a lh c Annale^ ¡Anati za istrsl(e in mediterans/(e studije Annafi diStndi istriani e mediterranei Annats for Istrian and Mediterranean Studies j UDK009 Annales, Ser. hist, sociol., 14, 2004, 2, pp. 229-458, Koper 2004 ISSN 1408-5348 A nnale ftnad za istrsfçe in mediteransl^e študije Annaii di Studi istricmi e mediterranei AnnaCs for Istrian and OVtediterranean Studies J m I ï> m a UDK 009 Annales, Ser. hist. sociol., 14, 2004, 2, pp. 229-458, Koper 2004 ISSN 1408-5348 ISSN 1408-5348 9 //ltUÖJJM-UVl 4i jM «*1 jrV r | 9771408534091 UDK 009 ISSN 1408-5348 Anali za istrske in mediteranske študije Annali di Studi istriani e mediterranei Annals for Istrian and Mediterranean Studies Series Historia et Sociologia, 14, 2004, 2 KOPER 2004 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies Annales, Ser. hist, sociol., 14, 2004, 2 ISSN 1408-5348 UDK 009 Letnik 14, leto 2004, številka 2 UREDNIŠKI ODBOR/ prof. Furio Bianco (IT), Tomaž Bizajl, dr. Milan Bufon, COMITATO Dl REDAZIONE/ dr. Lucija Čok, dr. Lovorka Čoralič (HR), dr. Darko Darovec, BOARD OF EDITORS: dr. Goran Filipi (HR), dr. Vesna Mikolič, Aleksej Kale, dr. Avgust Lešnik, prof. John Martin (USA), dr. Robert Matijašič (HR), dr. Darja Mihelič, prof. Edward Muir (USA), prof. Claudio Povolo (IT), dr. Drago Rotar, Vida Rožac-Darovec, dr. Mateja Sedmak, Salvator Žitko Glavni urednik/Direttore responasbile/Chief Editor: dr. Darko Darovec Odgovorni urednik/Redattore responsabile/ Responsible Editor: Salvator Žitko Uredniki/Redattori/Editors: Alenka Obid, dr. Mateja Sedmak Lektorji/Supervisione/Language Editors: Lea Kale Furlanič (si.), Richard Harsch (angl.), Nina Novak (si.) Prevajaici/Traduttori/Translators: Petra Berlot (it./sl., sl./angl.), Breda Biščak (sl./angl.), Ester Časar (sI./it.), Violeta Jurkovič (sl./angl.), Sergio Settomini (si./it.), Tullio Vianello (sl./it.) Oblikovalec/Progetto grafico/Graphic design: Dušan Podgornik Prelom/Composizione/Typesetting: Franc Čuden - Medit d.o.o. Tisk/Stampa/Print: Grafis trade d.o.o. Izdajatelja/Editori/Published by: Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper / Universita del Lito rale, Centro d i ricerche scientifiche d i Capodistria / University of Primorska, Science and Research Centre of Koper©, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko / Societa storica del Litorale© Za izdajatelja/Per gli Editori/Publishers represented by: dr. Darko Darovec, Salvator Žitko Sedež uredništva/Sede della redazione/ Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Address of Editorial Board: Koper, SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 1, p.p. /P.O.Box 612, tel.: ++386 5 66 37 700, fax 66 37 710; e-mail: annales@zrs-kp.si, internet: http://www.zrs-kp.si/ Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija te številke je bila zaključena 30. 11. 2004. Sofinancirajo/Supporto finanziario/ Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Financially supported by: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran, Banka Koper ter drugi sponzorji Annates - series historia et sociologia izhaja dvakrat letno. Annales - series historia naturalis izhaja dvakrat letno. Letna naročnina za obe seriji je 7000 SIT, maloprodajna cena tega zvezka je 2500 SIT. Nenaročenih rokopisov in drugega gradiva ne vračamo. Rokopise in naročnino sprejemamo na sedežu uredništva. Rokopise lahko pošiljate tudi članom uredništva. Naklada/Tiratura/Circulation: 700 izvodov/copie/copies Revija Annales je vključena v naslednje podatkovne baze / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: Historical Abstract and America: History and Life (ABC-CLIO, USA); Sociological Abstracts (USA), International Medieval Bibliography, University of Leeds (UK), Referativni Zhurnal Viniti (RUS). ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies UDK 009 Letnik 14, Koper 2004, številka 2 ISSN 1408-5348 VSEBINA / INDICE GENERALE/ CONTENTS Maša Sakara Sučevič: Arheološko gradivo iz Jame nad Brežcem št. 5415 pri Podgorju, občina Koper......................................................... 229 Archaeological material from Jama above Brežec no. 5415 near Podgorje, municipality of Koper Materiale archeologico proveniente dalla grotta 5415 di Brežec presso Podgorje, comune di Capodistria Verena Vidrih Perko: Oljke in olje v antiki. Columella, De re rustica, 5. 8. 1: dea quae prima omnium arborum est .......................... 243 Olive trees and oil in roman times. Columella, De re rustica, 5. 8. 1: dea quae prima omnium arborum est U olivo e Tolio d'oliva nell''antichita. Columella, De re rustica, 5. 8. 1: dea quae prima omnium arborum est Maja Breznik: Some thesis for social history of culture during Italian Renaissance. Culture as "gift exchange" .................................................. 257 Nekaj tez o družbeni zgodovini kulture v italijanski renesansi. Kultura kot "menjava daru" Alcune tes i per la stori a sociale della cultura alTepoca del Rinascimento italiano. La cultura come "scambio di doni" Anja Zalta: Katari - heretiki v kontekstu zgodovine Zahoda ................................................ 269 Cathars - heretics in the context of western history I catari - eretici nella storia delTOccidente Mojca Terčelj: La integración cultural y multiculturalismo. La políticas indgenístas en México, en el siglo XX...................................... 279 Kulturna integracija in multikulturalizem. Mehiške socialne politike za indijance v 20. stoletju Cultural integration and multiculturalism. Mexican social policies for Indians in the 20th century Mateja Sedmak: Dinamika medetničnih odnosov v slovenski Istri: avtohtoni versus priseljeni ............................................................... 291 The dynamics of interethnic relations in Slovene Istria: autochthonous vs. immigrant Dinamica dei rapporti interetnici nelTlstria slovena: autoctoni contro immigrati Marina Furlan: Regionalne razlike v vrednotah gimnazijcev ali: do kod sega globalizacija? ......................................... 303 Regional differences in the values of grammar school students or: what is the extent of globalisation? Differenze regionali presentí nei valori dei ginnasiali ovvero: fino a dove arriva la global izzazione? Mitja Skubic: Prevzete besede in kal ki na zahodnem slovenskem jezikovnem območju........ 315 Loan words and calques in the western Slovene linguistic area Prestiti e caichi nelTarea lingüistica sloveno -occidentale Luciano Rocchi: Per una stratificazione del lessico dialettale capodistriano: I'elemento slavo... 323 Za stratifikacijo besedišča koprskega narečja: slovanski element For a stratification of the Capodistrian dialectal lexis: the Slavic element Irena Stramljič Breznik: Germanizmi v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju............ 331 Germanisms in the western subdialect of the Slovenske gorice region German ism i nel subdialetto occidentale di Slovenske gorice Barbara Baloh: Seznanjanje s slovenščino v italijanskih vrtcih na narodnostno mešanem območju v Slovenski Istri ...................................... 