ACADEMIA SCIENTIARUM ET ARTIUM SLOVENICA RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE CLASSIS I: HISTORIA ET SOCIOLOGIA BIBLIOTEKA KMETIJSKE DRUŽBE ZA KRANJSKO (SLOVENIJO) 1820-1945 LA BIBLIOTHEQUE DE LA SOCIETfi D’AGRICULTURE POUR LA CARNIOLE (POUR LA SLOVENIE) 1820-1945 MELITTA PIVEC-STELE RAZPRAVE — DISSERTATIONES V HAUPTMANNOV ZBORNIK LJUBLJANA 1966 NUK BIBLIOTEKA KMETIJSKE DRUŽBE ZA KRANJSKO (SLOVENIJO) 1820-1945 LA BIBLIOTHEQUE DE LA SOClETE D’AGRICULTURE POUR LA CARNIOLE (POUR LA SLOVfiNIE) 1820-1945 MELITTA PIVEC-STELE 195383 3 Prva kmetijska družba za Kranjsko (K. k. Gesehsehaft des Aoker- baues und niitzlicher Kunste im Herzogithiume Krain) je bila usta¬ novljena 1767 ter je prenehala 1787. Sele 1814, po koncu Napoleonovih, vojn, je bila osnovana druga kmetijska družba za Kranjsko (K. k. Landwinthschafts-Gesallsah:aft in Laibach), 'ki pa je vedno navedla kot letnico ustanovitve 1767 (včasih celo 1693, leto ustanovitve Akademije operozov) in s tem hotela poudariti, da ornih 27 let med 1787 in 1814 ni pretrgalo kontinuitete društva. In kakor Academia operosorum in stara kmetijska družba, tako je tudi nova kmetijska družba polagala važnost na ustanovitev strokovne biblioteke. Ker pa je bila biblioteka starejše kmetijske družbe izročena Ldceahni ibibffiotekd, je morala osno¬ vati svojo biblioteko čisto na novo. V našem orisu bo govora samo o biblioteki mlajše kmetijske družbe, o družbi sami le toliko, kolikor je potrebno za. razumevanje nastanka in razvoja njene biblioteke. 1 Publikacije, ki so izšle o priliki pomembnih obletnic KD, ome¬ njajo vse, poleg družbinih akcij in publikacij, tudi družbino biblioteko, tako že prvi zgodovinski pregled delovanja KD, ki ga je podal Her¬ mann Schanda, Vorerinnerungen (Annalen 1822/1823). Sledi s tremi publikacijami Janez B!eiweis: Hdstorisohe Skizze (der k. k. Landwirth- schaft-Gesellschait '(1854); Zgodovina c. kr. kranjske kmetijske druž¬ be ... (1855); in dvojezična Historische Skizze der Hauptmomenibe der Wirksamkeit der k. k. Landwiinthscha!ft-Geseilsdha'fit ih Krain... — Zgodovinske črtice delovanja c. kr. 'kmetijske (družbe na (Kranjskem ... (1867). Dvojezično je tudi izšlo: Die Jubeifeder der krainischen k. k. Kmd\virihsehaft-Gese!lsahaft am 24. Oot. 1867 ... — Stoletnica c. kr. kranjske kmetijske družbe... 24. okt. 1867 ... (1868). Po daljšem pre- 1 Uporabljene kratice: DAS — Drž. arhiv Slovenije GMS — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo KD — Kmetijska družba LB — Licealna biblioteka LZ — Laiiba-cher Zeitung MK — Muzejska knjižnica NUK — Narodna in univerzitetna knjižnica SAZU — Slovenska akademija znanosti in umetnosti Razprave V, 1966 t: razred 359 4 Melitta Pivec-Stele dedku zaključi to serijo Rado Lah: Stošestdesetletnioa Kmetijske druž¬ be (Veliki koledar Kmetijske Matice 1926). Vendar vsi ti pregledi biblioteko le kratko omenjajo. Več prostora zavzemajo podatki o biblioteki v periodikah KD. Annalen (1822/49), Mattheilungem (1858/69), Naznanila (1870/82) in administrativna poročila nudijo bogato gradivo. Ko se pa z 1. 1883 spre¬ meni značaj KD in postane iz dotlej znanstvenega na razmeroma ozek krog omejenega društva množična, praktično usmerjena organizacija, nekako usahne zanimanje za biblioteko. Kmetovalec (1883/1944) ome¬ nja diružbine publikacije, prinaša ocene domačih in inozemskih stro¬ kovnih 'knjig, o družbeni biblioteki pa nima nič. Od arhiva KD hrani D AS ok. 80 fasciklov pod naslovom: Arhiv kranjske kmetijske družbe v Ljubljani. Med njimi vsebujejo nekateri (B-|, B 2 , B3, S10 B, D 4 , K 2 , P13) precej računov tiskarjev, knjigovezov in knjigarnarjev, ki 'dovoljujejo sicer nepopoien vpogled v to, kaj je KD dala tiskati itn vezati in katere knjige in revije je kupila. Fascikli ob¬ segajo tudi del korespondence članov, ki so knjige KD naročili, itn na¬ ročnikov sploh ter častnih in dopisujočih članov KD (tkii pojasnjuje, kako je marsikatera knjiga, kii na prvi pogled preseneča, prišla v biblioteko KD). Čeprav je odbor KD večino arhivalnega gradiva po¬ rabil za svoje periodične publikacije, so tu vendar podatki, katerih — verjetno tudi hote — niso objavili. Pravno podlago za ustanovitev strokovne biblioteke so dala pra¬ vila (Statuten) KD, na katetrih so delali od 1814 in ki so prvič izšla 1820. Med sredstvi za izpopolnitev naloge KD, pospeševanja kmetijstva v vseh panogah, navaja čl. 3 c nabavo in posredovanje boljšega sta¬ rejšega in novejšega kmetijskega slovstva, med pravicami članov pa čl. 17 c pravico uporabe biblioteke ter zbirke modelov in strojev druž¬ be. Cl. 27 c še dodaja, da tima tajnik KD nadzorstvo nad arhivom, biblioteko in zbirkami. Te določbe se ponavljajo — z majhnimi jezi¬ kovnimi spremembami — v vseh poznejših izdajah pravil. 2 V prvi dvojezični izdaji (Statuten — Postave) 1849 navaja čl. 2 k, da KD »Zbira kmetijske bukve in kmetijsko orodje«, čl. 7 pa pravico članov »se poslužiti diružbine bukvamiice in predpodob in mašin druž¬ be«. Podobno se glasita člena v dvojezični izdaji (Statuten — Postave) 1854. V tudi dvojezični izdaji (Statuten — Pravila) 1876 se glasi čl. 3 d, da zbira KD 'kmetijske knjige in spise, modele itd. za razširitev knjiž¬ nice in muzeja, čl. 10, 3 pa pravi, da sme član KD rabiti knjdžniioo, muzej in druge družbine piamooke. Tudi pravila (Statuten) 1888 na¬ vajajo v čl. 2 d ustanovitev in razširitev strokovne biblioteke (»Fach- biblioithek«) ter kmetijskega muzeja, v čl. 7 d pa pravico članov na uporabo biblioteke in Zbirk KD. Še poznejše izdaje pravil — 1889, 1893, 2 Dozdaj evidentirane izdaje pravil KD so uvrščene v seznam publi¬ kacij KD. 360 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 5 1899, 1907, 1912 — ponavljajo vse iste člene; zadnja pa rabi izraz »hraniti in množiti strokovno knjižnico«. K>o so bila pravila potrjena (8. apr. 1820), se je odbor KD 20. nov. 1821 konstiiituiiiral, s predsednikom Jan. Nep. Buzetom na čelu. Na prvem splošnem zborovanju v maju 1822 so položili temelj svoje stro¬ kovne biblioteke. Votiiirali so ,za nakup prvega fonda 300 goldinarjev, sklenili kupiti več izvodov razprav štajerske, nižjeavstrijsfce in mo- ravsko-šilezijske KD in dopolniti dela stare KD v Liceaini biblioteki. Zato so prosili Matijo Kallister ja, bibliotekar j a LB, naj sestavi seznam ekonomskih knjig v LB, posebno onih, toi' so bide last bivše KD in potrebujejo dopolnilo, obenem naj pa napravi načrt za prevzem biblio¬ teke predsednika KD J. N. Buzeta, ker jo hoče prepustiti za javno uporabo. 3 M. Kallister je 11. VI. 1822 odgovoril, da seznama knjig bivše KD ne more predložiti, ker so knjige LB postavljene v skupnih dvo¬ ranah in ni zaznamovano, odkod so prišle v LB. Kolikor Buzetove biblioteke ne prevzame Muzej, bo le-ta najbolj dostopna za občinstvo, če se združi z LB. 4 Po tem negativnem odgovoru je KD na drugem zborovanju v novembru 1822 sklenila naprositi gubernij, da naroči M. Kaffisterju, naj napravi zaželena predloga. 5 Prošnjo za gubernij so poslali' 27. XI. 1822. 6 Med čakanjem na odgovor pa so že večkrat vpra¬ šali za svet Jožefa Veita, profesorja za kmetijstvo na liceju, in Franca Hladnika, profesorja na gimnaziji, katere knjige naj kupijo. Končno je 23. VI. 1823 izšel odlok gubernija o knjigah, !ki so v LB in bi naj bile last stare KD in o prevzemu Buzetove biblioteke za KD ali Muzej. 7 Katko je prišla biblioteka KD v LB, se ne da natančno ugo¬ toviti in zato se ne more vrniti. Oland KD si te knjige lahko izposo¬ jajo proti jamstvu KD na dom, kakor profesorji, razen če so luksuzna dela (»Pirachitvverke«). Za Buzetovo biblioteko pa je najbolje, če se postavi v lokalu KD. (Dejansko je nekaj njenih knjig v biblioteki KD, ne more pa se ugotoviti, ali je prišla tja kot celota.) Očavidno si je odbor KD zamislil pridobitev biblioteke stare KD kot osnovo svoje strokovne taibltotefce. Ta pnvii poskus ni uspel, po nekaj letih pa se je akcija ponovila in sicer ko je grof Franc Hohen- wairth postal predsednik KD. Hohenwarth je 10. X. 1828 pisal ener¬ gično pismo bibliotekarju Kallister ju: Izrečna valja cesarja (»der be~ stimmt ausgesprodhene Wille S. M.«) je, da vrne LB knjige, ki so bile last bivše KD. Samo radi popustljivosti prejšnjega predsednika KD se to še ni zgodilo., Zato naj pošlje katalog te biblioteke, drugače bo treba iskati drugo pot. Res je napravila KD novo prošnjo na gubernij 3 Annalen 1822/23, 39. 41. 4 D AS, B,. 5 Annalen 1822/23, 46. 4 D AS. B v 7 DAS, B 3 . Razprave V, 1966 I. razred 361 6 Melitta Pivec-Stele 8. I. 1834, naj, po volji cesarja, vrne LB last bivše KD. 11. IX. 1834 pa je gubernij odgovoril: KD ne more dokazati, katere knjige so bile last bivše KD, zato jih ni mogoče vrniti; lahko pa dobi KD za Muzej modele ladij. 8 S tem je bilo definitivno pokopano upa¬ nje na pridobitev biblioteke stare KD. Pripomniti moramo, da moti¬ vacija odklonitve ni bila prazen izgovor. LB, sedaj Nhrodna in uni¬ verzitetna knjižnica, res nima seznama biblioteke stare KD, medtem ko ima take sezname za biblioteke iz Stične, Bistre itd., ki juh je v istih letih prejela. Odprto ostane vprašanje, ali so te knjige imele vse ekslibris stare KD, ker s tem bi se dale identificirati. Na vsak način je zmagala administracija nad cesarjem. Financ Hohemvarth pa se je lotil še druge akaije v korist biblioteke KD. 23. X. 1827 je ponudil KD ekonomski oddelek svoje biblioteke v začasno uporabo in priključil seznam: 468 del 8°, 46 del 4°, 22 ded fo, skupaj 536 del. KD je ponudbo sprejela in 17. V. 1828 Hohenwartha vprašala', kako se naj prepuščena biblioteka postavi in kakšni naj bodo pogoji za izposojevanje, in Hdhenwarth je dal 22. V. zaprošena navo¬ dila. 9 Načrt za postavljanje knjig in pogoje za izposojevanje so obja¬ vili Annalen 1828/1, 27-28, 1828/2, 5, in seznam Hohemviarthove (biblio¬ teke 1828/1, 52-94. Načrt za postavljanje knjig, po ‘takratnem običaju seveda po stro¬ kah, je Obsegal 12 oddelkov: kmetijstvo, 'kmetijski časopisi, 'kmetijski učbeniki, poljedelstvo in iravništvo, vinogradništvo, sadjarstvo, (goz¬ darstvo, čebelarstvo lin svfiflarsitvo, kmetijske Obrti, kmetijska spisi mešane vsebine, razno, rokopisi. Poseben oddelek je bil določen za strojie, orodje in modele. Pogoji za izposojevanje knjig iz Hohenwarthove biblioteke so bili naslednji: a) izposojevalec potrdi z lastnoročnim podpisom prejem iz¬ posojene knjige; b) po 4 tednih mora 'knjigo nepoškodovano vrniti ali prositi za podaljšanje; c) za poškodovane ali izgubljene knjige mora dati nadomestilo, tki ga določi odbor KD; d) 'knjige se izposojajo in vračajo lahko vsako soboto od 11. do 12. ure v društvenih prostorih. Za svojo dobo je bil ta izposojevalni red kar dober, pozneje pa so se le pokazale pomanjkljivosti. V Annalen za 1822/23, ki so pa izšli šele 1830, je Hohenwarth v uvodu podčrtal, da je na Kranjskem novejša gospodarska literatura skoraj nepoznana, ker vsled vojn in okupacije ni ostalo sredstev za take nakupe. Obenem je opravičil, da isto leto — 1830 — že izidejo tudi Annalen za 1828, čeprav vmesnih letnikov še ni, ker so hoteli članom KD sporočiti, d^ je zdaj že postavljena obsežna gospodarska biblioteka, ki je njim na razpolago. Konča s prošnjo, da bi člani biblioteko pridno uporabi jeli. 10 8 DAS, B,. 