L I S T E K Počitniški telovadni tečaj za učitelje v Crikvenici. V nedeljo 28. avgusta t. 1. se je zaključil I. ferijalni tečaj za telesno vzgojo po sokolskem sistemu za jugoslovensko učiteljstvo, ki se je vršil od 1. avgusta t. 1. na meščanski šoli v Crikvenici po odobrenju odloka ministrstva prosvete v Beogradu O. n. br. 40.237 od 2. VI. 1932. Tečaj je priredilo Jugoslov. učiteljsko udruženje, sekcija Savske banovine, iz,ključno za učitelje in učiteljice narodnih šol iz vseh krajev naše kraljevine. < Tečaj je vodil znani pedagoški pisatelj šolski nadzornik g. Dušan M. Bogunovič, učitelj telovadbe na učiteljišču v Zagrebu, ki je predaval zgodovino telesne vzgoje od najstarejših časov do današnjih dni, praktično metodiko za poučevanje dece po sokolskem sistemu od 6. do 10. leta ter mladinske igre. G. abs. med. Branko Mudrinič, profesor telovadbe v Zagrebu, je predaval sledeče predmete: sdkolski sistem, anatomijo, higieno, fiziologijo, prvo pomoč in masažo. G. Joso Skavič, prof. v Zagrebu, je obravnaval peda-gogiko, g. Borivoj Vuksan, učitelj telovadbe v Zagrebu, je vodil praktični del {redovne in proste vaje, vaje na orodju, odbojko i. dr.). G. Jazbec Janko, načelnik sokolskega društva Crikvenica. je predaval o zgodovini Sokolstva. g. dr. Ante Kuntarič, narodni poslanec v Crikvenici, pa o sokol^ki ideologiji. Iz tega je razvidno, da so se obravnavale vse stroke telesne vzgoje, ki jih mora poznati vsak modern učitelj mladinske gimnastike, če hoče pravilno poučevati ta velevažni predmet. Dnevni red na tem teeaju je bil sledeč: ob 6. uri zjutraj vstajanje, od 6H do 754 jutranja gimnastika (redovne, proste vaje, tek), od 7X> do 8X> zajtrk, odmor, od 8M lo 12 Y> prcdavanja. teorija in praktična metodika. ob 13. kosilo v »Hrvašikem učiteljskem domu«. Popoldne kopanje in solnčenje v občinskem kopališču. Tečajniki in tečajnice so priredili pod vodstvom g. Bogunovida več lepo uspelih izletov in sicer: z ladjo v Kraljevico ob priliki sokolskega okrožnega izleta; v Pag, Karlobag in Senj; na Vrbnik, kjer so si tečajniki in tečajnice ogledali znamenito knjižnico ter poslušali narodno glasbo na »sopilah«. Z avtobusom so si ogledali naravne krasote Plitvičkih jezer in raznih jam (n. pr. Golobnjača), končno Opatijo ter krajše izlete v bližnjo okolico (n. pr. Selce, kjer se je vršil tečaj za deška ročna dela). Obiskali so tudi vzorno češko kolonijo za deco v Crikvenici pod vodstvom agilne češke predsednice ge. Marije Stejrskalove. Nadaljesose udeležili sestanka s sokolskim društvom Crikvenica ter akademije in bankcta, ki ga je priredilo sokolsko društvo Crikvenica v čast tečajnikov in tečajnic. Tečaj je posetilo mnogo odličnih osebnosti. Na prvem mestu naj omenimo g. dr. Murata Kozma, šefa odseka ministrstva za fizično vzgojo v Beogradu. ki je izposloval vsem udeležnikom 75% popusta na železnicah ter dopust. O uspehu na tečaju se je izrazil zelo pohvalno. Po naročilu g. ministra za fizično vzgojo je obljubil, da bodo najboljiš tečajniki nagrajeni. Tečaja so se udeležili sledeči tovariši in tovarišice: Bosanac Matija, učitelj v Dekanovcu, Car Danica, učiteljiščnica v Zagrebu, Chrobath Maksa, učiteljica v Mozelju, Cividini Gjurgjica, učiteliica v Križevcih, Dolinar Zdenko, ucitelj v Veliki Dolini, Gjorgjevič Kosara, roj. Gavrilovid. učiteljica v Lozoviku, Eržen Marica, učiteljica v Begunjah, Eržen France, šol. upravitelj v Banjaloki, Esapovič P. Jelena, učiteljica v Stari Pazovi, Funduk Dj. Djuro, učitelj v Srpskem Selištu, Fundus Dj. Stana, učiteljica istotam, Glišovič Veselinka, učiteljica v Sjenici, Grošinič M. Marija, učiteljica v Hodošanu, Hinger A. Jelena, učiteljica v Veprovcu, Holterer F. Zora, učiteljica v Nikincih, Ivanov^ič V. Katarina. učiteljica v Marincih, Krejči A. Frančiška, učiteljica v Kopačem. Lisek Marija, učiteljica v Ilovi, Orač Olga, učiteljica v Fari-Vasi, Pizek J. Katarina. učiteljica v Štrigovi, Plemid J. Anka. učiteljica v Goričanah, Ribič A. Marija, učiteljica v Štrigovi. Sahnenko J. Trofin, učitelj v Bački Topoli, Stankovič P. Radmila, učiteljica v Vratnici. Stavrič Nikola, učitelj v Ohridu, Utvič V. Ljubica, učiteljica v Klasniču. Vencl Napoleon Viktor, učitelj v Golubincih, Vernik Franjo, šol. upravitelj v Vrbovcu, in Vicanovid D. Djordje, učitelj v Svilajncu. Učiteljev je bilo torej 9, učiteljic pa 20 in sicer iz Dravske banovine 6, iz Savske 11, iz Dunavske 8, iz Zetske 1, iz Vardarske 2, iz Moravske 1. Ob zaključku tečaja so dobili vsi tečajniki in tečajnice posebna spričevala, ki jim bodo mogla služiti za napredovanja v službi. Na tečaju se je obravnavalo celotno gradivo telesne vzgoje za poučevanje šolske dece od 6. do 10. leta. Drugo leto (1. 