337 Getting acquainted with Slovene in Italian kindergartens of the ethnically mixed area in Slovene Istria L'incontro con lo sloveno negH asili italiani del territorio nazionalmente misto de IT Istri a slovena ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies Anja Zorman: Razvoj osnovne pismenosti kot dvoredne strategije (de)kodiranja..................... 343 The development of early literacy as a dual (de)coding strategy Sviluppo del Talfabetismo d i base come doppia strategi a di (de)codificazione Bogdana Borota: Poskus prepoznavanja znanja v pevskem ustvarjanju učencev v drugem razredu devetletke ................................. 353 An attempt at idetifying knowledge through the musical creativity of 2nd grade pupils in 9-year primary schools P rov a d'identificazione delle cognizioni nella creativita canora degli alunni della seconda classe della scuola novennale Majda Cencič: Nujnost poklicnega učenja za pouk mlajših otrok............................................ 361 The necessity of professional learning for teachers of young children La necessita della formazione professional per I'insegnamento a i bambini Vida Medved Udovič: Branje slikanice: med besednim in vizualnim .................................. 371 Literary knowledge and the young reader: between the word and the visual Lettura di libri illustrati: fra parola e immagine Rado Pišot, Franc Cankar: Opinion of pupils with different motor performance on their physical education teachers .................................. 377 Mnenja različno motorično sposobnih učencev o njihovih športnih pedagogih Le opinioni degli alunni con capacita motoriche differenti sui loro insegnanti di educazione fisica Milan Čoh: Motorično učenje ............................... 385 Motor learning Apprendimento motorio Manca Plazar Mlakar: Uporabnost teorije grafov kot metodološkega orodja pri urejanju prostora..... 395 Applicability of graph theory as of a methodological implement in spatial planning L'utiUta della teoria dei grafici come strumento metodologico per la sistemazione del territorio POLEMIKE IN OCENE POLEMICS AND REVIEWS POLEMIČNE E RECENSIONI Stanko Flego: Pejca v lascu; zakaj in čemu? (Diskusija k članku T. Fabca) ................................ 431 D. V. Grammenos (ed.): Recent Research in the Prehistory of the Balkans (Alenka Tomaž) ....... 433 Vinicio Tomadin: Le ceramiche medievali e rinascimentali del Museo civico cli Gradišča d'lsonzo (Zrinka Mileusnič).................... 434 Maja Sunčič - Brane Senegačnik (eds.): Antika za tretje tisočletje (Jadranka Cergol) .......... 436 Wilfried Loth: Katholiken im Kaiserreich (Egon Pelikan)..................................... 438 Dean Komel (ed.): Kunst und Sein (Jan Bednarik) ........................................ 443 Hilary Putnam: The Collapse of the Fact / Value Dichotomy and Other Essays (Nijaz Ibrulj) .............................................. 444 Peter Kivisto: Multiculturalism in a Global Society (Nijaz Ibrulj)............................................. 445 Linda Martin Alcoff- Eduardo Mendieta (eds.): Identities. Race, Class, Gender, and Nationality (Nijaz Ibrulj) ................................ 446 John R. Searle: Consciousness and Language (Nijaz Ibrulj) ......................................... 446 Rima Shore: Rethinking the Brain: New Insights into Early Development (Joca Zurc) ......... 447 Jelena Hladnik - Nataša Bratina Jurkovič - Tanja Simonie (eds.): Mi urejamo krajino (Tina Sturm) .............................................. 449 Navodila avtorjem ................................................ 451 Istruzioni per gl i autori.......................................... 453 Instructions to authors........................................... 455 Kazalo k slikam na ovitku ..................................... 457 Indice delle foto di copertina Index to pictures on the cover Boštjan Bugarič: Procesi v mestnih jedrih. Primer umeščanja univerzitetnega programa v historično mestno jedro Kopra ............................ 409 Programs in city centres. The case of the inclusion of the university program into the historical city centre of Koper I processi nei centri storici. L'esempio delTinserimento del programma universitario ne I centro storico di Capodistria ANNALES... Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 1 izvirni znanstveni članek UDK 903:904(497.4-14)"637/652" prejeto: 2004-06-08 ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER Maša SAKARA SUČEVIČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: masa.sakara@zrs-kp.si IZVLEČEK Nabrano gradivo iz jame nad Brežcem št. 5415 na Bržanijsko-kraŠkem robu opredeljuje obdobja od zgodnje bronaste do zgodnje železne dobe in rimsko obdobje. Keramični odlomki predstavljajo značilno gradivo jam in gradišč Tržaškega in matičnega Krasa ter Istre. Izstopa dvojni ročaj (ansa bifora) z ohrananjenim delom ostenja bikoničnega lonca, ki predstavlja oblikovno posebnost na območju Caput Adriae. Ključne besede: arheološki artefakti iz jame, naključne najdbe, bronasta doba, železna doba, rimska doba, dvojni vodoravni ročaj - ansa bifora MATERIALE ARCHEOLOGICO PROVENIENTE DALLA GROTTA 5415 Dl BREŽEC PRESSO PODGORJE, COMUNE Dl CAPODISTRIA SINTESI II materiale rinvenuto nella grotta 5415 a Brežec, sul ciglione carsico della Bersania, risale al periodo che va dalla prima eta del bronzo all'inizio di quella del ferro e al periodo romano. Frammenti ceramici rappresentano il materiale tipico proveniente dalle grotte e dai castellieri della zona di Trieste, del Carso e delllstria. Spicca 1'ansa bifora con frammento di vaso biconico, una forma peculiare nel Caput Adriae. Parole chiave: artefatti archeologici provenienti da grotte, ritrovamenti casuali, eta del bronzo, eta del ferro, epoca romana, cloppia ansa verticale- "ansa bifora" 712 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Jama nad Brežcem s številko 5415 jamarskega katastra leži na Bržanijsko-kraškem robu nad vasjo Brežec pri Podgorju (si. 1). Dobro viden vhod v jamo se odpira 2,5 metra visoko v skalnati steni in je ovalne oblike: je 1,70 metra visok, do 1,40 metra širok. Vhodu sledi 7 metrov dolg rov podobne velikosti kot vhod. Stene in strop so skalnati, tla pa zemljena. Položno vzpenjajoči se rov vodi v prvo dvorano, ki je velika 3x7 metrov. Po petmetrskem dolgem hodniku se pride v drugo dvorano, ki je približno enako velika kot prva. Ob severozahodnem kotu se odpira vhod v raven položen rov, ki se po 12 metrih konča z oknom v steni. V severovzhodnem kotu pa je vhod v nizek, vzpenjajoč manjši rov. Na tem mestu se dviga kamin, ki pripelje v prvo dvorano (si. 2).1 V neposredni bližini je nekaj prazgodovinskih naselbin na vrhovih vzpetin in v jamah. Znana, čeprav neraziskana, so: gradišče Mojbrma nad Zazidom (Osmuk, 1979, 278),2 gradišče Mozar pri Črnem kalu, Gradišče Marija Snežna, gradišče na Hribu Stena, Gradišče pri Podpeči in gradišče v Zanigradu. Jame z arheološkim gradivom pa so Jama v Ladnici oz. Jama v Valah, Bo-balova jama oz. Jama velikih Podkovnjakov, Ločka jama (Stokin, 1997, 140-150). Jamo nad Brežcem št. 5415 (v lit. tudi Br3) so prvič obiskali in evidentirali člani društva Jamarski odsek SPD Trst Bratoš Klavdijo, Sancin