9 DAS, B,. 10 Annalen 1822/23, IV-VI. 362 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 7 Nobenvviarthava biblioteka je ostala v KD do 1837: 3. VI. je poslal Hohenw;arth KD dopis, da bo vzel svojo biblioteko nazaj; KD naj do¬ loči nekoga («-eim Individuum«), 'ki bo knjige po tiskanem 'katalogu vrnil. 5.. VI. je KD že odgovorila, da je J. Gtandini določen za predajo biblioteke, ki se je poitem opravila 7. in 8. VI. 11 Poznejša usoda Hohen- warthove biblioteke pa nam dozdaj ni znana. Poskus reatiitudje biblioteke stare KD in začasno posojena. Hohem- vvarbhova biblioteka sta pa bili le epizodi v razvoju biblioteke KD. Brez ozira nanju se je takoj od začetka biblioteka množila na običajne tri načine (po nakupih, po zamenjavah, po darovih) in po last¬ nih publikacijah KD. Ker je biblioteka KD najstarejša slovenska stro¬ kovna biblioteka — pa danes, žal, raztrgana — je vredna, da se poskusi njena rekonstrukcija. Rekonstrukcija biblioteke KD (bi bila najlažja na podlagi njenih katalogov — a tu je boleča točka: obstajali so, pa jih ni več. Imela je inventarni, abecedni avtorski in stvarni katalog. Prvi se je izgubil 1930 (omenjeno v: Naše knjižnice, GMS 13 (1932, 90), pa tudi druga dva sta izginila. Ohranjen je samo katalog za prvih 20 let obstoja biblio¬ teke, objavljen v Annalen za 1842, 42-75. Razdeljen je po strokah, pa tudi po jezikih. Oddelkov — prav pestrih — je 25: amate in žumali, medicina, knjigovodstvo (kmetijsko in drugo), kemija, gozdarstvo, geo¬ grafija, zgodovina, statistika, topografija, zakoniki, 'politika in sorodno, obrt, industrija in tehnologija, gramatika, leksikoni in leposlovje, ko¬ ledarji, kmetijstvo (seveda največja skupina, 115 številk), matematika in geometrija, prirodopis, statuti, persomaOije, botanika, fizika, vete¬ rina, .slovenske knjige (»Wterfce in kratkmscher Sprache«, 10 številk), latinske, italijanske, francoske itd. (56 štev.), skupaj 484 številk. Pri tem pomanjkanju katalogov hočemo poskusiti rekonstrukcijo knjižnega fonda po že omenjenih štirih skupinah, ki so ga sestavljale. Začeli pa bomo z lastnimi publikacijami KD, čeprav je to številčno najmanjša Skupina. Te publikacije — danes sicer niso več vse ohra¬ njene — je namreč biblioteka 'gotovo imela, obenem je pa ta skupina izredno važna im bo zato najbolj izčrpno obdelana. Navedli bomo, v kronološkem redu, najprej periodika — revije, koledarje, knjižne zbir¬ ke, administrativne spise — potem posamezne 'knjige in brošure. a) Revije: Annalen der k. k. Lamdwiritbschafts~GeseI'ls€haft in Laibach (1830—: in Krain) 1822—1849. Izhajanje je. bilo precej neredno: 1822/23 (1830), 1826, 1, 2 in 1827 (1833), 1828)1 (1830), 1828/2 in 1829 (1834), 1830 (1838), 1836 (1837), 1837 (1839), 1838/39 (1842), 1840/41 (1842), 1842 in 1843 (s. a.), 1844/49 (1849). L. 1824, 1825, 1831—1835 menda sploh niso izšli, kar se da sklepati i a dejstva, da jih nimajo ne SAZU, ne NUK, ne MK, ne D AS. Mittheilungen der k. k. L/anchvirthschaft-Geseillsehaft in Krain aus der aillgememem Versammlumg ..., 1858—1867 (pozneje še Beilagen). n DAS, B., Annalen 1837, 96. Razprave V, 1966 I. razred 363 8 Melitta Pivec-Stelč Naznanila. Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba na Kranjskem — Mittheilungen. Hrsg. von der k. k. Landwirthschaft-Geselschaft in Krain 1869—1882. (Nekateri letniki imajo Dodatek — Anhang, oz. Doklado — Beiiage.) Naznanila konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe Kranjske — Mittheilungen der Pferdezueht-Sektion der k. k. Landwirthschaft-Gesell- schaift in Krain. 1881. (Samo en letnik.) Kmetovalec (polmesečnik). 1. (1884)—61. (1944). S prilogami: Konjerejec. Uradno glasilo samostojnega 'konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe Kranjske. 1. (1913) — 6. (1922). Perutninar. Uradno glasilo' samostojnega perutninarskega odseka c. kr. kmetijske družbe Kranjske. 1. (1913) — 2. (1914). Vrtnar. Uredniška priloga Kmetovalca. 1. (1888) — 6. (1893). A. B. C. kmetske iin kmetijske izobrazbe. Uredniška priloga Kmetovalca. I. Zgodovina kmečkega stanu 1. (1918). (Več ni izšlo.) Za nemške člane je KD kot dodatek k »Oeconomu«, ki ga je zanje me¬ sto Kmetovalca na svoje stroške (100 gild. letno) naročila, izdala: Mittheilungen der k. k. Landwirthsoha£t-Gesellschatt fur Krain und deren selbstandigen Sektionein fur Pferdezuchit und Fischerei. Erscheinan in zwangloser Folge. I. (1893) 1—3, II. (1894) 1—2. (Več ni ohranjeno.) Ko¬ čevska podružnica KD je izdala: Der Landivirt. Illustriertes landwirtbschai:tliches Blatt. Hrsg. von der Filiale Gottschee der k. k. Landwirthschafti-Gesellschaft fur Krain. 1. (1909) - 10. (1918). Kmetijske in obertnijske Novice, (1843—1902), imajo poseben položaj: prvih oseirn letnikov nosi oznako: Na svetlobo dane od c. kr. kranjske kme¬ tijske družbe, z 9. letnikom ,pa so prešle v last urednika J. Bleiweisa in založnika J. Blaznika. (1. ileto so se tiskale v 600 izv., 4. leto pa že v 1451 izv., kakor s ponosom povedo Ainnalen 1847, 15.) b) Koledarji: Kalender der k. k. Landivirthschaft-Gesellschaft in Krain 1. (1823) — 21. (1843). Njegovo nadaljevanje pod nekoliko spremenjenim naslovom je: Neuer Wirthschafts-Kalender. Hrsg. von der k. k. Dandwirths.chaft-Gesrfl- schaft in Krain. Neue Zeitfolge 1. (1844) — 29. (1871). Zadnji, 30. letnik, nosi naslov: Wirthschafts- u. Geschafts-Kalender zugleich Schematismus des Her- zogthums Krain, 1874. Ostal pa je edini. Velika Pratika. Na svetilo dana od z. kr. kmetijske drushbe, 1846—1945. c) Knjižne zbirke: Kmetijska knjižnica. 1. (1900) — 16. (1923). Sestavljajo jo deloma pre¬ vodi, deloma originalna dela, deloma ponatisi iz Kmetovalca. 1. Edvard Hotter, Gnoj in gnojenje, 1900. 1. Frančišek Stupar, Apno v kmetijstvu, 1902. 3. Frančišek Stupar, Navodilo, 'kako je sestavljati poročilo o letini, 1904. 4. Ludwig Steuert, Soseda Razumnika prašičja reja. Prel. G. Pirc. 1905. (2. izd. 1909.) 5. Maks Kostanjevec, O užitnimi od vina in mesa. 1905. 6. Viljem Rohrman, Poučno potovanje v Švico. 1905. 7. Ludwig Steuert, Soseda Razumnika govedoreja. Prel. G. Pirc. 1905. 8. Bobuslav Skalicky, Siljenje ali kaljenje ameriških ključec. 1907. 9. Gustav Pirc: Določanje tolščobe v mleku. 1908. 10. Bohuslav Skalicfcy, Kmetijske razmere na Češkem. Poročilo o go~ spodarsko-poučnem potovanju slovenskih kmetovalcev na Češko 1. 1908—1909. 364 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 9 11. Gustav Pirc, Poglavje o govedoreji na Kranjskem. 1909. 12. Bohusilav Skalidky, Pridelovanje in razpečevanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju. 1912. 13. Theodor Weinzierl, O sestavljanju in setvi travnih mešanic. Posl. J. Turk. 1913. 14. Anton Sivic, Poljudna navodila za merjenje lesa. 191$. (2 predel, izd. 1922.) 15. Ludwig Steuert, Soseda Razumnika konjereja. Prel. A. Jamnik. 1916. 16. Jakob Turk, Navodila o gnojenju (travnikov. 1923. Gospodarska navodila. 1. (1903) — 86. (1934). (Toliko zvezkov hrani NUK, morda jih je bilo pa še več.). To so brošure, ponatisi iz Kmetovalca, neka¬ tere so izšle tudi v 2., 3. in 4. izd. d) Administrativni spisi: Večinama so periodični, menjajo pa večkrat naslove, včasih so dvo¬ jezični, včasih ločeno nemški ali slovenski, in so tako fragmentarno ohra¬ njeni, da je težko točno določiti, kdaj so začeli oziroma prenehali izhajati in kdaj so spremenili naslov. (Se največ hrani NUK med društvenimi spisi v mapi KD.) Poročilo glavnega odbora — Rechenschafts-Bericht; Adminisitratioins- Bericht des Zentralausschiusses, ki je 'bil priložen »Oeconomu«; Poročilo o delovanju centralnega odbora — Bericht des Zentralausschusses — Rechen- schaftsbericht; Upravniško poročilo — Admmistrations-Bericht in Računski sklep, ki je Ibii priložen Kmetovalcu. Druge administrativne publikacije so bolj sporadične, npr. Verzeichniss samtlicher Mitglieder (1824); Personal- stand der P.T. wirklichem Mitglieder (1867) (pa teh seznamov je bilo več); Vabilo k praznovanju stoletnice in vabilo k naročbi na Spomenico (1867, oboje dvojezično); Oklic za ustanovitev podružnic (1868, dvojezičen, priloga LZ 30. VI.); Generalversammlung 24. nov. 1869 (ponatis iz LZ); Thatigkeits- bericht 1905 iin Poročilo o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo 1. 1921 (ponatis iz Kmetovalca). Pa takih publikacij je bilo gotovo. več kot je ohra¬ njeno oziroma evidentirano. Pravila, najprej nemška, potem dvojezična, končno samo slovenska, so izšla pri spremembah, ki jih je zahteval razvoj KD. Statuten der k. k? Aekerbau-Gesellschaft in Kram, 1820 (dve različni, izd.). Postave krajinske kmetijske družbe — Sitaitiuiten der Land r wirt i hs.chaft-Ge- sellschaft in Krain, 1849 (z ustanovitvijo podružnic). Statuten der k. k. Landwirthschaft-Gesel'lschaft in Krain — Postave c. kr. krajnske kmetijske družbe 1854. Načrt pravil c. kr. Kmetijske družbe kranjskega vojvodstva — Entwurf der Statuten der ik. k. Lianidvrirthschaft-Gesallisehafit im Herzogltihume Krain, 1867. Pravila c. kr. kmetijske družbe kranjskega vojvodstva — Statuten der k. k. Landwirthschaft-Geseillschaft in Krain, 1867. Statuten der k. k. Landmrthsohaitsigaseilsehafi fur Krain, 1888. Pravila c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko 1889, 1893, 1899, 1907, 1912. Izpremembe pravil, sprejete na občnem zboru Kmetijske družbe kranj¬ ske, dne 20. maja 1920. Poleg splošnih 'imamo še nekaj specialnih pravil: Statuten der Be- lohnungs-Anstalt guter landwirthschaftlic'her Dienstboten, 1835. Statutein zur Vertheilung der Geseilschafti-Medaille an die Obstbaum- ziichter, 1841. Poslovnik za podružnice c. kr. kmetijske družbe Kranjske, s. a. Pravila za samostojni konijerej&ki odsek c. far. kmetijske družbe kranj¬ ske v Ljubljani — Statuten der selbstandigein Pferdezuchtsektion der k. k. Landwirthschafits'gesellschafti fur Krain in Laibach, s. a. Razprave V, 1966 I. razred 365 10 Melitta Pivec-Stele e) Z administrativnimi spisi smo zaključili pregled periodik in preidemo k posameznim knjigam in brošuram, ki predstavljajo pravo strokovno deilo KD. Navedli jih bomo s skrajšanim naslovom kronološko, ker s tem do¬ bimo istočasno »pregled o tem, katere publikacije so bile takrat najbolj po¬ trebne in za katere je bil takrat strokovni pisatelj na razpolago. Anonimni so po možnosti razrešeni. Kratko poduzhenje dobro oglje shgati, je brez letnice, spada pa gotovo (bohoričica) med najstarejše, ravmo> talko: Nachricht der k. k. Landvhrt- schaitgesellschaft in Kr,ain... die Gypsbriiche in Oberkrain betreffend. 1823. Franc Pirc, Krajinski vertnar. 1. 1830, 2. 1834. Kratek poduk, sviileprejke ali shidne goseinize in murve prav in s’ ve¬ likim pridam rediti. Iz nemshiga prestavil A(nton) P(intar). 1840. Janez Biedweds, Bukve sa kmeta... Po volji K. D. na svitlo dal —. 1. 1843. Schema — Entwurf zum Behufe einer landvvirthschaiftlichen Topograiphie von Krain. (1843.) Matija Vertovec, Vinoreja. Bril. Novic 1844. Franc Pirc, Krajnski vertnar. 