1933.) se bo vršil istotam nadaljevalni tečaj z gradv vom za višjo narodno, meščansko in nižjo srednjo šolo, t. j. za mladino od 10. do 14. leta; I. 1934. pa bo zaključni tečaj za poučevanje na višjih srednjih in strokovnih šolah mladine od 14. do 18. leta. Želeti bi bilo, da se vrše drugo leto še specialni tečaji za: lahko atletiko, vodne sporte. mladin&ke igre i. d. Na ta način bodo ti tečaji postali nekaka učiteljska visoka šola za telesno vzgojo, ki bo izobrazila naše jugosl. učiteljstvo in dala prave smernice v poučevanju moderne telesne vzgoje po sokolskem sistemu. La fete de la Republique Fran^aise. Kar je pri nas Vidov dan, to je pri Francozih 14. julij. Velike slovesnosti v vseh krajih nam pričajo, kako znajo Francozi ljubiti svojo domovino. Nič čudnega ni, da so premagali pri Verdunu dvakrat močnejšega sovražnika. »On ne passe pas« (Preko mene ne prideš). — Tega načela se je držal slednji vojak. Pa vrnimo se k 14. juliju. Na predvečer so sprevodi (baklade). — Godbe na pihala, ki so skoro v vsaki obči.ni, igrajo razne domorodne pesmi. Najbolj priljubljen je Fochev marš. Naslednji dan, t. j. 14. julij — Praznik francoske republike — je resnično pravi dan prostostk Orožnikov, strogih paznikov ta dan ne vidiš. Domačini tega ne izrabljajo, pač pa tujci. Ti nemoteno prirejajo svojevrstne »baklade« in njih huronsko vpitje se razlega pozno v noč. Najbolj pa so zanimive zabavne prireditve otrok. Vsaka občina žrtvuje nekaj stotakov za svojo mladino. To je mogoče seveda le v ta- kih državah, kot je Francija. Oglejmo si te prireditve! Medtem, ko je šola storila svojo dolžnost, se zbere šolska mladina pred občinsko hišo. Tu slišiš vrišč in ploskanje deklic. Župan ali kak občinski odbornik jim zavezuje oči. Med drevesi je napeta vrv, na kateri vise na tanjši vrvici mali zavkki. Deklica z zavezanimi očmi dobi škarje in tava v smer proti zavitkom. 2e dva metra pred zavitki prične striči v zrak. Končno pride do zavitkov. Dolgo revica lovi, slednjič se ji le posreči, da odreže vrvico, na kateri je bil obešen zavitek, v katerem najde žepno ruto, peresa, žogo, nogavicc ali kaj podobnega. —• Sto rok se dvigne: »Moi, moi, s' il vous plait« (jaz, jaz prosim). Ko se naveličaš čednih deklic, greš k umazanim dečkom. Zakaj pa umazanim? Ali so dečki v Franciji vedno umazani? O ne, ampak danes pa so. V treh skupinah jih najdeš. Prva skupina trga franke, ki so nalepljeni na sajastih piskrih. Ne bo vam težko si jih predstavljati. Še »lepši« so oni, ki jih namažejo po obrazu s iklejem. Taki iščejo potenn denar v kurjem perju. Seveda morajo prvi kakor drugi pobirati denar z usti. Kaj pa tretji? O ti so šele pravi pujski. Čez pol metra globoko in šest do sedem metrov široko vodo je postavljen lesen drog. Kdor pride po njem prvi čez vodo, dobi 30 frankov, vsak naslednji pa 10 frankov. Prva nagrada je že lep denar, zato se za njo trudijo tudi večji dečki, katerim v današnji dobi pravimo že »fantje«. Drog ni debel in namažejo ga še z milom, da je pot do nagrade težja. Menda mi ni treba opisovati nebroj nesrečnežev, iki štrbuniknejo v blatno vodo. — Marsikdo, ki je vse leto treniral, je trdno uverjen, da bo srečno prišel na drugo stran. Ne da bi se preoblekel. jo junaško ureže po drogu čez vodo. Na svetu je pa že tako, da človeku najraje spodrsne takrat, ko se hoče postaviti. Kasneje moreš opazovati tekme v teku. katerih se udeležujejo dečki in deklice. Tam zopet vidiš skupine fantov, ki vlečejo debelo vrv vsak na enem koncu in poskušajo na njej svojo moč. Seveda so zmagovalci povsod dobro nagrajeni. Kako bi bilo pri vsem tem mogoče, da si ne bi prav vsak otrok zapomn.il 14. julija. Bo pač res, da kdor daje, tudi prejme. Jankovič.