Izidor in Sancin Stojan leta 1984 ter ob tej priliki v prvi dvorani pobrali nekaj odlomkov kerainike. V drugi dvorani pa so na majhni polici tik ob vhodu v manjši rov v severovzhodnem kotu našli zlatnik, dva velika srebnika in enajst majhnih srebrnikov iz 13. in 14. stoletja. Vse skupaj so izročili Pokrajinskemu muzeju v Kopru (Župančič, 1990, 19-26). Jama nad Brežcem št. 5415 sodi v skupino jam slovenskega in tržaškega Krasa, ki vsebuje gradivo od bronaste dobe do sodobnosti.3 V članku je predstavljeno gradivo, ki sta ga v Pokrajinski muzej Koper prinesla Daniel Božič in arheologinja Bojana Rozman. Ta je povedala, da je gradivo s površine jamskih tal in da v jamo zahajajo domačini ter iz nje odnašajo zlasti keramiko.4 Odlomki keramičnih posod okvirno izvirajo iz ar- heoloških obdobij bronaste dobe, železne dobe ter rimskega obdobja. Posode na nizki nogi se na območju Caput Adriae prično pojavljati že v srednjem in poznem neolitiku (Montagnari Kokelj, Crismani, 1997, 82, fig. 7: 49-50; 27: 247-248). Pogosteje pa jih je srečati ob koncu bronaste in na začetku železne dobe ter v zreli železni dobi.5 Dno manjše posode na nizki nogi (si. 5: 12) je podobno neolitskim posodam na nogi, vendar se po fakturi v ničemer ne razlikuje od ostalega gradiva iz jame in ga zato umeščamo v obdobje od pozne bronaste dobe do zrele železne dobe. S prehodom iz eneolitka v zgodnjo bronasto dobo so v jamah na Krasu zastopani odlomki posod, ki se jih vzporeja s klasično ljubljansko kulturo (Govedarica, 1988-1989, 401 ss; Montagnari Kokelj, Crismani, 1996, 86s). Za to kulturo so značilni lonci s pokončnim plastičnim rebrom kot na si. 6: 4 in večji lonci z ravno odrezanim pokončnim ustjem (si. 5: 1; Montagnari Kokelj, Crismani, 1997, 86, fig. 9: 62; 36: 343; 47: 436; Cannarella, 1973-74, 75s, fig. 4: 3). Izkopavanja na gradišču Monkodonja pri Rovinju kažejo, da se je poseljevanje gričev in gradnja t. i. kaš-telirjev pričela že v mlajši stopnji zgodnje bronaste dobe (Hansel et al., 1997, si. 46). S srednjo bronasto dobo pa pride do povečane poselitve vzpetin v Istri in na Krasu, poseljene, najverjetneje le kot začasna bivališča, pa so tudi jame.6 Temu času se lahko pripiše predvsem s kanelurami okrašene odlomke ostenja ter tunelasti ročaj (si. 6: 3). Okrasi plitkih, širokih kanelur v obliki koncentričnih krogov okrog bradavice (si. 6: 5-6, 8) ter enake kanelure v različnih oblikah (si. 6: 7, 9-10) so značilni za srednjo bronasto dobo. Na gradiščih Monkodonja in Gradac Tu-ran so tovrstni okrasi, ki naj bi prišli iz Podonavja, uvrščeni v mlajši del srednje bronaste dobe.7 Nekoliko spremenjene so znane še v pozni bronasti dobi (Car-darelli, 1983, 94, tav. 17: 154; Mihovilič, 2001, 49s, si. 42; Hansel et al., 1999, 89, 91, 95, si. 46). Tunelasti ročaji (si. 6: 3) naj bi bili značilnost t. i. kaštelirske,8 predvsem kulture srednje bronastoe dobe. 1 Za podatke se avtorica članka zahvaljuje Franju Droleju z Inštituta za krasoslovje v Postojni. Opis dostopa do jame in opis ter načrt jame v celoti povzema po zapisniku gospoda Sancina Stojana iz Jamarskega odseka SPD Trst, dne 7. 4. 1984, in se mu na tem mestu zahvaljuje za dovoljenje za objavo. 2 Gradišče ima lepo oblikovano obzidje, vendar v notranjosti na površju ni moč zaznati prazgodovinske keramike (ustno Matej Župančič, kustos Pokrajinskega muzeja Koper). 3 Kronološko je skušal jame na podlagi številnega gradiva s pomankljivo dokumentacijo, opredeliti že Leben (1967, 77). V novejšem času vodi kritično revizijo jamskega gradiva s tega področja predvsem za obdobji neolitika in eneolitika Emanuela Montagnari Kokelj s sodelavci (Gilli, Montagnari-Kokelj, 1993; 1994; Montagnari-Kokelj, Crismani, 1997). 4 Avtorica članka se zahvaljuje Mateju Župančiču, da ji je omogočil obdelavo gradiva in za strokovno pomoč pri članku. 5 Castelliere C. Marchesetti v plasteh 2 in 3 (Stacul, 1972, 158, fig. 3: 10-11); grobišče S. Barbara pri Miljah (Montagnari Kokelj, 1996, tav. 1: 8; 3: 18); Duino (Maselli Scotti, Paronuzzi, 1983, 159, tav. 5: 5; Maselli Scotti, 1978-80, fig. 7: 11). 6 Poseljena naj bi bila Trogrla Pečina (Čovič, 1983, 234). Povsem drugačna poselitvena slika pa se kaže na Krasu (Leben, 1967, 77; 1970, karta 2-3; 1971, 63ss; 1974, 243ss). 7 Čovičeva stopnja Istra III (Čovič, 1983, 233-241), ki opredeljuje srednjo bronasto dobo je na podlagi podatkov, pridobljenih z izkopavanji na Monkodonji in Gradac-Tumu, razdeljena v starejši in mlajši del (Hansel et al., 1999, 95). 8 O "kaštelirski" kulturi glej Gabrovec, Mihovilič, 1987, 293; Gabrovec, 1989, 117. 230 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 1: Lega Jame nad Brežcem št. 5415 (Atlas Slovenije, M 1:50.000). Fig. 1: Lay of Jama above Brežec no. 5415 (Atlas Slovenije, M 1:50.000). Pojavljajo se na območju Furlanije, Tržaškega in Goriškega Krasa, Posočja in Notranjske v času od srednje bronaste dobe do starejše faze pozne bronaste dobe (Svetličič, 1997, 52; Cardarelli, 1983, 94s, tav. 19: 100; 20: 99; Lonza, 1973-74, fig. 6: 15, 21). V pozni bronasti dobi jih zasledimo tudi v Trentinu in v Benečiji, kjer so običajno pripeti na trebuh velikih trebušastih posod brez vratu, z rahlo izvihanim ustjem (Bagolan, Leonardi, 1998, fig. 6: 1; Padova Prae., 1976, tav. 2: 4; 4: 2, 3). Istočasno se pojavljajo v Istri, in sicer na ostenju velikih skled z izvihanim ustjem tipa 52b in 52c po Sakara Sučevič (2004, 87s, si. 11; Mihovilič, 2001, 49s). Iz srednje bronaste dobe je verjetno tudi odlomek ostenja trebušaste skodele z vodoravnimi kanelurami na ramenu (si. 6: 2). Oblikovno in ornamentalno ustreza tipu 90B po Cardarelliju (1983, 93s, tav. 17: 90B). V pozno bronasto in pričetek železne dobe se lahko uvrsti velike lonce z ravnimi fasetami na notranji strani izvihanega ustja, tipa 81 po Sakara Sučevič (si. 4: 1-2, 5; 2004, 137s, si. 14).9 Najpogosteje nastopajo na severnem delu Istre v kontekstih pozne bronaste in zgodnje železne dobe.10 Takšni veliki lonci predstavljajo podonavski žarnogrobiščni element (Muller-Karpe, 1959, Abb 23: 38).11 V obdobju pozne bronaste dobe (Ha A-Ha B stopnje po srednjeevropski kronološki shemi) so te vrste lonci razširjeni na širokem območju od Bosne, Like, celotnega slovenskega ozemlja, prek Istre do tržaškega Krasa in zahodne Furlanije (Maric, 1964, 25, t. 2: 1-3, 9-10, 14, 17; Benac, 1959, 40s, t. 17: 1; 18: 5; Gove-darica, 1982, 121 s, 129-131, 153, t. 7: 2; 16: 12;Čovič, 9 Ustje lonca (si. 3: 3) na notranji strani nima ravnih faset, vendar je oblikovno zelo podobno ustju s fasetami s Stmina (Svetličič, 1997, t. 27: 8) in ga zato uvrščamo med velike lonce s fasetami. 10 Brežec (Vitri, Steffe De Piero, 1977, tav. 32: 10); Srmin (Svetličič, 1997, t. 27: 7; 39: 18); Kaštelic pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 27: 488, 490); Štramar (Mizzan, 1997, tav. 7: 3) Gradac-Turan (si. 29: 6) (Mihovilič, 1997, t. 9A: 2). 