2. popr. in pornn. natis. 1845. (Mihael Stojam), Milosrčnost do žival. 1846. Matija Vertovec, Kmetijska kemija. 1847. (?) (Andrej Flaijšmnan), Slovenski vertnar z oz. na sadno razstavo v Ljub¬ ljani 1847. Doklada Novic 1848. Mihael Stojan, Milosrčnost do žival. 2. popr. natis, 1849. Matija Vertovec, Sporočilo slovenskim vinorednikom, sosebno Ipavskim in Primorskim. Doklada Novic 1850. Franz Xaver Hliuibeik, Nauk, murbe in svilide rediti in svilo pridelo¬ vati ... prev. J. Bledweis. Janez Zalokar, Umno kmetovanje in gospodarstvo. 1854. Janez Bleiweds, Historische Skizze der k. k. Landwirtscha£t-Gesellschaft. 1854. (Anton V/immer), Gnojnišče kmetovavca zlati rudnik. Poslov, dr. Blei- weis. 1854. Janez Bleiweis, Zgodovina c. kr. kmetijske družbe. 1855. Janez Bleiweis, Was hatte in Innenkrain . . . zu geschehen? 1856. Kratek poduk, svilotprejke ali židne gosenice dn murve prav . .. rediti. Iz nem. prestavil A(nton) P(intar). 2. izd. 1859. Franc Pirc, Kranj,siki virtnar. 3. popr. nat. 1863. Kmetijska razstava v Ljubljani 1863 — Landwirthschaftliche Ausstal- lung in Laibaoh 1863 .. . 1864. Janez Bleiweis, Historische Skizze der Haiuptmomente der Wir l ksam- keit... — Zgodovinske črtice važnejšega dedovanja. .. 1867. Die Jubelfeier der kradinišchen k. k. Lamdwi,rthschai£t-Geseillschaft am 24. Okt. 1867. 1868. Stoletnica c. kr. kranjske kmetijske družbe. 1868. Johann Mach, Kurze Anleitung zur Zucht des Seidenspinners der Eiche B. Yama-Mai imenovane. 1868. Janez Mach, Kratek pouk, kako iarejevati hrastove svilne gosenice Yama-Mai imenovane. 1868. Poduk, »kako najbolje živo majo nasaditi... Po Schenkovem in Faber- jevern spisu. 1868. Mavricij Scbeyer, Kako se seje seme gozdnih (borštnih) dreves. Pon. iz No,vic 1869. Viljem Schleicher, Živali kmetijstvu in gozdarstvu koristne. 1870. Franz SchoMmayr, Bodenverhailtoisse (u.) Bodenkarte von Krain. Cor- rigirt von Markuš Lipold. 1870. Janez Bleivveis, Nauk o umni živinoreji. 1871. Ludvig Ddmitz, Potni pouk o krasu in o pogozdovanji Krasa. 1871. 366 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 n Franz Schollmayr, Der Leionfoa-u im Kraim maoh dem Erhebumgen i. J. 1872. 1872. Adolf Triemtl, Zboljšanje gospodarstva na planinah... Postov. Jožef Zelen. 1872. Franz Schollmjayr, Poročilo 1 o Duinajsikej svetovnej razstavi 1873 — Berichti iibeir di-e Weltaussteiluihig 1873. {Pom. iz Naznanil I.) 1873. ■ O vinskih družbah... (Pom. iz Naznanil.) 1874. Luka Porenta, Novi kranjski panj po Dzierzomovd osnovi. 1875. Adolf TrienU, Stelja in gnoj. 1875. Andrej Piskar, Navo-d za pridelovanje lanti in prediva po Belgijskem načinu. (Pon. iz Novic.) 1876. Peter Kozler, Navod, kako naj se napravljajo vodnjaki — Anleitun-g zur Eirrichtung guter Wasserbehalter. 1879. Ivan Laipajne, Glavna vodila umnega gospodarstva na majhnem po¬ sestvu z malim imetjem. 1880. Janez Bleiweis, Nauk, 'kako zdrava in iboina kopita podkovati im ko¬ pitne bolezni ozdravljati. 2. popr. nat. 1883. (1. izd. 1851 ni izšla v zal. KD.) Vzorni miačrit kmettffijslkiih stavb na Kranjskem. I. List s pos. oz. ;na Bo¬ hinj. Zložil Ernest Kramer. — Musterplam fur iandvviirthschaiftliche Bautem in Krain mit bes. B-eirucksichtigung der Wocheiin. 1883. Nauk, klavno živino in meso ogledovati ... posl. J. Bleiweis. 2. nat. 1883. (1. izd. 1855 ni izšla v zal. KD.) Matija Rant, Opis najmavadnajših, sadjereji škodljivih mrčesov. 1883. Mathias Rant, Beschreilbumg der gew6hnlichsten der Obstzucht šchad- lichen Insekten. 1884. Gustav Pirc, Mlekarstvo. 1884. Vzorni inačrti kmetijskih stavb. Obseg: I. Vinska Met. II. Skedenj. III. Goveji hlev. IV. Konjski hlev. V. Svinjak. Po nemškem izvirniku ... 1887. Gustav Pirc, Vrtnarstvo s pos. oz. na obdelovanje in oskrbovanje šol¬ skih vrtov. 1888. Anton Kaspret, Razmere gorenjskih kmetov okoli 1. 1500. Pon. iz Kme¬ tovalca. 1893. Viljem Rohrmamn, Nauk slovenskim -gospodarjem, kako je ižboljšati rejo goveje živine. (Zial. podtr. KD v Novem mestu.) 1894. Jernej Čeme, Umno čebelarstvo. 1895. Bohuslav Skalicky, Kmetijske razmere na Češkem. 1908. The Garmioiian Gray Ban ded Alpine Bee. 1911. Zakon o dajatvah za vojno z dne 26. dec. 1912. 1915. Fran Goričar, Gospodarski dnevnik za kmetijsko 'knjigovodstvo za 1. 1927. 1927. Dodati moramo, da je imela biblioteka KD tudi dve publikaciji starejše KD: Sam-mlung nutzlicher Untenrichte, vse štiri 'knjige (1770, 1771, 1776, 1779) in W6ahentMoh-es Kundschaftsblatt -des Herzogthums Krain, od obeh letnikov, ki sta izšla, le 2. letnik (1776). Ko se je 1. 1883 pojavil -očitek nedelavnosti -glavnega odbora, je KD v Novicah rt. 1. (gtr. 35) objavila pregled svojih publikacij, ki pa ni izčrpen in točen; pregled namreč ne navaja vseh izdaj KD, obsega pa izdaje drugih založb in samozaložb. Naša bibliografija 'kaže, da so publikacije KD pravzaprav malo¬ številne — 8 revij, 3 koledarji, ok. 70 (knjig in brošur, med temi po¬ natisi — imaj-o pa, posebno slovenske izdaje, za naše takratno talko revno slovstvo o kmetijstvu izreden pomen in so prav pionirsko delo. Razprave V, 1966 I. razred 367 12 Melitta Pivec-Stelž Več knjig je izšlo v več izdajah, kar .dokazuje njihovo uporabljivost. Vidi se tudi postopna slovenizacija publikacij: samo nemške, dvojezične z nemščino na prvem mestu, dvojezične s slovenščino na prvem mestu, samo slovenske. Proces izhajanja slovenskega članka ni bil sicer v za¬ četku tako enostaven: avtor je moral svoj članek napisati najprej v nemščini, odbor KD ga je maral prebrati in odobriti', nakar so ga izro¬ čili »-translatarju«. (Taka prevajalca sta bila npr. Anton Pintar in Franc Malavašič.) Glede na pretežno nemški značaj zamenjav KD je bila slovenizacija publikacij celo nekoliko ovira: 3. II. 1850 se zahvaljuje KD za Gornjo Avstrijo za poslane Novice, pripominja pa, da jih ne morejo prevesti. 12 Podoben jezikovni proces vidimo v korespondenci KD: v začetku samo nemška, potem za Kranjsko slovenska, pa tudi italijanska, češka, hrvaitska. Poleg KD, v začetku edine založnice del o kmetijstvu, sta se v sredi 19. stoletja pojavila z izdajo takih del že Mohorjeva družba in Dež. odbor Kranjski, pozneje še Kmetijska matica. Založniško delo KD se je pravzaprav končalo s prvo svetovno vojno. Do večjih izdaj ni več prišlo dn sicer zaradi pomanjkanja sredstev, čeprav je bilo več pobud. 13 Tako je že 1919 Društvo slovenskih kmetijskih učiteljev prosilo KD, da bi prevzela založbo kmetijskih strokovnih knjig, a KD je 1920 odgovorila, da tega ne more zaradi stroškov, pač pa je 1922 prosila Ministrstvo poljoprdvrede, da da v proračun za 1923 postavko za izdar- janje kmetijskih knjig. Končno se je .sprožila zomisel komisijske pro¬ daje. KD je hotela prevzeti v komisijsko prodajo kmetijske strokovne knjige in poslala ta predlog 1926 sedmim založnikom kmetijskih knjig: Knjigami Goričar in Leskovšek (Celje), Zvezni knjigami (Ljubljana), Kleinmayr & Bamberg (Ljubljana), Tiskarni sv. Cirila (Maribor), Uči¬ teljski tiskarni (Maribor), Martinu Humeku (Ljubljana), Družbi sv. Mo¬ horja (Prevalje). Le od poslednje je prišel pritrdilen odgovor in seznam kmetijskih .knjig. Pa še en piosfcus moramo omenjati. Društvo 'kme¬ tijskih strokovnjakov v Mariboru je prosilo 1925 KD za izdajo kme¬ tijske bibliografije. KD je odgovorila pritrdilno in 1931 prosila Bansko upravo (III., kmetijski oddelek) za sodelovanje pri kmetijski biblio¬ grafiji, za načrt dela in za sotrudnike. Banska uprava je naročila svo¬ jim strokovnjakom, da sodelujejo pri 'bibliografiji. Kmetijska biblio¬ grafija za 1919—1938 je potem izšla 1939 v redakciji J. šlebingerja in J. Marentiča kot druga izdaja Kmetijske zbornice za Dravsko banovino. Visok kontingent knjig v biblioteki KD so sestavljale zamenjave, publikacije drugih KD, s katerimi je bila naša KD v zvezi. Mreža za¬ menjav je bila zelo široka, v prvi vrsti so seveda zastopane KD drugih avstrijskih kronovin. Poslale so večinama koledarje, letna poročila, re- DAS. B 4 . 13 DAS, K 2 . 368 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 13 vije. Iz alpskih dežel KD: za Nižjo Avstrijo na Dunaju; za Gornjo Avstrijo v Linzu; za Štajersko v Gradcu; za Koroško v Celovcu; za Tirolsko v Innsbrucku; za Tkialsiko dn Prediarlsfoo v Innsbrucku; za Salzburško v Salzburgu. Iz sudetskih in karpatskih dežel KD: za Češko v Piraigd; za Moravsko in Slezi jo v Brnu; za Bukovino v Cemovicah; za Galicijo v Lvovu; za Sedmograško v Šibim ju (Hermamnstadt). Iz primorskih dežel KD: za Goriško v Gorici; za Istro v Rovinju. Ko so te zveze po prvi svetovni vojni prenehale, sta jih v skrom¬ nejšem obsegu naidiomesitili jugoslovanski KD: za Srbijo v Beogradu; za Hrvarbsiko v Zagrebu. Zastopane so tudi KD iz inozemstva; Pruska, Saška, Hessanska, Radenska in Padovamska; Ruska v Leipzigu; Ameriška v New Yoi'ku. Nekak višek je bila zamenjava s Smithsonian Instttutdon v Washing- tonu. Od sorodnih društev so bila v zvezi s KD gospodarska in gozdar¬ ska društva. Gospodarska društva: za Češko, za Galicijo, za Hrvatsko in Slavonijo, za Švico, za Rusijo. Gozdarska društva: za avstrijske alpske dežele, za Koroško, za Štajersko, za Tirolsko. Poleg publikacij KD, organizacij privatnega značaja, pa je pre¬ jela biblioteka KD tudi precej publikacij kmetijskih uradnih organi¬ zacij, kakor sta kmetijski svet (Kullurrait) in kmetijska zbornica, ker teh dveh organizacij na Kranjskem ni bilo in je KD opravljala (prvot- no) tudi njune funkcije. Večinoma so to letna poročila. Kmetijski svet: za Gornjo Avstrijo, za. Tirolsko, za Istro, za Češko, za Moravsko, za Bukovino. Kmetijska zbornica: za Nižjo Avstrijo, za Hanover, za Vzhodno Prusijo, za Bademsko. Na tem mestu moramo tudi omenjati: Kmetijsko ministrstvo za Avstrijo, Kmetijsko ministrstvo za ZDA, Osrednji urad za zavarovanje interesov kmetijstva in gospodarstva pri trgovskih pogajanjih, kme¬ tijske poskusne postaje v Ljubljani, Gorici in Pragi, vse iz dobe pred prvo svetovno vojno; v dobo po prvi svetovni vojni pa spadajo: Med¬ narodni kmetijski svet, Mednarodna kmetijska komisija, Mednarodni kmetijski urad. Kot redkost omenjamo poročilo o delovanju kmetij¬ skega zavoda v Talimnu (1934). Pa tudi posamezniki so želeli zamenjavo, tako je npr. 1865 A. D. Komers poslal Jahnbuch fiir osterreichische Landeskunde in prosil za zamenjavo in podatke za statistiko KD; nakar je KD poslala zaželene publikacije. 