primer mariborska ali celjska, šaj so vsi njeni člani v Ljubljani, medtem ko so n. pr. mariborski člani raztreseni daleč narazen. Vendar tega v delu sindikata ni opaziti. Njegov predsednik Ivan Žorž je še do nedavnega delal v akordni skupini in se seveda .sindikalnemu delu ni mogel posebej posvetiti. Ta sindikalna podružnica pa je znana še po tem, da ima najmanjši odstotek organiziranih članov. Zato je tudi dotacija osrednjega delavskega sveta sorazmerno majhna, ker jo je delil po številu organiziranih sindikalnih članov. Nikakor pa se niso mogli odločiti, da bi pobrali članarino pri izplačilu zaslužkov, pri čemer ne gre najbrž toliko za odpor članov kolektitva kot za odpor uslužbencev, ki bi morali pobirati članarino. Ta sindikalna podružnica pa je znana še po tem, da ima naročenih sorazmerno najmanj izvodov našega glasila. Reči je treba, da so se odločili za čisto oportunistično linijo, naj se vsak član sam naroči na časopis, namesto da bi pobrali tistega kovača vsak mesec pri izplačilu zaslužkov. Kolektivi ljubljanskega gradbenega vodstva so dosegli letos že pomembne uspehe in je letošnje leto zanje nedvomno zgodovinska prelomnica. Dosedanji uspehi so poroštvo, da bodo dvakrat večje proizvodne naloge letos izpolnili, seveda pa bo treba za to še velikih naporov. __ jc Zdaj pa pamet v roke! Ali uganete, koga predstavlja kateri izmed narisanih. Naj vam za olajšanje truda povemo samo to, da so vsi člani naših delovnih kolektivov. Če mislite, da ste uganili, komu je kdo podoben, nam pišite v zaprti kuverti njegovo ime in številko, s katero je označen na risbi. Duhovite odgovore bomo objavili prihodnjič JE KDO ’ --- e'