11 Brinjeva gora (Muller-Karpe, 1959, fig. 23: 38; 22: 24); Ormož (Lamut, 1988-89, t. 2: 7; 13: 6, 11) 230 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Andréa Cardarelli opredeljuje v tip 115 (1983, 96, 100, tav. 20: 115), je bilo do sedaj zaslediti na gradiščih Istre in tržaškega Krasa (si. 3): Castelliere di Cattinara (Lonza, 1973), Castelliere cli Monte Castellier degli Elleri (Usco, 1997, tav. 18: 13), Kaštelir pri Novi vasi/Brtonigla (NHMV, inv. št. 16433), Sv. duh pri Novigraclu (Cardarelli, 1983, tav. 16), Beram, grob 85 (Kučar, 1979, t. 10: 9), Monkodonja (Buršič-Matijašič, 1999, t. 20: 348), Vrčin,'2 Limska gradina (Buršič-Matijašič, 1999, 120, t. 14: 260), Nezakcij (Mihovilič, 2001, t. 127: 1-3). Dvojni vodoravni ročaji, nekoliko gracilnejši in z drugače oblikovanim delom ročaja med luknjama, ki bi se lahko glede na območje razprostranjenost imenovali "dalmatinski" tip, so znani iz Kočevja, severne Dalmacije, Like ter z grobišča Osteria del l'Osa v Laciju (si. 3; Velušček, 1996, 64, si. 4, t. 35: 16; Turk, 1998, 405). Ročaji iz jame št. 5415 nad Brežcem, s Kostela nad Kolpo in iz Cerovačke donje spilje so ohranjeni z delom ostenja, ki nakazuje, da gre za velik, morda nizek bi-koničen lonec elipsastega oboda.13 Medtem ko so ti ročaji v osrednji Italiji pripeti na skledi na nogi (Bietti Sestieri, 1992, 349, tav. 32/106, fig. 3c. 72/13). Cardarelli uvršča ročaje tipa 115 na podlagi analogij s podobnimi ročaji iz pokrajine Marche v srednji Italiji v zgodnji del pozne bronaste dobe. Na Castelliere di Monte Castellier degli Elleri je bil najden v plasti iz mlajše bronaste dobe (Usco, 1997, 103). Grob 85 iz Berma je poleg dvojnega ročaja vseboval še svaljkasti ročaj, ki je značilen že za mlajšo in pozno bronasto dobo v severni Italiji, znani pa so na območju Caput Adriae in v Dalmaciji (Kučar, 1979, t. 10: 9-10; Riz-zetto, 1976, 157, fig. 16: 8).14 Gradivo iz Cerovačke donje spilje, s tem tudi dvojni vodoravni ročaj, pa v večji meri sodi v zgodnji in morda razviti del zgodnje železne dobe (Drechsler-Bižič, 1970, 103). Skleda z dvojnim vodoravnim ročajem iz groba 601 na grobišču Osteria clell'Osa je na podlagi oblike uvrščena v 7. st. pr. n. š. (Bietti Sestieri, 1992, 349).15 Velik bikonični lonec z dvojnim horizontalnim ročajem (si. 7: 5) v obravnavanem prostoru predstavlja povsem nov element, saj ga ne zasledimo v predhodnem obdobju srednje bronaste dobe, niti med žarno-grobiščnimi elementi, ki v tem času prodirajo iz Poclo-navja. Gre za posebno obliko posode, ki je verjetno služila določeni uporabi, glede na obmorsko (Cattinara, Monkodonja, Vrčin, Nezakcij) in obrežno (Kostel, Ka-štelir/Nova vas, Brtonigla) lokacijo najdišč (si. 3). 12 Na Vrčinu je bilo odkritih 6 ročajev tega tipa (Buršič-Matijašič, 1999, 120). 13 Popolna rekonstrukcija največjega oboda posode ni možna, saj so vsa ostenja deloma deformirana zaradi oblikovanja ročaja. Približen premer največjega oboda je od 22 do 34 cm. Zaradi debeline ostenja (0,9-1,2 cm) in robustnosti ter izjemne velikosti ročaja (15x5 cm) s precejšnjo gotovostjo lahko domnevamo, da gre za velike lonce. 14 Primerki svaljkastih ročajev so dokumentirani še na Kaštelirju pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 1: 1-5), v Dalmaciji (Čovič, 1983, 238, op. 15). 15 Za podatke o dvojnih vodoravnih ročajih se avtorica članka zahvaljuje dr. Petru Turku. 230 SI. 2: Jama nad Brežcem št. 5415; tloris in prerez (Sancin, 1984). Fig. 2: Jama above Brežeč no. 5415; ground plan and cross-section (Sancin, 1984). 1979, 34, si. 12: 2-5, 7-10; Drechsler-Bižič, 1970, 101, 113, t. 3: 7; 6: 4-5; 8: 13, 15; Pettarin et al., 1996, 356, fig. 8: 6, 10; Vitri et al., 1991, fig. 8: 4; Leben, 1991, t. 1: 9, 10, 11). Odlomek ostenja sklede z vtisi nohtov pod klekom (si. 6: 1) najverjetneje sodi v pozno fazo pozne bronaste dobe in začetek železne dobe. Oblikovno je odlomek podoben skledam tipa 12a po Sakara Sučevič, ki so značilne za severni del Istre in jih v ta čas umešča okras izveden v tehniki vtiskovanja psevdovrvice (2004, 79, si. 11). Na prehod pozne bronaste v zgodnjo železno dobo se lahko uvrsti tudi dvojni vodoravni ročaj (ansa bifora) z ohranjenim delom ostenja (si. 7: 5). Ročaje, ki jih ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 3: Razprostranjenost dvojnih vodoravnih ročajev (dopolnjeno po Velušček, 1996, si. 4): krog-tip 115 po Cardarelli (1983, Tav. 29); kvadrat- "dalmatinski" tip. 1 - Cast, di Cattinara, 2 - Cast, di M. Castellier degli Elleri, 3 - Beram, 4 - Sveti duh, 5 - Kaštelir pri Novi vasi, 6 - Umska gradina, 7 - Monkodonja, 8 - Vrčin, 9 - Nezakcij, 10 - Kostel, 11 - Kruna u Božavi, Dugi otok, 12 - Gračinica, Sestrunj, 13 - Gračina, Sestrunj, 14 - Nin, 15 -Beretinova gradina, 16 - Cerovačka donja spilja, 17 - Osteria dell'Osa, 18- Vrčevo u Gorici. Fig. 3: Extent of double horizontal handles (completed as per Velušček, 1996, fig. 4): circle-type 115 as per Cardarelli (1983, table 29); aquare - the so-called "dalmatinski" type 1 - Cast, di Cattinara, 2 - Cast, di M. Castellier degli Elleri, 3 - Beram, 4 - Sveti duh, 5 - Kaštelir pri Novi vasi, 6 - Umska gradina, 7 - Monkodonja, 8 -Vrčin, 9 - Nezakcij, 10 - Kostel, 11 - Kruna u Božavi, Dugi otok, 12 - Gračinica, Sestrunj, 13 - Gračina, Sestrunj, 14- Nin, 15 - Beretinova gradina, 16- Cerovačka donja spilja, 17- Osteria dell'Osa, 18- Vrčevo u Gorici. V zgodnjo ali razvito železno dobo sodijo lonci z izvihanim ustjem in žlebom za pokrov na notranji strani (si. 4: 8). Pogosti so na istrskem polotoku16 ter na tržaškem Krasu, kjer se pojavljajo že v zgodnji železni dobi.17 V Furlaniji pa jih poznamo iz časa 5.-4. stol. pr. n. št.18 16 Kaštelir pri Novi vasi (Sakara Sučevič, 2004, t. 27: 492, 493); Nezakcij, severna bazilika (Mihovilič, 1984-85, 10, t. 3: 14); Srmin (Svetličič, 1997, t. 27: 23); Jelarji (Borgna, 1997, 108, 111, tav. 21: 6). 1 7 Na gradišču C. Marchesetti pri Slivnem se pojavi že v 9. stol. pr. n. š. (Rigonat, 1997-98, IV-2). 18 Santa Ruffina (Palse di Porcia) (Pettarin et al., 1996, 357, fig. 9: 21). 230 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 V rimsko obdobje je uvrščen odlomek oljenke (si. 7: 3), odlomek ostenja lonca, okrašen v tehniki metličenja (si. 7: 4) in železni žeblji (si. 7: 1-2). Oljenka sodi med oljenke afriške terre sigillate tipa VIII A2b, ki so razprostranjene v Alžiriji, v Egiptu, v Italiji (predvsem na otokih) in v Tuniziji, kjer sodijo v tretjo četrtino 4. stol. Italijanske emisije v Kartagini pa so datirane v 5. stoletje. V Sloveniji se ta tip pojavlja v emonskem starokrščanskem centru (Plesničar-Gec, 1983, 66s, t. 33: 11; 37: 3; 42: 3); v Predjami (Korošec, 1956, t. 15: 2) ter na Hrušici (Ulbert, 1981, 91 s, taf. 44: 10-11), kjer so opredeljene v 4. stoletje. Odlomek grobozrnate keramike (si. 7: 4) je zaradi slabe ohranjenosti kronološko težko opredeliti. Železni žeblji rimske vrste (si. 7: 1-2), ki se običajno nahajajo v grobovih in na naselbinah, datacijsko niso občutljivi (Plesničar-Gec, 1983, t. 1: 6-7; 2: 2; 5: 5-6, 14-27; 6: 13-16; 7: 1-8, 16-27). Gradivo iz Jame nad Brežcem št. 5415 vsebuje za istrska in kraška najdišča dokaj značilne keramične oblike, ki povezujejo ta prostor v različnih obdobjih s širšim področjem vzhodne Jadranske obale, Podonavja in severne Italije. ARCHAEOLOGICAL MATERIAL FROM JAMA ABOVE BREŽEC NO. 5415 NEAR PODGORJE (MUNICIPALITY OF KOPER) Maša SAKARA SUČEVIČ University of Primorska, Science and Research