14 Modus procedendi pri navezi zamenjav je bil dvojen: ali je kranj¬ ska KD prva poslala svoje publikacije in prosila za zameno, ali je obratno tuja KD prva poslala svoje publikacije in prosila za zameno. KD je tej želji navadno rada ugodila, so pa tudi posamezni primeri, ko je odklonila, ker je imela tisto zameno za brezkoristno. Morda se 1 4 DAS, B,. (24) Razprave V, 1966 I. razred 369 14 Melitta Pivec-Stele da iz takih odklonitev razlagati obstoj izoliranih letnikov v biblioteki KD. Sploh je obžalovati, da je večina omenjenih publikacij danes le fragmentarno ohranjena. Odprto ostane vprašanje, aM jih biblioteka že prvotno ni imela kompletnih, ali pa so se pozneje deloma po¬ razgubile. Tretja skupina knjižnega fonda biblioteke KD so nakupi. KD je načrtno kupovala knjige za vse svoje raznovrstne akcije, ki tako naj¬ dejo svoj odmev v biblioteki: dvig živinoreje (konj, goveda, ovac, pra¬ šičev); dvig vinogradništva, sadjarstva in vrtnarstva; pospeševanje če¬ belarstva in svilarsitva; izboljšanje poljedelstva (gnoj, gnojišče), plan¬ šarstva in sirarstva; izboljšanje preddlstva (lan, konoplja); naprava vodnjakov in kapnic; izsuševanje barja in drenaža; nakupi kmetijskih strojev; kmetijske razstave; studijska potovanja itd. Pripomniti pa moramo, da je ta načrtnost vidna le v prvih desetletjih obstoja biblio¬ teke, pozneje, v zvezi z že omenjeno spremembo značaja in vloge KD, in posebno po prvi svetovni vojni, se o kakšni načrtni nabavni politiki ne mar e več govoriti. Vendar je imela težnja KD, da nakupi čim več dobrih in strokovnih knjig, resno oviro v pomanjkanju denarnih sredstev. Lastni dohodki KD so bili precej omejeni: pristopnina, članarina, pristojbina za član¬ ske diplome, nekaj posestev in prodaja lastnih 'publikacij, to je bilo vse. Glavna postavka njenega proračuna so bile subvencije oblasti, državne in deželne vlade. Bile pa so te podpore natančno določene za prej omenjene panoge 'kmetijstva in virman ni bil mogoč. Ko se je delovanje KD še razširilo, so se prejšnjim pridružile še subvencije za agrarno statistiko, za kovaško šolo, za štipendije za obisk kmetijskih šol itd., a šele 1880 subvencija za razširjanje poučnih kmetijskih spisov. 15 Da so bila pičla sredstva KD kronična bolezen, naj ilustrirata dva primera iz zelo različnih dob: Ko je gubernij 1828 zahteval najemnino za drugo nadstropje Pogačnikove hiše za dobo 1822/28 v znesku 412 fl. 30 fcr., je KD prosila, da 'bi vse črtali aM pa dovolili plačevanje v več¬ letnih obrokih, češ da ima letno le 1380 fl. na razpolago. Za 1. 1886 pa je poročal tajnik Gustav Krc, da KD nima denarja: ima le glavnico 34.000 gid., od katerih nese 22.000 gld 1.000 gld. obresti, in redne pod¬ pore deželnega Zbora 1.050 gld. Članarina gre vsa za Kmetovalca.' 6 Iskanje podpor tudi ni bilo vedno uspešno: ko je 1887 KD prosila Kranjsko 'hranilnico za podporo, jo je ta odlbila. 17 Zaradi pičlih sredstev in pozne posebne subvencije ni čudno, da je v proračunih KD postavka za nakup knjig — navadno še skupaj z drugimi predmeti — precej nizka. Kako vabljive prospekte je dobi¬ vala KD od založništev, posebno iz Dunaja in Gradca, pa je marala 15 Naznanila 1881, 18—19. '« Annalen 1828/1, 24-26; Novice 1886, 170. 17 Novice 1887, 194. 370 Razprave V, 19frS I. razred. Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 15 večkrat odkloniti nakup zaradi pomanjkanja sredstev, in to celo — kljub svojemu poudarjenemu patriotizmu — piri patri ati črnih izdajah, ki so jih priporočala ministrstva. Pa tudi jezikovna plat je že igrala svojo vlogo: npr. od ponujenega dela: Labesius, Kiurze Anleatung zum Molkereiibetrieb (1881) je naročila samo 10 izvodov, »ker kmetje ne znajo nemško«. 18 Naročili so precej časnikov in revij, posebno če je kakšna nova akcija ali nov položaj to zahteval. 2e 1822 so naročili 5 pomološiklih in 4 kmetijske revije. Ko se je pri nas sprožilo vprašanje ustanovitve industrijskega društva, so 1839 naročili graški Innierasteirreichisches Gewerbeblatt, in 1842, zaradi priprav za izdajo Novic (»das kraine- rische Wiochenbl i att«), na predlog J. Bleiiweisa Wiener Zeitung in Oeco- nomische NeuigkedJten. 1843 so dovolili J. Bieiwedsu nakup nekaterih tujih koledarjev za zbirko koledarskih novic, ker so začeli izdajati slovenski koledar. 1857 so naročili Dde Indusitrleerfindungen, Firauen- dorfer Blatter, Industrde-u. Gewerbeblaft, 1872 Reiohsgesetzblatrt. (Gle¬ de kompletnositi teh naročenih revij velja ista pripomba, kakor pri revijah pridobljenih po zamenjavi.) In še po 'koncu prve svetovne vojne so naročili 1922 strokovne knjige pri C. W. Ginuhiu v Leipzigu, 1925 pri W. Fricku na Dunaju, 1927 nemške publikacije Kmetijskega sveta na Češkem. 19 V vsakoletnih proračunih in računskih zaključkih KD obsega — kakor že omenjeno — postavka za nakup knjig vedno tudi druge pred¬ mete, skupine pa niso vedno iste, se spreminjajo, kar onemogoči pre¬ gled, koliko te postavke je bilo določeno oz. porabljeno za povečanje biblioteke. Omenili smo tudi že vrzeli' publikacij, kjer so proračuni in računski sklepi objavljani. Vendar nekaj te številke le povedo, zato so tukaj (zaokrožene, brez krajcarjev) navedene. Za revije, knjige, modele, semena, proračun za 1826: 225 £1.; za 1828: 200 m.; za 1825: 400 fl.; za 1830: 112 fl.; 20 Za revije, modele, se¬ mena, proračun za 1837: 10 fl.; za 1838: 20 fl.; za 1841: 125 fl; za 1842—1847: 100 fl.; za 1848-49: 200 fl. 21 Zia časnike in modele, proračun za 1868—1872: 200 fl. 22 Za časnike, knjige, modele, proračun za 1874: 100 fl.; za 1875, 1877: 60 fl.; za 1878: 140 fl.; za 1879: 80 fl.; za 1880: 40 fl.; za 1881—1883: 50 fl.; za 1886: 45 fl. 23 Za pisarniške potrebščine kurjavo, tiskovine, naročnine, knjige, proračun za 1889: 400 fl.; za 1890: 500 fl.; za 1892—1900: 600 fl. 24 Za zalogo knjig in tiska, proračun 18 DAS, D 4 . 19 D AS, B 2 , P 13 , Bj, P, 3 , D 4 , K 2 . 20 Annalen 1826/1, 1827, 1828/2, 1830. 21 Annalen 1837, 1838, 1841, 1842, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848/49. 22 Naznanila 1869, 1870/1, 1870/2. Za 1. 1857-1866 imajo Mdttheilungen 1858—1867 samo skupne proračunske vsote. 23 Naznanila 1874/1, 1875/1, 1877-1882; Upravno poročilo 1885. 24 Upravno poročilo 1887, 1888, 1890—1898. (24*) Razprave V, 1966 I. razred 371 16 Melitta Pivec-Stele za 1902-1905: 2000 fl.; za 1906: 3000 fl.; za 1907: 4000 fl. 25 Istočasno objavljeni računski zaključki pokažejo, da so bile te postavke včasih popolnoma izrabljene, včasih ne popolnoma izrabljene, v redkih pri¬ merih prekoračene. Skupina darov je najbolj številna v fondu biblioteke KD, ki je dobivala knjižne darove od oblasti, ustanov in posameznikov.. Od oblasti je v dobi Avstrije na prvem mestu ilirski gubernij, po 1848 dež. vlada in deželni odbor v Ljubljani, na drugem mestu kme¬ tijsko ministrstvo na Dunaju; v dobi stare Jugoslavije pa deželna vlada, odd. za kmetijstvo, veliko županstvo in banska uprava v Ljub¬ ljani ter kmetijsko ministrstvo v Beogradu. Poleg teh dolgoletnih rednih podpornikov se pojavljajo bolj sporadično: 'ljubljanski škofijski ordinariat, primorski gubernij, mornariška komanda v Trstu, dalma¬ tinsko namestništvo v Zadru, notranje in trgovinsko ministrstvo na Dunaju ter ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu. Številčno pa zaostajajo darovi oblasti v stari Jugoslaviji za onimi v Avstriji. Med ustanovami v avstrijski dobi hočemo omenjati Zbomioo za trgovino in obrt v Ljubljani ter na Dunaju, dunajsko univerzo, češki statistični urad, stalni odbor avstrijskih agrarnih zborovanj, medna¬ rodni agrarni inštitut v Rimu, v jugoslovanski dobi pa češkoslovaški konzulat v Ljubljani, agrarno fakulteto v Zagrebu. Publikacije oblasti in ustanov so večinama zakonodajnega in statističnega značaja in zato dragocen prispevek knjižnemu fondu. Pri posameznikih izvira največji kontingent knjig od rednih, do¬ pisnih in častnih članov KD; čeprav so bili člani včasih imenovani le zaradi svojega imena, so bili vendar v večini tisti, ki so postaili člani zaradi svojega strokovnega dela. Iz korespondence KD je razvidno, kako se je navadno pridobitev članov odigrala: KD je prejela publi¬ kacije, se zahvalila in predlagala tistega pisatelja za člana. Včasih je prav Vidina želja pisatelja postati član KD, včasih pa želja KD pove¬ čati število članov in biblioteko. So pa tudi bolj redki primeri, da je dala KD dopis ad aata in ni reflektimla na tega člana. 26 Poseben pri¬ mer so knjigarne, ki so pošiljale knjige, da jih KD priporoča v Novicah. Tudi večje skupine knjig ali majhne biblioteke je prejela KD v dar, za svojo biblioteko pa tudi za razdelitev. V svojih aktih hrani KD seznam knjig ukinjenega Casinovereima (1827), ki pa so 'bile dolo¬ čene za Miuzej. 27 1849 je podaril grof Karel Hohenwarth 714 zvezkov za razdelitev podružnicam KD in poslal seznam, 1859 je dodal še 46 knjig. 28 Deželna vlada je 1883 poslala 50 izvodov »Musterplane« za 25 Računski sklep 1899/1900, 1901-1905. 2« DAS, K 2 . 27 DAS, D 4 . 28 DAS, B,. 372 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 17 podružnice im centralne odbore KD 29 in 1915 je podaril O. Pirkmajer 500 izvodov svoje brošure: Vprašanja naše prehrane. 1925 se KD za¬ hvaljuje dr. Eugemu MiiLLer-Dithenhofu, graščaku na Bokalcah pri Do¬ bravi, za podarjenih 59 knjig in revij njegovega tasta, pokojnega Jo- sefa Friederidha Seumiga (sezniam je priključen), in 1929 V. 'Rohrman- nu za podarjene knjige. 30 Med darovalci svojih knjig srečamo imena domačih in tujih kme¬ tijskih pisateljev (npr. Fr. Diebl, Fr. Ks. Hiubek, Fr. H>orsky, V. Rohr- maran, J. Vošnjak) pa tudi imena drugih strok, etnografov, naravo¬ slovcev, pravnikov, statistikov, veterinarjev, zdravnikov, zgodovinar¬ jev (npr. K. Czoernig, F. J. Hohenvvarth, Fr. L. Lipič, J. G. Wolsiteim). Darovalci drugih knjig ,pa se dajo večkrat ugotoviti iz knjig samih, po ekslibrisih, dedikacijah, vpisih in pripombah. O ekslibrisih bomo go¬ vorili bolj obširno, ker so ti piri nas malo obravnavani. Za ekslibrise maramo na prvem mestu imenovati staro KD. Njen ek&Mhris: Na štirioglatem ščitku krog, v 'katerem orje kmet z dvema voloma, na levi strani čebelnjak, v ospredju dve ovci, v ozadju go¬ rovje, ki ga obsije sonce; spadaj v krogu moto: Onmis in hac certa re- gio agit arte salurtem; okrog kroga napis: Ces. reg. societ. agrar. et bon. art in duc. Gamdoliae 1767, je v delu: Friedrich Nioolad, Besohreibung edner Redse djurch Deutschland u. die Schvveiz i. J. 1781 (Berlin & Stet- tin 1783/88.) Od 6 zvezkov ima KD le 5, efcslibris imajo le 1—4, manj¬ kajoči 6. zvezek, z isto vezavo v usnje, je pa v NUKu. Zanimivo vpra¬ šanje je, kako je prišlo prvih 5 zvezkov v KD. Pripadniki plemstva uporabljajo včasih kot eksliibrds svoj grb. Hohenvvarthov grb, spoidaj obkrožen od legende: Herren vom Hochan- warth zu Gerlaohsrtein nosi v usnju vezan priročnik Johann Wiegamd, Der Wohlerfahrene Lamdwinth (Leipzig 1762). — Buzetov ekslibris se najde v več knjigah. Otto vom Munehbausemov Der Haiusvater (2. d., 2. izd. Hannover, 1766) ima v obeh zvezkih Buzetov grb z legendo, zgoraj: Ne sds sapdens apud te ipsum, time Doaninum, & reeede a malo. Brov. 3; spodaj: Joseph Gabriel von Buset zum Faiistenberg, etc. der Rom. Kaiser!, und Konigi. Mayest. in Justdaldbus Repraesemtatdom- und Cammer, auoh Land Rath in Krain eitner Lobi. Laa. daseibst Ober- Weeg-Director. Isti grb v zmanjšanem formatu z legendo, zgaraj: Hi- storu. Salus a Domino, spodaj: Joseph Gabriel von Buset, K:K:M:R:u: L:R:0:W:D: in n:e: imata Fourbonnais, Oeoaniamisohe Berbrachtungen, 2. d. (Wien, 1787) in Erste Sammlung Nutzlicher Untemichte (Ladbach 1770), zvezki 2—4 iste, zbirke so pa brez ekslibrisa. Leopold Trautmann, Versuch einer wissenschaftlichen Amleitung (2 d. Wdem 1810, 1811) pa ima v obeh zvezkih samo vpis: B. Buzet. Številnejši so eksli,brisi v širšem smislu, brez grbov ali drugih slik. Die vollkommeme Pferd-u. Reirtkunst, ki jo je izda! Wi H. H. v. H. 29 DAS, B,. 3° DAS, K 2 . Razprave V, 196« I. razred. 373 18 Melitta Pivec-Stele Prh. (kriptandm še ni razrešen) v Niimbengu 1689 ima na hrbtu prve prazne sirarni vpis: Ex libris Alexan'dni GoimMs ab Auersperg, na prvi prazni strani zelo sihemaitiano risbo 'grba, na notranji strani platnic poznejši vpis: Kurnik, v gotici. Vezana je (knjiga v popisan pergament, ostanek evangelijardja, edini tak primer v biblioteki KD. — Polho¬ grajski gospodje so zastopani dvakrat: J. W. Valvasor, Die Ehne des Herzogthums Kradn ‘(Lajdrach 1689), 2. del nosi vpis: Marci Antonij L. B. de Billichgraz 1736, 3. in 4. del tega vpisa nimata, 1. del sploh manjka, dubleta 2. dela imia začetne strani rokopisno nameščene. Jo¬ hann von der Behr, Diarium, oder Tagebuch (potopis iz Vzhodne Indije, Jena 1668), vezan v pergament, ima na vrhu prve strani: Ex Lihris M. A. L. B. de BdMchgraz. — J. Kundkel, Ars viitrania ekspe- rimemtalis (Frankfurt & Leipzig s. a.) ima vpisano ime Emmanuel Frei- herr von Stillfried (in več vpisov v nemščini), Vdncenzo oonte Dan- dolo, Delikte di governare i ibachi di sata (Milano 1818) ima: Le comite Dandoio de Varese, le 27 septembre 1819 a Tormate. Enostavni vpisi posameznikov pa tudi korporacij tudi pogosto na¬ kažejo provenienco knjig. J. L. Sohonleben, Aemona vindicata (Salis- burgii 1774), prva polovica knjige posebej vezama, nosi vpis: Loči ca- pucdnorum Orainiburgi J. G. A. von Hohenedk, Die LdbMehe H. H. Stamde Dess Eritz-Hertzagthums Oesiterrtedch otb der Ennss (Passau 1727), vezan v pergament, ima na ‘hrbtu prve prazne strani: Ex libris Josephi Frandsd Maliner, eurati in Noiring 1760, vpis je pretiskan z: Alois Hjaffmamm zu Laibaoh, na naslednji strani pa je dvakrat žig: Delegation des In. Oe. Industrie-Veredmes in Krain. Isiti žig ima: Der wohlerfahrene Soheid-Kunstler (Numbemg 1708). (Industrijska družba je imela svoj lokal skupaj s KD in njena biblioteka je bila tudi tam postavljena.) J. C. Freese, Ueber die Fehme oder Torfgrabereden (Aurich 1789) kaže viepljeno etiketo: Mat hoher Erlaufonis neu errichtete Lese- bibldiothek des Buchhamdlers Franz Xaver Miller in Gratz. Največ vpi¬ sov (9) ima F. J. Seunig, čigar biblioteka je, kakor že omenjeno, prišla kot celota v KD. Vsi so datirani, večinoma, iz časa njegovega študija na 'kmetijski šoli v Hohemhedmu 1857-59 (ovekovečen v njegovi knjigi: Hoheohedmer Erlebmisse, 1862), pa tudi od doma iz Bokale (Stnoblhof) med 1857 in 1862. Kot bivši 'lastniki so še vpisani F. Vertovec, Hednrich Costa, Gustav Pirc, V. Rohnmanm, Franz Domaingo, Ciril Prijatelj, Lerse, Leopold Gr. Sauer, Gomandeur, F. C. Oitto, J. Charousek. Knjiga Erimmerungshuch des Getreide-Spar-Spedchers dm K. K. BezMce Um- gebung Ladbachs (1833) je vsa rokopisna, ima pa samo 28 in pol po¬ pisanih strani, imena ustanoviteljev in pospeševateljev te akcije, ki ni uspela. Posebno številne so dedikacije, tako od posameznikov kakor od ustanov, ki so obenem dokaz, da je knjiga prišla direktno ne pa po drugih rokah v biblioteko KD. Imamo pa tudi nekaj primerov dedi- kacij bivšim lastnikom, npr. Fr. Adelung, Siegmund Freihenr von 374 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 19 Herberstein (St, Petersburg 1818): Ham BibMothakar vem Kopitar hoohachtungsvoll der Verfasser. Kopitarjeva biblioteka je sicer v NUKu, bdi pa je J. Kopitar dopisni dlan KD in ji je tudi pri artx>- grafiji pomagal. (Zahvala KD 9. XI. 1843. 31 ) Podobno: F. Gdersiberg, Hebung der Landwirtschaft im Bohmerwald (Berlin 1907): "Hemi G. Pirc — Ladbaeh... Der Verfasser. Dedikadje so včasih naslovljene na predsednika KD, npr. Fr. de Poiestini, Memoria siulia farmazaiane econamaca dei letami (Venezda 1844): AlirEcoelso Sig r Presddente deli’ Imp. Beg. Accademia Agraria dei Gragno a Laihach; in L. Schulz von Strassnicki, Elemente dar red¬ nem Mathemartdik (1831): Des H. H. Franz Grafen van Hahenwart Pra- sidenten der k. k. krainisehen AckerbaugeseUsehaft etc etc etc Gnade empfdelt sdeh... der Verfasser. Navadno pa so dedikadje naslovljene na KD, večinoma so kratke, včasih pa zelo obširne. Dedicdrane so laste ne in tuje knjige. J. C. Leuchs, Die Zuckerfabrikation (Numberg 1835) nosi na prvi prazni strani celo natiskano dedikacijo: Der Lobi. k. k. Landwirthschaift Gesellschaft in Ladbach.. von Ihrem korresp. Mit- gliede Georg Demscher... dn Mahren. Po posebni vljudnosti se odli¬ kuje: V. Lrevisan, Le alghe del tenero odinese (Padova 1833): Alla Imper. Regda Sedeta di Economia rturale delila Camiola in Lubiana, d’ogni veramente buono ed uitile studio prateggdatrice amplissima sem- pre piu dllustre e fiorerate, omaggio risperttoso dell’aiutare memotne e riccmosoentissirno. Ch. Vasoottd, Storia deila Gastagnovizza (Gorizia 1848) ima: Der k. k. Landwirtschaft Gesellschaft in Kram vam P. Ben- venutti Crobath gegeben. Imamo celo primer dedikadje naslovljene na¬ ravnost na biblioteko KD: F. Storch, Skdzzen zu einer naiturhdstorischen Topogmaphie des Herzogithiums Salzburg I (Salzburg 1857): Der Bibli- othek der hochansehnlichen k. k. Landwirthschaft-Gesellschaft vem Ihrem Mitgliede Dr. Joh. Nep. Biateovszky. Navesti hočemo še nekaj primerov dediikaoij ustanov: IV. Riunione degli Scienzdati ItaMani (Padova 1843), La Camera pmovinciale di Com- merdo di Udine (Udine 1844), L’Accademia 'di Uidine (1844), Soc. Vic- toria in Australia (Melbourne 1862), New Yiorlk State Agricultural Sodety (New Yiork 1889), Dansik 'konsiulat Ljubljana (1929). V knjigah veterinarskega strokovnjaka J. G. Wiolsteina natisnjene dediiikadje pa niso naslovljene na KD, temveč — na Jožefa II. in Katarino II. Nekaj knjig ima vpisane pripombe, ki so včasih prav koristne. S xxx , Topographiische Sdhildertung des Markgraiftihium Mahren 1, 2 (Prag & Leipzig 1786) nudi razrešitev kriptonima: Der Verfasser ist der Swoy, Fiirst Dietrichsteinischer Oberamrtrnan in Nikeispurg dn Rotstnu. — J. C. G. Hensen, En(twurf eines Verzeichnisses Vetermari- scher Biicher (Gottingen & Stendal 1781) je s praznimi listi interfolaran 31 D AS, P 13 . Razprave V, 1966 I. razred 375 20 Melitta Pivec-Stele in dodatki so alfabetško vpisani. — Allgemeiner voilstandiger Acker- Catechdsmus ... 2. (Kuštrin 1785) ima pa vpisanih štiri strani dodatkov. Za številčno rast biblioteke imamo nekaj podatkov, čeprav z vrzel- mi. Annalen prinašajo za 1825—1847 ločene številke za darove in na¬ kupe; sešteto dobimo za darove 522, za nakupe 255, skupaj 775 zvezkov. Seznam brez letnice navaja 22 fio, 634 4°, 726 8°, skupaj 811 zvezkov. 32 Mittheilungen podajajo za 1860—1866 bolj sum ari fino številko 313 za darove in nakupe, kar bi dalo za 1866 1.088 zvezkov. (Vmes pa je vrzel 1848—1866). Za pozneje imamo pa dve aficdalini izjavi. Ko je 26. IV. 1871 avstrijska centralna statistična komisija raz¬ poslala formular za statistiko avstrijskih bibliotek konec 1870, je KD odgovorila, da ima njena biblioteka 1.352 del, biblioteka Podfcovške šole pa 152 del. 33 Na vprašalno polo, razposlano 1932 za prvi poskus statistike slovenskih bibliotek, pa, je KD odgovorila, da ima biblioteka ca. 5.000 'knjig in 30 strokovnih revij, da se je prejšnje leto kronološki inventarni katalog zgubil, pa nameravajo sestaviti novega. 34 V vsakoletnih bilancah, kd so izšle v administrativnih publikacijah Kt), pa imamo, seveda zopet z vrzelmi, tudi številke za inventarno vrednost biblioteke, katere podamo tu zaokrožene : 35 1871, 1890: 311 fl.; 1878-1882: 372 fl.; 1885-1888: 384 fl.; 1889: 345 fl.; 1891: 280 fl.; 1892 252 fl.; 1893, 1895-1898: 250 fl.; 1899-1902: 500 fl.; 1903-1905: 1.000 fl. Po zunanji podobi — vezavi, etiketah, žagah, postavljanju — biblio¬ teka KD ni enotna pa zanimiva. KD je dala tiskati srvoje publikacije v prvih desetletjih večinoma pri J. Kleinmayru, pozneje, ker je bdio ceneje, 36 večinoma pri J. Blazniku, nekaj tudi pri J .L. (in Rozaliji) Egerju in J. Sassenbergu. Rokopis je pred 'izročitvijo tiskarju seveda predsednik KD viddral in vladini cenzor cenzuriral. 37 Knjigoveško delo sta zanjo v isti dobi opravila v glavnem J. Thomas in M. A. Ruzizka. Knjige in revije, katere je kupila, pa je naročila predvsem pri J. Klein- mayru in V. H. Komu. 38 Nekaj majstarejšdh knjig, .iz 17. stoletja, je vezanih v pergament, manjši del njih v usnje, z zlatimi vtisnjenimi naslovi in ornamenti. Zbirke zakonov so enotno vezane v svetLosdve platnice, z rdečo etiketo z naslovom na hrbtu. Novejše knjige imajo navadno vezavo, mnogo je samo broširanih in te so včasih v prav defektnem stanju. Ilustracije v starejših tiskih so večinoma bakrorezi. Nekatere so prav dragocene, npr. pri: J. Tantzer, Der Dianen Hohe u. Niedere Jagdgeheiminiisse (1734) in F. A. v. Stednberg, Grundiiche Nachricht 32 D AS, B,. 33 D AS, B,. 34 GMS 13 (1932) 90. 35 Naznanila 1871—1882; Upravno poročilo 1885—1898; Računski sklep 1899-1905. 3« DAS, P, 3 , 5. I. 1843. 37 DAS, P, 3 , 29. VII. 1839. 38 DAS, B 3 , računi. 376 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 21 Van dem in Inner-Craiin galegenen Czirfcnitzer See (1758), da omenja¬ mo knjigi manj znani kot Valvazorjeve. Žig KD nosi večina knjig, je pa različen sledeč spremembam v naslovu KD, pa tudi kraj žiga je različen. Starejše knjige imajo na¬ vadno v desnem spodnjem vogalu prve notranje strani v dveh vrstah žig: K. K. Landwirthschafts—Gesellschaft in Kradn, v desnem gornjem vogalu iste strani pa inventarno številko. Novejše knjige imajo na¬ vadno na vrhu ptrve notranje strani v treh vrstah žig: Kmetijska družba — za Slovenijo — v Ljubljani, inventarno številko v desnem gornjem vogalu iste strani. Najnovejše knjige imajo žig: Kmetijska družba v Ljubljani. Izjemoma knjige nimajo žiga, pač pa inventarno številko. V dveh primerih imamo neke vrste grb KD: Kalender der k. k. Landwirthschafts—Gesellschaft in Krain ima na notranji naslovni strani vtisnjeno: avstrijski dvoglavi orel z vpisom v krogu Raiserlich- koendgliche Landwirthscbafts—Gesellschaft in Krain; in P. N. Fenser, Lehrbuch der Landwicrthsohaft fur das Volk (Wien 1870) ima vtisnjeno: nad avstrijskim dvoglavim orlom napis Kranjska ces. kr. kmetijska družba, pod njim K. K. Landwdrthschafts—Gesellschaft in Kradn. Biblioteka je bila vedno postavljena v društveni pisarni, ki se je, posebno v začetku, večkrat selila. KD je imela prvotno dvorano v licejskem poslopju, na sedanjem Vodnikovem trgu. 1822 pa je gubernij želel to dvorano spremeniti v šolsko sobo gimnazije. Odbor KD je takoj privolil, prosil je samo za povračilo 913 fi 18 kr., ki jih je po¬ rabil za adaptacijo dvorane. Z dovoljenjem gubernija je najel pisarno v tako imenovani Pogačnikovi hiši, ki je bila last provincialnega fonda, danes Sadendrova ulica 5, za letno 150 il. 39 1831 je bila pisarna v Poljanskem dvorcu, 1834 zopet v Pogačnikovi hiši, kjer je ostala skupaj 80 let. Tudi Industrijska družba je imela tam svoj lokal, ki je 1843 doživel obisk nadvojvode Janeza. 