Centre of Koper, SI-6000 Koper, Garibaldijeva 1 e-mail: masa.sakara@zrs-kp.si SUMMARY The article deals with a distribution of exhibits, mostly ceramicware, recovered from the no. 5415 cave above Brežec, which contains archaeological material from the period extending from the early Bronze Age to the Roman Era. Jama no. 5415 is part of a network of caves in the area extending from Bržanija to Kraški rob, where many archaological finds have proven that man inhabited this region during various specific historical periods. The exhibits, lacking a context of their own, have been classified by means of comparison with more clearly defined material recovered from caves and castellieri" in the Trieste area, the main Karst and Istrian areas and other regions. The majority of shards are typical of "Caste I Her" pottery, which characterized the historical periods between the end of the early Bronze Age and the beginning of the Iron Age. Only a few artifacts found belong to the late Roman period. Key words: archaeological artefacts from the cave, random findings, the Bronze Age, the Iron Age, the Roman Era, double horizontal handle (the so-called ansa bifora) KATALOG Pri opisu keramičnega gradiva se je avtorica posluževala pripročnika Milene Horvat (1999). Barve površine in primesi v lončarski masi je določila s prostim očesom. Glajena površina: mokro površino keramičnega predmeta so pred sušenjem "brisali" brez uporabe vode. Na površini so vidne smeri "brisanja". Površina je groba. Brisana površina: mokro površino predmeta so pred sušenjem brisali s poinočjo vode. Opazne so sledi zagladitve z orodjem. Površina je gladka. Polirana površina: poltrdo (delno sušeno) površino so enakomerno zagladili, spolirali z gladkim ravnim predmetom. Površina je spolirana, to je sijajna (Horvat 1999, 25). 230 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD 8REŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Grobozmato glino sestavljajo glineni kosci, vidni s prostim očesom, in primesi, večje od 0,5 milimetrov. Visoka koncentracija primesi je posebej označena. Drobnozrnata glina je bolje prečiščena, glineni kosci niso vidni s prostim očesom, primesi so manjše od 0,5 milimetra. Finozrnata glina je dobro prečiščena lončarska masa brez primesi. Rdu: premer rekonstruiranega ustja; Rdo: premer rekonstruiranega oboda; Rdn: premer rekonstruirane noge; Rdd: premer rekonstruiranega dna. Vsi predmeti se hranijo v depoju Pokrajinskega muzeja Koper brez inventarnih številk. SI. 4: 1 Odlomek izvihanega ustja velikega lonca. Groba brisana površina temno rjave barve. Na notranji strani je izdelana ravna faseta. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih drobnih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 45x10 mm. Rdu: 334 mm. SI. 4: 2 Odlomek izvihanega ustja velikega lonca. Groba brisana površina temno rjave barve. Na notranji strani ustja sta izdelani dve široki ravni fasti. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih drobnih delcev kalcita. Ohr. vel.: 47 x 16 mm. Rdu: 271 mm. SI. 4: 3 Odlomek izvihanega ustja lonca. Glajena površina rdeče barve. Izdelan iz grobozrnate gline z velikimi koščki kalcita in drobnimi koščki kremena. Ohr. vel.: 47 x 13 mm. Rdu: 168 mm. SI. 4: 4 Odlomek ustja posode. Brisana površina temno sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kremena. Ohr. vel.: 19x7 mm. Rdu: 108 mm. SI. 4: 5 Odlomek izvihanega ustja lonca. Brisana površina temno sive barve. Na notranji strani sta ohranjeni dve ravni faseti. Izdelan iz grobozrnate gline z redkimi večjimi kosi kalcita. Ohr. vel.: 37 x 39 x 8 mm. SI. 4: 6 Odlomek izvihanega ustja lonca. Glajena površina temno sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih drobnih koščkov kalcita. Ohr. vel.:60 x 35 x 10 mm. SI. 4: 7 Odlomek izvihanega ustja lonca. Brisana površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo velikih koščkov kalcita. Orh. vel.: 41 x 22 x 12 mm. SI. 4: 8 Odlomek izvihanega ustja lonca. Groba glajena površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih drobnih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 79 x 44 x 15 mm. SI. 5: 1 Odlomek ustja z ostenjem lonca. Glajena groba površina rdeče barve. Na zunanji strani so vidni sledovi barve (?). Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih velikih koščkov kalcita. Ohr. vel. 75 x 10 mm. Rdu: 230 mm. SI. 5: 2 Odlomek izvihanega ustja lonca. Brisana površina temno rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo velikih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 62 x 39 x 13 mm. SI. 5: 3 Odlomek ustja sklede. Glajena površina temno sive barve. Izdelan iz drobnozrnate gline s primesjo kremena. Ohr. vel.: 54 x 7 mm. Rdu: 168 mm. SI. 5: 4 Odlomek ustja lonca. Brisana površina temno rjave barve. Izdelan iz drobnozrnate gline s primesjo malih koščkov kalcita in kremena. Ohr. vel.: 43 x 8 mm. Rdu: 150 mm. SI. 5: 5 Odlomek ustja večjega lonca. Brisana površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih velikih koščkov kremena in kalcita. Ohr. vel.: 75 x 92 x 17 mm. SI. 5: 6 Odlomek ustja lonca. Brisana površina sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo manjših koščkov kremena. Ohr. vel.: 48 x 50 x 7 mm. SI. 5: 7 Odlomek izvihanega ustja sklede z nakazanim ročajem. Brisana površina sivo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih večjih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 60 x 55 x 12 mm. SI. 5:8 Odlomek ustja lonca. Brisana površina rdeče barve, znotraj pa temno sive. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kalcita in pogostih manjših koščkov kremena. Ohr. vel.: 40 x 34 x 11 mm. SI. 5: 9 Odlomek vratu posode. Groba brisana površina temno rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kalcita. Ohr. vel. 33x11 mm. Rdo: 126 mm. 230 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 5: 10 Odlomek izvihanega ustja posode. Glajena površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo velikih koščkov kremena. Ohr. vel.: 33 x 34 x 9 mm. SI. 5: 11 Odlomek dna lonca. Glajena groba površina rjavo sive barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih velikih koščkov kalcita in kremena. Ohr. vel.: 85 x 31 x 12 mm. Rdel: 88 mm. SI. 5: 12 Odlomek noge posode. Glajena površina temno sive barve, znotraj pa svetlo rdeče. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo velikih koščkov kremena. Ohr. vel.: 29 x 11 mm. Rdn: 40 mm. SI. 6: 1 Odlomek ostenja globoke sklede s klekom. Glajena groba površina rdečkasto sive barve. Pod klekom je okras izdelan v tehniki vtiskovanja nohtov. Izdelana iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 68 x 13 mm. Rdo: 87 mm. SI. 6: 2 Odlomek ostenja globoke sklede. Polirana površina temno sivo rjave barve. Na ramenu je okras izdelan v tehniki vrezovanja širokih kanelur. Izdelan iz drobno-zrnate gline s primesjo drobnih redkih koščkov kalcita. Ohr. vel. 60 x 7 mm. Rdo: 80 mm. SI. 6: 3 Tunelasti ročaj. Brisana površina svetlo rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo redkih velikih in malih koščkov kalcita. Ohr. vel.: 63 x 87 x 12 mm. SI. 6: 4 Odlomek ostenja lonca. Groba brisana površina temno sive in črne barve (lisasta), znotraj pa temno rdeče. Na ostenje je pritrjeno navpično plastično rebro. Izdelan iz grobozrnate gline z redkimi velikimi koščki kremena. Ohr. vel.:83 x 90 x 8 mm. SI. 6: 5 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rdeče in rjave barve (lisasta). Okras je izdelan v tehniki aplici-ranja plastične bunke in vrezovanja koncentričnih širokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kremena in kalcita. Ohr. vel.: 67 x 111 x 14 mm. SI. 6: 6 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rjave barve. Okras je izdelan v tehniki vrezovanja širokih kane- lur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kremena in kalcita. Ohr. vel.: 46 x 54 x 10 mm. SI. 6: 7 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rdečkasto rjave barve, znotraj pa črna. Okras je izdelan v tehniki vrezovanja širokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo kalcita in kremena. Ohr. vel.: 73 x 63 x 1 1 mm. SI. 6: 8 Odlomek ostenja posode. Brisana površina rjave barve. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo manjših koščkov kremena in kalcita. Ohr. vel.: 39 x 30 x 9 mm. SI. 6: 9 Odlomek ostenja posode. Brisana površina temno sive barve. Okras izdelan v tehniki vrezovanja globokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo veliko kremena in kalcita. Ohr. vel.: 53 x 59 x 8 mm. SI. 6: 10 Odlomek ostenja posode. Brisana površina temno sive barve. Okras je izdelan v tehniki vrezovanja širokih kanelur. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo večjih koščkov kremena in kalcita. Ohr. vel.: 44 x 47 x 12 mm. SI. 7: 1 Železni žebelj s pravokotnim presekom igle in ploščato glavico. Vel.: 63 x 16 x 8 mm. SI. 7: 2 Železni žebelj z ovalnim presekom igle in stožčasto glavico. Vel.: 88 x 16 x 8 mm. SI. 7: 3 Odlomek oljenke. Brisana površina svetlo rdeče barve. Na robu je okras izveden v tehniki vrezovanja kanelur. Izdelan je iz finozrnate gline s primesjo redkih majhnih koščkov kalcita in sljude. Ohr. vel.: 31x31x5 mm. SI. 7: 4 Odlomek ostenja lonca. Zaglajena površina temno sive barve. Okras je izveden v tehniki metličenja. Izdelan iz grobozrnate gline s primesjo veliko drobnih koščkov kremena in sljucle. Ohr. vel.: 32 x 34 x 4 mm. SI. 7: 5 Odlomek dvojnega vodoravnega ročaja z delom ostenja velike posode. Ohr. vel.: 176 x 100 x 11 mm. 230 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 4: Jama nad Brežcem št. 5415; vse keramika, M 1:3. Fig. 4: Jama above Brežeč no. 5415; all ceramics, M 1:3. 237 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 5: Jama pod Brežcem št. 5415; vse keramika, M 1:3. Fig. 5: Jama above Brežeč no. 5415; all ceramics, M 1:3. 238 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 l j \ I \ b/ f / l i 1 j / j \ \ i / / \ • /' i 2 /1 M ■r, i j / -f V\ * ' 1 / 1 A i A >: :S V/ N, \ t ■ ">: f \ \ . / ■ / 1 i } 3 4 [ ; i- \ A ' X 5 '7 S 6 ) i / \ J < i \ i '>1I!?A! \ \ / l\ / \ A J 8 i j i ;■■ j 9 10 SI. 6: Jama nad Brežcem št. 5415; vse keramika, M 1:3. Fig. 4: Jama above Brežec no. 5415; all ceramics, M 1:3. 239 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 5415 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 SI. 7: Jama nad Brežcem št. 5415; 1-2 železo, ostalo keramika, M 1:3. Fig. 7: Jama above Brežeč no. 5415; 1-2 iron, other ceramics, M 1:3. LITERATURA ANSL (1975): Arheološka najdišča Slovenije. Ljubljana. Bagolan, M., Leonardi, G. (1998): Montebello Vicentino e la facies cultúrale veneta nel tardo Bronzo. Archeoalp-Archeologia delle Alpi, 5. Trento, 231-258. Batovič, Š. (1970): Istraživanje Liburnskog naselja u Ninu 1969. godine. Diadora, 5. Zadar, 33-70. Benac, A. (1959): Slavonska i ilirska kultura na pre-historiskoj graclini Zecovi kod Prijedora. Glasnik ze-maljskog muzeja, 14. Sarajevo, 13-51. Bietti Sestieri, A. M. (1992): La necropoli Laziale cli Osteria dell'Osa. Sopraintendenza archeologica di Roma, 1. Roma, Quasar Roma. Bernabo Brea, M., Cardarelli, A. (1997): Le terramare nel tempo. Le Terramare, La piüantica civiltä Padana.. Moclena, 15. 3.-1. 6. 1997, 295-594. Buršic-Matijašic, K. (1999): Gradina Monkodonja. Katalog i monografija, 9. Pula, AMI. Cardarelli, A. (1983): Castellieri nel Carso e nell'lstria: cronología clegli insediamenti tra media eta del bronzo e prima eta del ferro. Preistoria clel Caput Aclriae. Trst, 87-112. Čovič, B. (1979): Kneževski grobovi glasinačkog pod-ručja. Beograd, Naučni skup. Drechsler-Bižič, R. (1970): Cerovačka donja s p i I j a (izkopavanja 1967. godine). VAMZ, 3. ser., 4. Zagreb, 93-104. Dular, J. (1982): Halštatska keramika v Sloveniji. Prispevek k proučevanju halštatske grobne keramike in lončarstva na Dolenjskem. Dela, 23. Ljubljana, SAZU, Inštitut za arheologijo, 12. Dular, J. et al. (1991): Utrjena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. Arheološki vestnik, 42. Ljubljana, 65-203. Gabrovec, S. (1973): Začetek halštatskega obdobja v Sloveniji. Arheološki vestnik, 24. Ljubljana. 240 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 Gabrovec, S. (1989): Bronasta doba v Sloveniji - stanje raziskav in problemi. Arheološki vestni k, 39-40. Ljubljana, 115-126. Gabrovec, S., Mihovilič, K. (1987): Istarska grupa. Pra-istorija jugoslavenskih zemalja, željezno doba. Sarajevo, 293-338. Gilli, E., Montagnari-Kokelj, E. (1993): La Grotta dei Ciclami nel Carso Triestino (materiali degli scavi 1959— 1961). Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, VII. Trst, 65-162. Gilli, E., Montagnari-Kokelj, E. (1994): La Grotta del le Gallerie nel Carso Triestino. Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, VIII. Trst, 121-194. Govedarica, B. (1982): Priloži kulturnoj stratigrafiji pra-istorijskih graclinskih naselja u jugozapadnoj Bosni. Go-clišnjak, kn. 20, CBI kn. 18. Djela Akademije nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine. Sarajevo, 111-188. Govedarica, B. (1988-89): O kulturnom i hronolškom položaju nalaza ljubljanske kulture na jadranskom pod-ručju. Arheološki vestnik, 39-40. Ljubljana, 401-412. Guštin, M. (1976): Libna. Brežice, Posavski muzej Brežice, 3. Hansel, B. et al. (1999): Monkodonja-utvrdeno proto-urbano naselje starijeg i srednjeg brončanog doba kod Rovinja u Istri. Histria Archaeologica, 1997, 28. Pula, 37-109. Horvat, M. (1999): Keramika: tehnologija keramike, tipologija lončenine, keramični arhiv. Ljubljana, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Kučar, V. (1979): Prahistorijska nekropola Beram. Histria Archaeologica, 10/1. Pula, 100-150. Korošec, J. (1956): Arheološke ostaline v Predjami. Dela SAZU 1,4/1. Ljubljana. Leben, F. (1967): Stratigrafija in časovna uvrstitev jamskih najdb na Tržaškem Krasu. Arheološki vestnik, 18. Ljubljana, 43-110. Leben, F. (1970): Značilnosti in pomen nekaterih arheoloških jamskih najdišč na področju jugovzhodnih Alp. Adriatica praehistorica et antiqua. Zagreb, 409-433. Leben, F. (1971): Arheološko vrednotenje jamskih najdb na Slovenskem Krasu. Naše jame, 12 (1970). Ljubljana, 63-72. Leben, F. (1974): Jamska arheologija matičnega krasa. Acta carsologica, 6/1 7. Ljubljana, 24-256. Leben, F. (1991): Veliki zjot, bakreno in bronastodobno jamsko bivališče v Beli krajini. Poročila o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji, 19. Ljubljana, 169-193. Lonza, B. (1973): II villaggio protoveneto presso Cat-tinara e guicla al la preistoria di Trieste. Trieste. Lonza, B. (1973-74): La ripresa degli scavi nella grotta Cotariova sul Carso Triestino. Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, II. Trieste, 69-81. Lonza, B. (1977): Appunti sui castellieri delNstria e della provincia cli Trieste. Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, II. Trieste. Maric, Z. (1964): Donja dolina. Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Hercegovine, 19. Sarajevo. Maselli Scotti, F. (1978-81): II bronzo finale e il primo ferro a Cattinara. Atti clei Civici Musei di Storia ed Arte cli Trieste, 12/1. Trieste, 133-160. . Maselli Scotti, F., Paronuzzi, P. (1983): Abitato proto-storico di Duino Scavi 1983. Preistoria del Caput Aclriae, convegno cli Studi. Trieste, Sala elegí i Stemmi del Ca-stello cli S. Giusto 19-20 novembre 1983. Trieste, 148— 160. Mihovilič, K. (1972): Nekropola gradine iznad Limskog kanala. Histria Archaeologica, 3/2. Pula, 7-67. Mihovilič, K. (1984-85): Rezultati sonclažnog istraživa-nja u sjevernoj bazi lici u Nezakciju (1977. gocline). Histria Archaeologica, 15-16. Pula, 5-29. Mihovilič, K. (1997): Fortifikacija gradine Gradac-Turan iznad Koromačna. Izdanja Hrvatskog arheološkog društva, 18/1997. Zagreb, 39-59. Mihovilič, K. (2000): Starije željezno doba Istre. Doktorska disertacija. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. Mihovilič, K. (2001): Nesactium. Pula, Monografije i katalozi, 11. Mizzan, S. (1997): L'eta dei castellieri. Muggia, II civico museo archeologico di Muggia, 39-43. Müller-Karpe, H. (1959): Beiträge zur Chronologie der Umenfelderzeit nördlich und südlich der Alpen. Römisch Germanische Forschungen, 22. Berlin. Montagnari Kokelj, E. (1996): La necropoli di S. Barbara presso il Castelliere di Monte Castellier degli Elleri (Muggia - Trieste). Aquileia Nostra, 67. Aquieia, 9-26. Montagnari Kokelj, E., Crismani, A. (1997): La Grotta del Mitreo nel Carso Triestino. Atti clella Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, 10 (1996). Trieste, 7-98. NHMW - Naturhistorisches Museum Wien. Osmuk, N. (1979): Gradišče Mojbrma.Varstvo spomenikov, 22. Ljubljana, 278, Padova Praeromana (1976): Padova praeromana. Katalog razstave. Padova. Pettarin, S. et al. (1996): Materiali preistorici e protostoria da San Tome di Darclago (Bucloia - Pordenone). Atti della Societa per la Preistoria e Protostoria della regione Friuli - Venezia Giulia, 10 (1996). Trieste, 151-196. Plesničar-Gec, L. (1983): Starokrščanski center v Emoni. Katalogi in monografije, 21. Ljubljana, Narodni muzej. Pogačnik, A. (2000): Tolminsko grobišče. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. Rigonat, M. C. (1997-98): La ceramica dell'eta del Ferro nel Castelliere C. Marchesetti presso Slivia. Diplomska naloga. Universitä degli studi di Trieste, Facoltä cli let- 241 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 Maša SAKARA SUČEVIČ: ARHEOLOŠKO GRADIVO IZ JAME NAD BREŽCEM ŠT. 541 5 PRI PODGORJU, OBČINA KOPER, 229-242 tere e filosofia, Dipartimerito di scienze delTAntichita. Trieste. Sakara Sučevič, M. (2004): Kaštelir. Prazgodovinska naselbina pri Brtonigli. Annales mediterranea. Koper, Univerza na primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče Koper, Inštitut za dediščino Sredozemlja (v tisku). Sancin, S. (1984): Zapisnik jamarskega odseka SPD. Trst, 7. 4. 1984 (neobjavljeno gradivo). Stacul, G. (1972): II Castelliere C. Marchesetti presso Slivia, nel Carso triestino. Rivista di Scienze preistoriche, 27/1. Firenze, 145-162. Stare, F. (1954): Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. Dela 9. Ljubljana, SAZU, Sekcija za arheologijo, 7. Stokin, M. (1997): Razširjenost arheoloških najdišč v zaledju Sermina. Seznam najdišč. V: Horvat, J.: Sermin. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 3. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Štibernik, G. (1999): Arheološka izkopavanja na Libni 1993. Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo. Svetličič, V. (1997): Drobne najdbe. V: Horvat, J.: Sermin. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 3. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Svoljšak, D. (1974): Tolmin, La necropole de l'âge du fer ancien. Beograd, Inventaría Archaeologica lugosla-vica, 18. Türk, P. (1998): La necropoli Laziale di Osteria dell'Osa (prikaz). Arheološki vestnik, 49. Ljubljana, 403-405. Ulbert, T. (1981): Ad Pirum (Hrušica), Spätrömische Passbefestigung in den Julischen Alpen, Der deutsche Beiträg zu den slowenisch-deutschen Grabungen 1971-1973. München, Münchener Beiträge zur Vor- und Frügeschichte, 31. Usco, P. (1997): Catalogo, Età del bronzo recente. Muggia, Il ci vico museo archeologico di Muggia. Velušček A. (1996): Kostel, prazgodovinska naselbina. Arheološki vestnik, 47. Ljubljana, 44-142. Vitri, S. et al. (1991): Udine dall'età del bronzo ad età altomedievale. Preistoria e protostoria del l'alto Adriático. Udine, Atnichità Altoadriatiche, 37. Vitri, S., Steffé De Piero, G. (1977): Materiali sporadici e privi di riscontro. La necropoli di Brežec presso S. Canziano del Carso. Trieste, 119-124. Župančič, M. (1990): Arheološka podoba Brega s Kraškim robom. Kraški rob in Bržanija. Obratovalnica IMO, Turistično Posredovanje - Skupščina občine. Koper, 19-26. 242 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 ■ 2 izvirni znanstveni članek UDK 904:665.327.3(37) prejeto: 2003-10-17 OLJKAIN OLJE V ANTIKI. COLUMELLA, DE RE RUSTICA,, 5. 8. 1: OLEA QUAE PRIMA OMNIUM ARBORUM EST Verena VIDRIH PERKO Gorenjski muzej Kranj, SI-4000 Kranj, Tomšičeva 44 e-mail: verena.perko@guest.arnes.si IZVLEČEK Oljka je bila ob vinu in žitu ena od treh temeljnih agrarnih kultur antičnega gospodarstva. Širjenje feničanske, grške in rimske kulture je tesno povezano s širjenjem oljkarstva. Rimskodobna proizvodnja oljčnega olja je dosegala polovico sodobne. Bila je del državne politike in je igrala v oskrbi vojske s prehrano pomembno vlogo. Uporaba oljčnega olja je bila povezana s procesom romanizacije in je odražala sistematično državno oskrbo vojaških postojank. Ključne besede: rimskodobno oljkarstvo, oljčno olje, uporaba oljčnega olja, prehrana, libacija, severna Afrika, Libija, Istra, Laecanius Bassus, Calvia Crispinilla, amfora, žigi, tituli picti, steklena embalaža, konzervirane oljke, transport, Emona, Celeja, Petoviona, annona, državna oskrba s prehrambnimi izdelki, romanizacija L'OLIVO E L'OLIO D'OLIVA NELL'ANTICHITÁ. COLUMELLA, DE RE RUSTICA, 5. 8. 