40 1903 se je KD preselila v Sa- lendrovo uMoo 3 in še isto leto v deželno hišo Turjaški trg 3, danes Novi trg 3, sedež SAZU. 1912 je KD to hišo kupola 41 in 'tam je ostala biblioteka do likvidacije KD, v dvorani prvega nadstropja, kjer je danes centralni prostor biblioteke SAZU. O notranjem poslovanju in stanju biblioteke imamo nekaj poročil iz prvih desetletij. Ker so se v biblioteki nakopičili izvodi publikacij KD, pa tudi daril za razdelitev, je njen upravnik, vsakokratni tajnik, kmalu spoznal stisko za prostor, pri revizijah pa neredno vračanje knjig. Prvo revizijo je opravil Leskowdrtz, namestnik tajnika 1840 in o njej poročal 1841. Pravd, da ležijo v biblioteki že več let knjige neiz¬ rabljene, in sicer, Annaden; F. Pirc, Bedehrung, Podučen je in Vrtnar; J. Jomlke, Čebelarstvo; Postave pogorelske družbe; Zlegler, Perpomočik, 3 9 Annaien 1822/23, 54-55. 40 Amnaien 1843, 9. 41 Kmetovalec 1903, 31. I., 1912, 15. I. Razprave V, 19€6 I. razred 377 22 Melitta Pivec-Stelž Reja sadjia in Jakomini (podaja povsod število izvodov), IMyrisehes Blatt pa je nakiampleten. Predlaga, da razdale brezplačno odvečne iz¬ vode. Sklenili so, naj se Itlyrisdhes Blatit pri Kfeinmayra fcompletira, naj se pošlje 100 izvodov Amnalem vseh 'letnikov barespondenrtam za nove člane, naj se razdeli druga del Pirčevega Vrtnarja, naj se hranita J. Jonke in Postave, od ostalih omenjenih (knjig pa naj razdede bores- pondentom, kar je nad 50 izvodi. 42 Lesikowiitzeva revizija pa menda ni popolnoma uredila bibldiotake. Ko je J. Bieiweds postal tajnik, je napravil drugo revizijo 1842, piri kateri je našel, kakor pravi, »redki nered in zmešnjavo« (salteme Un- ordnung und Verwirinung«). Leskowitz je sicer 1839 sestavil inventar, a brez zaželenega uspeha. Bledweis je zdaj vse knjige inventarizinal, v referatu 5. VII. 1843 o tem poročal, prosil za rešitev nčkaterih vpra¬ šanj in sestavil nekaj predlogov: 1) Ali so vse knjige last KD, ali tudi drugih, npr. Hoihenwarta?, ker iz inventarja ni razvidno; 2) mnogo ded je nekamplefnih in reaipisii, včasih 20 let stari, ne razjasni jo vsega; včasih so knjige kljub recipdsom tu, so pa morda dublete; vsi naj vrnejo izposojene knjige, vnaprej naj ne izposojajo za tabo dolgo, reklamirajo naj samo knjige, 'ki niso tu; 3) po vrnitvi izposojenih knjig predlaga nove 'bibliotečne številke in nov katalog po materijah; 4) da se prostor dobro izrabi, predlaga, naj se proda: Sv. pismo (Wien 1796, 12 zv.), nekompletne knjige in dublete čeških koledarjev; graška Ver- handlungen in Illyriisches Blatt naj kompletirajo; naj razdelijo ali prodajo ibnošure (imenuje iste naslove bot Leskovvitz) in sicer v komi¬ siji po knjigarnarju Lercherju; 5) za Anualen predlaga ohranitev 3 izvodov vsakega letnika, druge naj razdeli jo novim članom; člani pla¬ čajo včasih nevoljno 40 kr. za Anmaien, ker ižhajajo pozno in je vsebina že znana; 6) Kleimmayrav koledar je slab in drag, predlaga izboljšanje in morda drugo založbo. Na seji so vse Bleivvaisove predloge sprejeli, ko so najprej ugotovili, da so vse knjige v biblioteki last KD, in poslali predlagane brošure v komisijo knjigami Georg Leroher, ki potrjuje prejem: 20 izvodov J. Jonke, Cbelarček a 15 kr, 10 izvodov Kratek pouk a 8 kr, 20 izvodov J. Jonke, Biienenzucht a 5 kr, F. Pirc, 2 a 22 V 2 kr. Ta zaideva je pa im-eia epilog: 19. VII. piše G. Lercher, da je J. Jonke svoje deloe dal tiskati na lastne stroške, prepustil prodajo samo Kledmmayru, iz¬ vod po 17 kr, 300 izvodov pa prepustil KD zastonj, da jih zastonj raz¬ deli, in 21. X. je vrnil KD 9 izvodov Cbelarček in 13 izvodov Bienen- zucht. Akt trna a -ter go pripombo: se deponira v biblioteko, in tako so se vrnile brošure, od koder so prišle. O končnem uspehu akcije za ureditev biblioteke poroča Bleiweds: BiJbOiiiorteka je zdaj popolnoma urejena in ima nov katalog, urejen po strokah z naslovom: Dde Bdibliothak dar k. ik. Landwdrtsohaftsgesel- sohaft in Krain. Na reklamacije je prišlo le malo 'knjig, primerjava « D AS, B,. 378 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 23 inventarja itn sedanjega stanja kaže precejšnjo zgubo, fci se ne d.a po¬ praviti. Seznam recipisov je (budi sestavljen. V 1. 1843 bo imela biblio¬ teka sledeče časopise: Allgemeine osterreichische Zeatechnift fiir Land- winte, Farstmannar tu. Gartner, Oecomomische Neuiigkeiten in Abhand- lunigen, Wochenschni£t dar Landwi , rttbschaft fiir Tiral, Lamawiirthsahaft- liche Dcrfzedtung, Laibacher Zedtung an IMyinisahes Blatt; opuste naj Osterredchisoher Loy-d (škioda!). Bleiweisove predloge so sprejeli in v tem smislu pisala Kleinmayru in Lercherju. 43 Določili so tudi nov izposojevalni red, objavljen v Annalen 1842, 51. Izposojevalci v Ljubljani dobijo knjige: a) le po lastnoročno podpisa¬ nem recdpisu; fo) vedno le eno 'knjigo ali en zveizek dela; c) po 4 tednih se mora knjiga nepoškodovana vrniti ali z novim podpisom podalj¬ šanje za 4 tedne potrditi; d) poškodovana ali izgubljena knjiga se mora nadomestiti. Za izposojevalce izven Ljubljane so pogoji nekoliko dru¬ gačni: prva on zadnja točka sta nespremenjeni, izposojata pa se lahko istočasno dve iknjdgi .ali tri zvezki istega dela, doba izposojanja traja 6 tednov in stroške pošiljanja nosi dzposojevatelj. Kot praktično usmerjen človek je Bleiweds še nadaljeval akcijo, da pridobi prostor z izločanjem nerabljenah knjig. Tako so po njegovem predlogu 1845 sklenili, da odstopijo štiri folijante rodovnikov kranj¬ skih, štajerskih in drugih rodbin »der Standischen Verordnertenstelle.« Ta se je zahvalila s pripombo, če jih ne bo rabila, jih bo izročila Muzeju. 44 1846 pa je KD podarila Histoiičnemu društvu knjigo Wolf- ganga Prameir, Arbor monarchica, ki je tako velika, da ni omare zanjo. 45 (S stališča vrednosti biblioteke so te akcije za pridobitev prostora vse¬ kakor obžalovanja vredne.) Prva funkcija biblioteke KD je bila ibrez dvoma nuditi članom KD strokovne knjige. Člani so se pravice izposojevanja knjig iz druž- bine biblioteke tudi precej posluževali, piosefono v prvih desetletjih njenega obstoja. To je razvidno npr. iz seznama izposojenih knjig 1828, M ga spremljajo reklamacije in Okrožnica, 46 in iz seznama izpo¬ sojenih knjig 1830—1833, kd ima 7 rubrik: datum izposojevanja, ime izposojevalca, naslov knjige, datum reoipisa, datum vrnitve in pri¬ pombe o stanju knjige. 47 Če je del članov v redu vrnil knjige (npr. 13. lil. 1824 Karl SchmoiU v Postojni im H. Strahi v Stični), 48 je pa imela biblioteka z drugimi težave. 4. VIII. 1837 reklamira KD knjige izposojene od f J. pl. Buzeta (vrnjene potem 16. VIII.); 19. in 20. VII. 1842 pošilja 12 reklamacij; reklamirala je tudi Valvasorja ptni Chri- stophu Valterju v Gradcu, ki pa je 26. VII. odgovoril, da si ga je samo 43 D AS, B,. « DAS, B,. 45 DAS, D„. ™ DAS, B 2 . 47 DAS, B,. 48 DAS, B 2 . Razprave V, 1966 I. razred 379 24 Melitta Pivec-Stel6 hotel izposoditi, bdi je pa v drugih rtofcah; 49 1912 prosi KD vdovo P. Radicsa, naj vrne Valvazorja in opozarja na to deželni zbor; 1924 iz¬ terja KD 26 knjig izposojenih 1921 žrebčami na Selu; 1924 vpraša inž. Cirila Pirca, če so Novice 1860, 1864, 1872—1878 v zapuščini f Gu¬ stava Pirca; 1925 izterja še knjige izposojene 11 osebam. 50 Ti pri¬ meri osvetljujejo vlogo biblioteke v izpolnjevanju njene prve funkcije. Biblioteka KD pa je imela še drugo funkcijo, postala je, ne name¬ noma, pač pa dejansko, tudi neke vršite centralna kmetijska biblioteka za idruge kmetijske biblioteke (podružnic, ljudskih šol, strokovnih šol). Prav v prvih letih svojega obstoja je KD s knjigami pomagala kmetij¬ skemu pouku na ljubljanskem liceju. Tako je profesor J. Vest prosil 1823 za svoje slušatelje za 20 izvodov učbenika M. Rekuharta in 8 izvodov L. Trautmana, tar 1825 in 1830 zopet za učbenike. Knjige je KD vsakokrat naročila, a na zadnjo omenjeno prošnjo je odgovorila, da v bodoče tega ne rraore več glede na svoj majhni fond. 51 Pozneje pa se je nabral v biblioteki KD po lastnih publikacijah in po že ome¬ njenih darovih 'kmetijskega ministrstva in deželne vlade bogat knjižni fond, iz katerega je lahko naročene knjige prodala in naprošene da¬ rovala. Prej ko preidemo k temu najbolj obširnemu poglavju njene de¬ lavnosti, moramo pa še omenjati neko posredovalno vlogo KD oziroma njene biblioteke, ki jo lahko imenujemo tretjo funkcijo. Kmetijsko ministrstvo na Dunaju je začelo dve akaiji: 1) podarilo je male kmetijske biblioteke za podružnice KD in za šole, 2) vabilo je vse KD na nanočbo kmetijskih knjig, ki jih je priporočalo ministr¬ stvo na temelju kataloga sestavljenega na Dunaju. Posredovalni in izvršni organ -teh akcij so bile KD avstrijskih kronovin in tako tudi naša KD. Glede prve akcije je 1870 KD potrdila kmetijskemu ministrstvu prejem 23 malih kmetijskih bibliotek za svoje podružnice in 1 za. gozdarsko šolo v Sneperku. V Naznanilih 1871/72, 20-21, 32-33 je spo¬ ročila, da je 25 ljudskih šd in gozdarska šola v Sneperku dobilo po 100 knjig. Deželna vlada obvešča 1872 KD, da je 25 ljudskih šol pre¬ jelo male biblioteke, 1873 pa, da je ministrstvo vzelo na znanje poro¬ čilo o malih 'kmetijskih bibliotekah dobljenih 1870 in vrača priloge. 1874 deželna vlada zopet obvešča KD, da hoče kmetijsko ministrstvo razdeliti (knjige tistim kmetijskim šoLam in kmetijskim družbam, ki doadaj še niso ničesar dobile; naj same izberejo iz seznama knjig, kar želijo. 1875 je poslala deželna vlada, za letni pregled ministrstva, vpra¬ šalne pole o stanju in porabi malih kmetijskih bibliotek, ki jih je ministrstvo 1870 podružnicam KD razdelilo. KD je odgovorila, da so take pole že prejšnje leto dobiti in odgovor poslali. Formular je imel « DAS, B,. so DAS, K 2 . 51 DAS, B 2 . 380 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 25 več rubrik: kdaj je bila biblioteka ustanovljena, kje je, kdo jo sme uporabljati, koliko knjig je bilo uporabljenih, ali obstaja čitatniški red (»Leseordnung«), ali obstaja katalog, kaj se posebno rado bere, in želje. 1880 deželna vlada zopet sporoča KD, da hoče kmetijsko mi¬ nistrstvo poročilo o malih kmetijskih bibOdiatekah v L 1878 ter 1879 in 1881 je KD odgovorila, da je čutiti pomanjkanje slovenskih knjig, 1881 pa, da je uporaba malih kmetijskih bibliotek majhna. 52 Drugo akcijo za naročbo knjig so opravljali na podlagi katalogov, ki jih je večkrat izdala dunajska knjigarna Genotd & Go. za knjige, bi jih je priporočalo kmetijsko ministrstvo. 53 Ministrstvo je 1870 pozvalo KD, naj izbere knjige za podružnice in ljudske šole po priloženem katalogu. KD je podružnicam poslala dopis in odgovorila ministrstvu po odgovorih podružnic. 1872 je deželna vlada zopet pozvala KD, naj vpraša podružnice glede kataloga Genotda, KD je odgovorila, da mnogo podružnic ne naroči nič, ker so knjige nemške, pač pa je sama naročila 20 knjig. 54 In 1892 je KD označila v seznamu kmetijskih -knjig kme¬ tijskega ministrstva dela, ki jih je želela. 55 Sicer dobro mišljeni obe akciji kmetijskega ministrstva zaradi jezikovne plat j nista imeli dosti uspeha, pač pa sta povzročili mnogo pisarij. Neodvisno od iteh akcij pa je ministrstvo večkrat poslalo več izvodov kakšne -knjige za razdelitev. Mnogo več koristi kakor po ofidalniih akcijah je prožila KD širo¬ kim -krogom ljudstva s svojim knjižnim fondom, posebno lastnimi publikacijami, in -s tem se povrnemo k -njeni drugi funkciji. Kdor pregleda -ustrezno (korespondenco KD, dobi vtis, da so slo¬ venski kmetje naravnost planili po prvih strokovnih knjigah v mate¬ rinskem jeziku, (knjige so naročili ne samo ikmatijsfci gospodarji, ampak tudi hlapci. Naročniki mnogokrat ne navajajo avtorja, ampak naslov in se tudi ne ozirajo na to, v kateri založbi je knjiga izšla, KD pa je čisto nebirokratsko preskrbela tudi knjige drugih založb in postala tako dejansko — čeprav ne juridično — ne-kak center za posredovanje kmetijske literature, in to ne samo za Kranjsko, ampak tudi za Šta¬ jersko, Primorsko in Hirvatsfco, čeprav so te pokrajine imele tudi svoje KD. Samo za naročnike izven Kranjske hočemo navesti nekaj -primerov. Jiulius Dax (Prima agenzia postale Austriaca, par Assodazi-one ati Giomali italiani) iz Trsta naroči 1872 8 knjig, vse v več izvodih; kaplan Tone Pajman iz Rajhenburga naroči zase dve knjigi, obenem prosi za knjižni dar za razdelitev med kmete (nakar so poslali kot dar 20 knjig); Economato ci-vico v T-rstu (direktor Pavani) naroči 1881 Zalokarjevo 52 DAS, B 1; S/10/B,. 53 Npr.: Catalog de-r la , n-dwir-thsch,aft'lichen Bibliatheken fur Fartfoil- dungsschulen und Gemednde-n. Emipfohlen vo-m K. K. Aokerbau-Miinisiterium. Wien, 1868. — Ve-rzeichnis der i. J. 1875 vam Acke-rbau-Mmisterium fur den Iamdwirthsehaftlichen Fortbildungsunterricht empfoblenen Werke. 34 DAS, S/10/B,. 55 DAS, K 2 . Razprave V, 1966 I. razred 381 26 Melitta Pivec-Stele Kmetovanje, Jožef Fransa, posestnik v Gradišču (Kubed, Istra) 1882 Bleiivveisovo Živinorejo; isto knjigo naroči dež. kmetijska šola v Goniči; Jožefu Stramjšefcu, zidarskemu mojstru v Kapeli pri Radgoni pošljejo naročeno Tušekovo Mersifcvo; Janez Lamprecht, Sv. Lovrenc v Puščavi, naroči 1883 knjigi Blahveisa in Zalokarja, Ivan Pelko, upravitelj. v Vuikšem (p. Jasko, Hrvaitska) te knjage, Bartol Baraga, Feričence (Sla¬ vonija) štiri knjige, Anton Pušnik, Dobrava (občina Grušovje, p. Konji¬ ce) Bledwedsovo Živinorejo; Aman Jošt, živinozdrarvnik, Rače, naroči 1884 dve knjigi, Goriška KD 10 izvodov Bleivvedsove Umne živinoreje in dr. M. Godec, zdravnik v Toplicah, brošuro: Klavno živino in meso ogledati. KD je vedno hitro poslala namočene 'knjige — z eno edino izjemo — naročilcu dveh knjig po S. D. 1881 kot neznancu ni mogla ustreči. 56 Naročnikom so se pridružili številni prosilci za knjige: ustanove, šole, posamezniki; včasih so prosili tudi za druge stvari. Na prošnjo prof. J. Kersnika dolbi 1840 42 slušateljev kmetijstva zastonj Fr. Pirčev Kranjski vrtnar. — J. Likavvetz, bibliotekar LB, prosi za Ibampletadijio, iker ima LB od revije Annalen samo 1822/23, 1828/1, 1837/1, in za Fr. Pirc, Kranjski vrtnar 1, 2. KD je poslala A/nnalen 1826/27, 1828/2, 1828/30 in pristavila, da so ibdlii prepričani, da dobi LB knjige od revizijskega urada za knjige (Bucherrevisiionamt), ki prejema redno štiri dolžnostne izvode. (Iz tega se da sklepati, da naredba 1. 1807, ‘ki je prisodila LB dolžnostne izvode iz Kranjske, le ni 'bila stoodstotno izvršena.) Oeoonouiische Gesellscbaft v St. Petans- burgu prosi 1863 KD za kompletaoijo njenih publikacij, na kar je KD poslala več letnikov Annalen, Mdttheilunigen in posamezne knjige. — Drž. pnavdnilk dr. C. Lehman se obme 1867 na KD v naslednji zadevi: Višje drž. pravdništvo v Gradou zbira slovenske .knjige in časopise za kaznilnici Garlau .in Lemkotertz, kjer je mnogo slovenskih pripornikov, v prvi moški, v drugi ženske. Drž. pravdništvo je že po darovih zbralo precej slovenskih knjig, prosi pa zdaj še za dela 'kmetijske vsebine. KD je poslala več slovenskih pa tudi nekaj nemških knjig. 57 Poljopri- vredmo društvo Zadarsko se zahvaljuje 1871 za poslanih 9 knjig. 58 Na prošnjo dež. zbora podari KD 1874 .Sadjarski in vinarski šoli na Slapu 15 knjig v 3 izvodih, 5 knjig v 1 izvodu. 59 Dvoma 'bibiiotefca na Dunaju prosi 1876 za kamplatacijo in sicer Mfiittheilunigen 1871/1, 1873/1, 2, 1874/1, kar je ibilo rešeno. 60 1 877 podani Kmetijski in industrijski šold v Dečanu (Tetsahen—Ldebwerd) za njeno biblioteko 21 knjig, 1880 pa dež. zboru Kranjske 300 izvodov Koslerjevega dela za razdelitev na Krasu in v Suhi krajini. 61 Dež. kmetijski svet za Češko v Pragi prosi 66 DAS, D 4 . 67 DAS, B,. 58 DAS, B 4 . 59 Naznanila 1874/1, 22-23. 60 D AS, B,. 6 1 DAS, B 4 . 382 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 27 1881 za fcompletacijo svoje biblioteke za Amnalen, Mitthedlungen, Na¬ znanila, Novice, KD je poslala del zaželenih publikacij, ker vseh ni več imela. 152 — J. F. Novotny na Dunaju, ki se pnedsitavi bot lastnik in urednik itreh strokovnih revij, prosi 1881 za seznam veleposestev na Kranjskem, kar KD 1882 dostavlja. 63 — Kmetijsko ministrstvo na Du¬ naju priporoča prošnjo dunajske Univerzitetne biblioteke za izvod (Freiiexemplar) avstrijskih kmetijskih in gozdarskih .publikacij, KD pošlje ministrstvu seznam publikacij in 31 knjig za Univerzitetno .bi¬ blioteko — 13 letnikov društvenih publikacij novejše dobe in 17 drugih kmetijskih spisov KD, ter obljublja, da ibo poslala izvode tudi za na¬ prej. 64 (Na dolžne izvode iz cele .Avstrije je imela namreč pravico samo Dvorna biblioteka). 1883 podari KD nekaj knjig Bralnemu društvu v Gorjah, 65 v istem letu pošlje zopet nove publikacije Univerzitetni bi¬ blioteki na Dunaju, 1884 na prošnjo vodstva 15 'knjig ljudski šoli v Premu (Notranjsko). 66 Franc Tomašič, župan, Jianževo Brdo, prosi 1885 za knjige za občino, ker so revni in oddaljeni od drugih vasi, KD pošlje 26 zvezkov. 67 — Ljudska šola v Cerknici prosi 1884 za knjige, KD ji pošlje 1885 22 zvezkov, 68 , zopet prosi 1888 in .prejme 9 knjig. 69 — Mo- ravsfco-slezijsfca KD hoče spremeniti svojia, pravila in prosi 1890 za pravila kranjske KD. 70 — Kaplan Jožef Kranjc, Št. Peter niže Maribora, prosi 1906 v imenu pododbora Slovenske krščanslko-socialne zveze za Štajersko v Mariboru za knjige za potovalne 'biblioteke ob slovensko- nemški meji, KD ugodi. — Podružnica KD v Cerkljah prosi za stro¬ kovne knjige za svojo biblioteko, KD pošlje 13 zvezkov. In Srednja kmetijska šola v Mariboru prosi 1923 za strokovne knjige in prejme 10 'brošur. 71 Odziv KD na prošnje je bil vedno enak, ali za Dvorno bi¬ blioteko na Dunaju ali za Bralno društvo majhne vasi. Iz let po 1900 ni mnogo takih prošenj. Založniška dejavnost KD med prvo in drugo svetovno vojno, kot že 'omenjeno, ni ‘bila več tako pomembna, dotok knjig v njeno biblioteko se ne da primerjati z onim prejšnje dobe, KD sama je postala žoga v boju pohtienih strank. Za zadnja leta pred drugo svetovno vojno veljajo za biblioteko KD miutatis mutandis V. Vodnikove besede »v temnice pozabljene gre«. Leta druge svetovne vojne z 'okupacijo pa pomenijo zanjo isto kakor za vso Slo¬ venijo. «2 D AS, B,. «3 DAS, D 4 . 64 Naznanila 1882, 16-17; DAS, B,. «5 DAS, D 4 . 66 DAS, D 4 . «7 DAS, D 4 . “ DAS, D 4 . « 9 DAS, B 2 . 70 DAS, B,. 71 DAS, K 2 . Razprave V. 1966 I. razred 383 28 Melitta Pivec-Stelž Po koncu druge svetovne vojne je prišla KD in z njo njena biblio¬ teka, 'M je itaikrat štela ok. 6.000 zvezkov, v likvidacijo. Že 1945 je morala iti biblioteka na podstrejše. Na podstrešju je bila izpostavljena raznašanju. Končno so jo 3. V. 1950 po ustreznem dogovoru razdelili: Znanstveni kmetijski zavod za Slovenijo si je izbral, kar je želel, osta¬ nek je dobila Slovenska akademija znanosti in umetnosti za svoj In¬ štitut za zgodovino, Sekcija za občo in narodno zgodovino. Ko pa se je Znanstveni kmetijski zavod za Slovenijo preimenoval v Kmetijski in¬ štitut Slovenije, je izročil svojo biblioteko, ki je poleg nakupov itd. vsebovala izbrani del biblioteke KD, Agronomski (danes Biotehnični) fakulteti. 72 Del biblioteke KD, ki ga je izbral Znanstveni kmetijski zavod za Slovenijo, je težko ugotoviti, ker seznama tega izbranega dela ni. Ko je Agronomska fakulteta prevzela biblioteko zavoda, je prevzela tudi dva kataloga: Inventarni zapisnik knjižnice Kmetijske zbornice I, št. 1—5.100; Inventarni zapisnik »knjižnice MKG II, št. 5.101—11.000, ki pa je izpisan le do 8.681. Ni pa v teh inventarnih seznamih označeno, kaj je bilo last KD. Tako bi bila edina možnost ugotovitve pregledati v fakultetni biblioteki čez 5.000 signatumih številk — ker del biblioteke kmetijskega zavoda je bil izločen — če imajo žag KD, kar bi bilo izredno zamudno delo. Vendar se da po pregledu omenjenih seznamov in po nekaterih naključnih poskusih vsaj to ugotoviti, da je zavod izbral predvsem večino strokovnih revij, inozemskih in domačih, in publi¬ kacije KD same. Pri približnem številu 6.000, zvezkov biblioteke KD je moral znašati izbrani del nekaj pod polovdoo. Delež, ki ga je prejela SAZU, je znašal 1.641 del v 3.205 zvezkih, nekaj nad polovico biblioteke KD. Sekcija za oboo in narodno zgo¬ dovino je obdržala 1.190 del v 2.440 zv. tj. le knjige, ki so zgodovinske ali imajo — kar je večina — značaj gradiva za zgodovino in, iker je bila biblioteka že raztrgana, je ponudila Sekcija ostale knjige ustreznim inštitutom SAZU, ki so zbrali 461 del v 765 zvezkih, če pa takih ni bilo, fakultetam Univerze in Muzejem. Seznami odstopljenih knjig kažejo naslednje stanje: v Centralni biblioteki SAZU ja ostalo 55 del v 165 zv. in sicer najstarejše knjige in take splošnega značaja; Sekcija za umetnostno zgodovino Inštituta za zgodovino SAZU je izbrala 17 del v 18 zv., Geografski institut SAZU je izbral 2 deli v 5 zv., Fizikalni institut SAZU 2 deli v 2 zv., Geološki inštitut SAZU 8 del v 11 zv., Kemični inštitut SAZU 47 del v 63 zv., Biološki inštitut SAZU 72 del v 187 zv., Astronomski inštitut Univerze 3 dela v 11. zv., Veterinarska fakulteta je izbrala 76 del v 88 zv., Agrro- 72 Ustne informacije, za katere se lepo zahvaljujem, so mi dali: inž. Bogdan Ferlinc, zadnji predsednik KD, Nada Jesse, tajnica SAZU, Vida Gorjup, upravnica biblioteke Kmetijskega inštituta Slovenije, Ina Pavlica, vodja, in Mara Štrekelj, knjižničarka Biotehniške fakultete. Inž. Rado Sturm, ki bi mogel dati najboljše informacije, žal ni več med živimi. 