1: OLEA QUAE PRIMA OMNIUM ARBORUM EST SINTESI Assieme al vino e al grano, I'olivo era una delle tre colture principali dell'antichita classica. L'espansione delle culture fenicia, greca e romana fu collegata a quella dell'olivicoltura. La produzione di olio al tempo di Roma raggiunse la meta di quella odierna. Era parte della política statale e rivestiva un ruolo importante neU'approvvigionamento alimentare dell'esercito. L'uso dell'olio d'oiiva era collegato all'espansione della civilta romana, come conseguenza del rifornimento sistemático dei presidí militan da parte dello stato. Parole chiave: olivicoltura al tempo di Roma, olio d'oiiva, uso dell'olio d'oiiva, alimentazione, libagione, Africa settentrionale, Libia, Istria, Laecanius Bassus, Calvia Crispinilla, anfora, marchio, tituli picti, contenitori di vetro, trasporto, Emona, Celeia, Petovio, annona, approvvigionamento statale di generi alimentan, romanizzazione 243 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Verena VIDRIH PERKO: OLJKA IN OLJE V ANTIKI, 243-256 Oljka je prva izmed vseh dreves, je trdil rimski pisec Kolumela, ki ga danes poznamo po spisih o kmetijstvu. Ljudem starega sveta je bil pomen njegovih besed nedvomno mnogo jasnejši, današnji preučevalci antične dobe pa se moramo zelo potruditi, da bi dobili vsaj približen vpogled v antično kmetijstvo in oljkarstvo. Pričujoči prispevek bo na kratko prikazal proizvodnjo in trgovino oljčnega olja ter njegovo vlogo v antičnem gospodarstvu; na samem začetku pa bomo skušali pojasniti nenadomestljivo vlogo oljčnega olja za tedanjega človeka. Oljka je bila v Sredozemlju sveto drevo. Veličastna starost, ki jo drevesa lahko dosežejo in njena neobičajna trdoživost, sta ljudi od pradavnine navdajali z občudovanjem. Povezovali so jo z vero v onostranstvo in življenjem po smrti, saj celo do tal posekana ali požgana drevesa vedno znova odženejo mladike, se popolnoma obrastejo in ponovno obrodijo. Najbolj znano drevo starega veka je bila sveta oljka v Atenah, ki se je po katastrofalnem požigu mesta v perzijskih vojnah leta 480 pred Kr., ponovno obrasla in s tem postala simbol rasti blaginje, obnove mesta in hegemonije Aten (Hero-dot, 8. 55). Stara ljudstva so pripisovala oljčnemu drevesu nesmrtnost. Nedvomno je s tem občudovanjem oljčnega drevesa povezana tudi uporaba oljčnega olja v ritualne in sakralne namene. V sredozemskih deželah je bil splošno razširjen običaj, da so, preden je plug zarezal prvo brazdo, izlili nanj oljčno olje in s tem simbolično ponazorili akt oploditve in ritualno izklicali plodnost razorane zemlje. Podobna navada je bila še clo nedavnega razširjena tudi v Istri.1 Znano je, cla je bilo libacijam namenjeno vino. Obrednemu odlivanju dela pijače ali izlitju celotne vsebine čaše, v dar bogovom pred slovesnimi dogodki, so rabila najboljša vina in le redkokdaj je bilo za tovrstne obrede uporabljeno olje. Nasprotno pa so olja služila pri obredih maziljenja. Pogosto so v ta namen pripravljali di-šavna olja in razna mazila, ki so bila v rabi tudi za balzamiranje trupel, v starem veku zelo razširjenem običaju. V grških grobovih klasične dobe pogosto najdemo okrašene vrčke, imenovane lekithoi, ki so jih napolnjene z oljem darovali duhovom umrlih. Mnogo sakralnih in obrednih običajev starih sredozemskih kultur se je ohranilo v krščanstvu, v katerem ima olje še danes posvečeno vlogo, oljka pa prav posebno mesto (Clark, 1996, 319). V nekaterih sredo- zemskih deželah, tudi v Istri in Slovenskem primorju, so ohranjeni obredi oljčne nedelje in procesije z oljčnimi vejicami. Vejice se hranijo v hiši vse naslednje leto, cla bi odvrnile nesrečo in prinesle blagostanje.2 *** V arheoloških krogih prevladuje mnenje, da oljka izvira iz Palestine in Sirije, clomorodna pa je tudi na Kreti, kjer so jo gojili pred več kot 2500 pred Kr. (Broth-well, 1998, 154). V palači na Knososu so bili ohranjeni številni pitosi, velike lončene posode za shranjevanje olja. Oljčno olje je bil glavno bogastvo kretskih kraljev in je predstavljalo tudi glavni izvor dohodkov. Neolitske in zgodnje bronastodobne najdbe v Italiji kažejo, da se je tja razširilo poznavanje gojenja oljke iz Sirije. Izkopavanja v pristanišču Ugarit so odkrila veliko število keramičnih vrčev za olje, ki so ga izva-žali v zahodni Mediteran. K razširjenju oljkarstva v zahodnosredozemskem bazenu v prvi polovici 1. tisočletja pred Kr. so največ prispevali Feničani in Grki z ustanavljanjem kolonij, verjetno pa tudi Etruščani (Mattingly, 1996, 218). V času nastanka rimskega cesarstva je bilo gojenje oljk razširjeno že po vsem Sredozemlju. Vendar je izjemen porast oljkarstva in pridelovanja olja moč zaznati predvsem v zadnjih dveh stoletjih pred in prvih dveh stoletjih po Kr. Rimljani so oljko dobro poznali, posebej njeno nestalno rodnost, zato so oljke gojili skupaj z žitom in vinsko trto. Ohranjena so številna besedila z nasveti o umnem gospodarjenju, ki navajajo kako velik naj bo nasad oljk, da je slabo letino še mogoče nadomestiti s prihodki od vina ali drugih poljščin.3 Katon, Varon in Kolumela, tako imenovani 'agronomi', so pogosto svetovali kmetovalcem, koliko delavcev naj zaposlijo na oljčnih nasadih določene velikosti, kakšno orodje in posodje naj uporabljajo, kako naj shranjujejo pridelke.4 Njihova zapažanja se nanašajo na klasična poznore-publikanska posestva s suženjsko delovno silo v Kam-paniji, Laciju in Etruriji. Kolumela svetuje, naj bodo shrambe za olje na toplem, ker pomrznjeno olje kaj hitro postane žaltavo. Ogrevanje shrambenih prostorov pa resno odsvetuje, ker se olje hitro navzame smradu po dimu; shrambe naj bodo raje na topli južni ali zahodni strani gospodarskih poslopij (Humphrey, Oleson, Sherwood 1998, 83). Nadalje svetuje, naj tisto leto, ko oljke 1 Na običaj me je opozorila Rozana Koštial, za kar se ji prisrčno zahvaljujem. 2 V hudih poletnih neurjih je vršiček velikonočne oljčne vejice sežgan na ognjišču odvračal udar strele. 3 Katon svetuje za čimbolj ekonomično izrabo zemljišč in suženjske sile; nasad oljk, velik 60 hektarov, naj obdelujejo poleg nadzornika in nadzornice posestva (villicus) še dva hlapca za govedo, eden za osle, eden za prašiče, pastir in pet delavcev, kar je skupaj 13 sužnjev. Gotovo pa je tako posestvo poleg oljk imelo tudi žitna polja in zelenjavne nasade za preživljanje delovne sile na vili (Cato, De agri cultura 10-11). 4 Zares pomembna dela so nastala v času pozne republike in zgodnjega cesarstva, kasnejša pa so predvsem kompilacije starejših avtorjev. 244 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 ■ 2 Verena VIDRIH PERKO: OLJKA IN OLJE V ANTIKI, 243-256 SI. 1: Predrimske sredozemske civilizacije od 8. do 6. st. pred Kr. Grške in feničanske kolonije obrobljajo obale Sredozemskega in Črnega morja. Razširitev obeh civilizacij sovpada z razširjenjem sredozemske agrarne po-likulture - gojenjem žita, vinske trte in oljke; izmenično sajenje in njihovo posrečeno dopolnjevanje je najbolj pospešilo razvoj civilizacij. V Italiji se je do 5. st. pred Kr. razprostirala etruščanska kultura in razcvetala so se mnoga mesta. Rimsko cesarstvo se je začelo širiti tik pred prelomom tisočletij (povzeto po Green, 1986). Fig. 1: Pre-Roman Mediterranean civilisations from the 8th and the 6th century BC, Greek and Phoenician cities almost encircled the Mediterranean and Black Sea, from homelands around the Aegean and the Levant. It is noticeable that they coincide to a large extent with the areas of'Mediterranean polyculture' - the cultivation of cereals, grapes and olives; alternated planting and their effective complementing was what most vigorously accelerated the development of the civilisations. Till the 5