384 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske dražbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820-1945 29 nomska in gozdarska fakulteta (sedaj Biotehniška) 147 del v 177 zv., Tehniški muzej Slovenije je izbral 17 del v 30 zv. in Slovenski šolski muzej 13 šolskih knjig. Ce se zdaj povrnemo h glavnemu dediču, Sekciji za občo in na¬ rodno zgodovino, lahko najprej ugotavljamo, da ima tiste že omenjene knjige stare KD, del periodičnih publikacij, čeprav z vrzedmi, in nekaj splošnih časopisov. Ko pa preidemo h knjigam, se vsili vprašanje, kakšno vrednost za zgodovino, posebno slovensko gospodarsko, ima biblioteka KD. Kakor že omenjeno, ima večina knjig značaj gradiva. Pri našem pomanjkanju sintetičnih del in preddel zanjo, pa je tako gradivo dobrodošlo, kakor se je že pokazalo pri pisanju tekstov za Gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev, ki jo pripravlja Inšti¬ tut za zgodovino SAZU. Podati hočemo kratek pregled o tem, kaj biblioteka nudi za pomožne vede zgodovine in posamezne njene panoge. Bibliografska, biografska, genealoška in numizmatična dela so red¬ ka, bolj številna so potopisna (večinoma gospodarskega značaja) in geografska (posebno spedeološka). Topografija in zgodovina sta raz¬ meroma dobro zastopani (npr. A. Graitey, C. J. Czoemig, Fr. X. ffiubek, J. K. Kindeirtman, C. Schmutz, J. L. Schonleben, J. W. Valvasor). Za pravno zgodovino so dragocene zbirke zakonov in naredb (od: M. C. Landorp, Aata Puhlica, 1608/1686, preko zakonodaje za kr. Mirijo, ljubljanski gubernij, 1819/1849 (izjemoma kompletne), do: Raccolta delle principa!! leggi deH’ex-Regno di Jugoslavia, 1941), pa nekaj zakonikov, leksikonov in priročnikov za ziafcanadajstvo (npr. J. N. Hempel-Kursiing, irepertordj avstrijskih zakonov, 1740/1824, Dež. za¬ konik in uradni list za Kranjsko kroinovino, 1887/1917). Upravna zgo¬ dovina je zastopana z deli za Kranjsko, Avstrijo in Jugoslavijo (npr. F. Krohny, o cerkveni upravi, 1784, J. Kropatschek, o avstrijski upravi za kresije, 1789/1818). Politična zgodovina je minimalno zastopana, nekoliko več politična ekonomija in državoznanstvo. Za kulturno zgo¬ dovino imamo nekaj podatkov o strokovnem in visokem šolstvu ter o muzejih. Zdravstvo je razmerama malo zastopano, gradivo za soci¬ alno zgodovino se nanaša, kakor je pričakovati, predvsem na položaj kmetov in kmetijskih delavcev, pa tudi drugih delavcev in izseljencev (podložništvo, ^osvoboditev kmetov od fevdalnih bremen, starostno za¬ varovanje (kmetov, predlog pokojnin za kmetijske posle, vabila za evropske izseljence — to je še (doba vabljenja!) Gospodarska zgodovina ima bogato gradivo: nekaj leksikonov in priročnikov (najbolj ljubeznivi je gotovo: Die wahren Mattel Lander und Staaten gliickMoh zu machen, 1750/1757), več del za statistiko (med temi Osterreiohisahe Statistik), poročila o gospodarskem položaju posameznih dežel (pa novejšega datuma). Od posameznih panog go¬ spodarstva so zastopane: denarstvo, cene, carina, davkarstvo, zavaro¬ valstvo (dela 19/20. stoletja), zadrugarstvo in posojilnice (dela mlajšega datuma) in rudarstvo (maloštevilno gradivo). (25) Razprave V, 1966 I. razred 385 30 Melitta Pivec-Stele Kljub izreku F. Terpinca (1863), da je obrt hčerka kmetijstva, je gradivo za obrt, in sicer večinoma skupaj z industrijo in trgovino, maloštevilno. Za industrijo in tehniko, večinoma iz njune začetniške dobe, imamo več del, in sicer za metalurgijo, lesno, živilsko in kemično industrijo, strojništvo in vodogradnjo (npr. J. v. Schemerl, P. Koster). Številna so poročila o industrijskih razstavah. Trgovina je v gradivu dobro zastopana, najstarejša publikacija je leksikon: Allgemeine Schaizkammer der Kaufmannsehaft, 1741/1743, druge publikacije obravnavajo posamezne probleme trgovine. Za pro¬ met imamo podatke za ceste, vodne pati, železnice in skupne preglede. Podatke za vse panoge prometa vsebujejo tudi koledarji KD, najprej poštne zveze, potem železnice in ladje in sicer ne samo za Kranjsko, temveč tudi za sosednje dežele, vključno Severno Italijo, dokler je bila avstrijska. Za kmetijstvo je samoobsebi razumsvno največ gradiva na raz¬ polago. Priročniki so številni, zelo različni po starosti (18/19 stol.) in znanstvenem ali poljudnem značaju, ravno tako enciklopedije in leksi¬ koni (najstarejši je Ninovo ccirso oompleto d’agricoltura, 31 zvezkov, Padova, 1817/1828) ter inozemske revije (ok. 30). Imamo nekaj podat¬ kov za kataster v Avstriji in Jugoslaviji ter za amelioracije, številna pa so dela za amelioracijo ljubljanskega barja (imenovan tudi ljubljan¬ ski mah) in s tem v zvezi o drugih močvirjih, o šoti in njeni uporabi ter o drenaži. Ravno tako so zastopane druge agrarne operacije, aron¬ dacije, komasacije, razdelitve, pregledi položaja kmetijstva, agrarne zakonodaje in agrarne statistike v različnih deželah. Poleg publikacij za kmetijstvo in gozdarstvo je gozdarstvo samo predstavljeno s pri¬ ročniki, statistiko (npr. J. Wessely), zakonodajo in deli o problemih gozdarstva predvsem o pogozdovanju Krasa. Posameznim panogam kmetijstva so posvečena dela o stelji, gnoju in gnojenju, o semenih in načinih setve, o industrijskih rastlinah (lan, bombaž, krompir, tobak), o koristnih in škodljivih živalih (npr. priroč¬ nik, Niimiberg 1709). Redka knjiga je J. Pseineirjevo delo o kozolcu (1846). Planšarstvo obravnava več publikacij, ravno tako sadjarstvo in. vrtnarstvo (maj starejši priročnik: J. de la Quinitinye, Instructioin pour les jardins fuuitiers et potagers, Pariš 1739). Vinogradništvo in vinar¬ stvo sta dobro zastopani, malo pa čebelarstvo (vendar A. Janša, 1792), ribištvo in ribogojstvo (npr. priročnik za ribištvo v Avstriji 1785). Za sviloprejke se je KD zelo .trudila, sicer glede na podnebje izven Goriš¬ kega z majhnim uspehom, zato so publikacije o tem predmetu številne. (Začetek je pesem o murvah: L. Minischalchi, La coLtivazdone ded gelsi, ki jo je avtorjev sin dz latinskega originala prevedel v italijanščino, Verona 1792; V. Dandolo sledi s priročnikom, Milano 1818). V poglavju živinoreje sta konjereja in ovčereja malo zastopani, boljše pa govedo¬ reja in s tem v zvezi mlekarstvo (poslednje pa večinoma po deMh mlajšega datuma). 386 Razprave V, 1966 I. razred Biblioteka kmetijske družbe za Kranjsko (Slovenijo) 1820—1945 31 Dela o računovodstvu, upravi in organizaciji .kmetijskih posestev sestavljajo precejšnjo skupino, mlajšega datuma so dela o kmetijskih šolah, ker so te same mlajšega izvora. In končno omenjamo poročila o kmetijskih kongresih dn kmetijskih razstavah, ki so od polovice 19. stol. dalje številni talko v domovini kakor v inozemstvu. Biblioteka KD je danes, žal, raztrgana. Ni zaslužila te usode. Ker je biblioteka operozov (1693—), zdaj Sememiška knjižnica, znanstvena biblioteka in ker je biblioteka starejše KD za Kranjsko (1767/1787) postala del LB, je biblioteka mlajše KD za Kranjsko (po 1918: za Slovenijo) (1820—1945) prva slovenska strokovna biblioteka, ki se je ohranila 125 let, dn kot taka zavzema posebno mesto v zgodovini slo¬ venskih bibliotek, 'ki je pri nas itak šele malo obdelana. Njen fond je prav pestro sestavljen, po izvoru in po vsebini, raste! je pa organičnio. Posredno, posebno po inozemskih priročnikih, je zrcalo menjajočih se mednarodnih tokov v gospodarstvu — fiiziofciraidzma in merlkantilizma —, neposredno pa, posebno po delih nastalih na domačih tleh, zrcalo vseh akdj, ki jih je KD pri nas vodila — z uspehom ali neuspehom. Kljub okrnjeni ohranitvi je vendar mogoče dobita predstavo o značaju biblio¬ teke. Naj starejše knjige njenega fonda imajo še značaj knjig grajskih bibliotek, druge pa, večina njih, so že strokovnega značaja. Po njih so zastopani tuji in domači strokovni pisatelji, ne samo 'kmetijstva, tem¬ več -tudi sorodnih in drugih strok (topografije, etnografije, prava itd.). Važna je vloga pri slovenizaciji domačih publikacij, inozemske publi¬ kacije so sicer večinoma nemške, a tudi italijanske in francoske niso redke. Z majhnimi denarnimi sredstvi je KD ustvarila lepo biblioteko, zasluga za to pripada v veliki meri široki zamenjalni mreži in bogatim knjižnim darovom prve razvojne faze KD, 1820—1883. V drugem ob¬ dobju, 1883—1918, zanimanje za biblioteko upada, iker KD ni več na ozek 'krog omejena znanstvena družba (saj je* ironija usode, kmete kot dane KD pogrešal — nadvojvoda Janez), temveč množična, praktično usmerjena organizacija. Isto pomanjkanje zanimanja za biblioteko velja za tretjo obdobje, 1918—1941, saj KD ni več edina organizacija posveče¬ na kmetijstvu, temveč ena med drugimi. Strokovni pomen biblioteke KD je že dolgo zastarel. Današnja njena vrednost obstaja v gradivu, ki ga nudi posebno za slovensko go¬ spodarsko zgodovino 19. stol. Kljub vrzelim, nastalim pri likvidaciji, je ta vrednost prav zrnatima, kar se kaže v intenzivni uporabi biblioteke, odkar je katalogizirana dn tako dostopna. Za ilustracijo tega dejstva smo navedli nekaj del redkih po svoji starosti ali pomembnih za naše domače razmere. Ekskurz smo posvetili ekslibrisom, ker je ta panoga pri nas dozdaj malo obdelana,. In sestavili smo seznam publikacij KD, najstarejših slovenskih kmetijskih knjig, Iki so jih, kakor izpričuje korespondenca KD, s pravo lakoto po znanju in z velikim spoštova¬ njem pred knjigo množično naročali slovenski kmetje. (25*) Razprave V, 196C I. razred 387 NARODNA IN UNIUERZITRTNA KNJIŽNICA Melitta Pivec-Stelž LA BIBLIOTHEQUE DE LA SOCIfiTfi D’AGRICULTURE POUR LA CARNIOLE (POUR LA SLOVENIE) 1820-1945 La premiere Societe d’agriculture ipour la Camiole, fondee a Ljubljana en 1767, cessa en 1787 et sa bibliotheque fut remiise a la Bibliotheque ly- eeale de Ljubljana. La seconde Societe d’agrioulture pour la Camiole fut fondee apres les guerres napoleoniennes en 1814, et en 1820, elle fonda, eile aussi, rune bibliotheque pour servir au progres de 1’agriculture. Tout d’abord, elle essaya d’obtenir la restituitdon de la bdibMortheque de la premiere So¬ ciete, mais sans succes. La bibliotheque augmenta done par les moyens usuels, achats, echanges, dons, mais aussi par les publdcations qiue la Societe eile-meme edita, et parviint au chiffre de 6.000 volumes env. en 1945. Les achats etaient plutot restrednts, parce que les moyens de la Societe, pour la plupart subventions du gouvernement de Ljubljana, devaient se repartir en,tre les inombreuses actioms de la Societe. Par contre, les echanges etaient tres nom,breux, parce que la Societe efaiit en relations avec toutes les organlsations d’agricultu:re en Aiutriche et aussi avec d’aiutres en Allemagne et meme aux Rtats-Unis. De meme, les dons des membres et laimds de la Societe etaient exitremement riches. Les publdcations propres de la Societe n’etaient pas nombreuses mais, comime premiere livres sur 1’agriculture en langue maternelle, tres recher- chees par les paysans slovenes. Ainsi, la bifoliotheque deviint, inon de droit mais de fait, un centre de litterature pour l’agriculture non seulemeint pour la Camiole, mais aussi pour les pays vaisins, la Styrie, le Littor.ail, la Croatie. En 1945, la Societe d’agriculture ipour la Slovenie (nom regu des 1918) cessa d’exister et, en 1950, sa Wbliotheque fut repartie entre 1’Iinstttut seien- tifique d’agronomie pour la Slovenie d’ou elle ipassa plus tard a la Faculte d’agronomie (aujourd’hui biotechnique), et rimstitut historique de l’Aca- demie slovene des iettres et beaux-arts, Section pour 1’histoire generale et nationale. Ainsi, eette premiere bibliotheque slovene speciale est aiujourd’hui, malheureusemeint, demembree, mais elle garde sa plače dans 1’histoire des bibliotheques slovenes et sa valeur pour 1’histoire ecomomique de la Slovenie specialment au 19 e sieole.