Poftnina plačana T |o(otIbL Ljubljana, sobota rj. avgusta 1940 Cena 2 Din Upramiatvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon ttev. 3122, 3123, 3124, Sla*. 3126. ' • fnneratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeLs3492 ln 3302 Psdmanlaa Maribor: Grajati trg •t T. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Koeenova ulica 2. Telefon «_ 190. Računi pn podt- CeJk. zavodih: Ljubljana «t 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev 65. Rokopisi se ne vračajo Okrog Indokine Britanske čete so zapustile ozemlje Kitajske in tamkajšnje angleške koncesije so ostale brez vojaške zaščite. Resnica je, da so bile britanske oborožene sile na Daljnem vzhodu tako neznatne, da za resno varstvo pod britansko kontrolo se nahajajočih ozemelj sploh niso prihajale v poštev. Zato se zdi, da je umik angleških čet bolj simboličnega, nego dejanskega pomena, bolj načelna gesta Velike Britanije, s katero se postavlja uvod v priznanje japonskih uspehov na Kitajskem. Stara ie namreč zahteva Tokia, da se evropske sile umaknejo s svojih privilegiranih položajev na kitajskem ozemlju. Od Japoncev postavljena kitajska vlada pod vodstvom Vangčingveja je proglasila brž ob svojem nastopu za svoj program, da bo napravila konec izrednim pravicam evropskih sil na Kitajskem. Bilo je pričakovati, da se bo pričela velika kampanja, ki naj izsili po tem ali onem potu, da se te japonske in kitajske zahteve uresničijo. V Londonu so zelo redkobesedni glede pomena, ki naj ga ima odpoklic angleških čet iz kitajskih koncesij. Razumljivo je, da skušajo čim bolj maski-rati ta korak, saj so tudi glede prepovedi blaga skozi Birmo za Čangkajšeka omilili stvar z dodatno pripombo, da gre samo za provizorij, ki naj velja za tri mesce. Vendar more komaj biti dvoma o tem, da se je Velika Britanija v sili razmer odločila, da skuša doseči z Japonsko kompromis in da je pripravljena za to ceno žrtvovati postojanke v Kini. Res je sicer, da o tem še ni izrečena zadnja beseda, toda ne da se zanikati, da se razvoj giblje v naznačeni smeri. Prav spričo tega je zelo razumljiv ameriški demanti, da bi Zedinjene države imele namen prevzeti od Angležev opuščene postojanke na Kitajskem. Kdor spremlja ameriško politiko na Kitajskem v teku zadnjih dveh, treh desetletij, je moral že sam koj spočetka resno dvomiti o verodostojnosti prvotnih poročil. Drugo nič manj zgodovinsko pomembno dejanje se odigrava okrog Indokine. Francija je Japoncem že napravila koncesijo, da ustavi sleherni prevoz blaga po svojem teritoriju v Indokini na korist maršala Čangkajška. Toda Tokiu to ni dovolj. Zahtevajo, kakor se glasijo poročila, ne sicer uradno potrjena, a zelo verjetna, naj Francozi dovolijo na svojem ozemlju v Indokini mornariška in avionska oporišča za japonsko oboroženo silo, a vrhu tega prost prevoz japonske armade po železnici čez Indokino do kitajske meje. Pred svetovno vojno, a tudi še potem, je bilo po svetu veliko govora o tako zvani rumeni nevarnosti. Dejansko je praktično nihče ni resno jemal. Nasprotno, prav s pomočjo »rumene nevarnosti« so se izvrševale velike politične transakcije. Nikoli nemara še ni bila primernejša prilika, kakor je danes, da se spomnimo na ta poglavja iz nedavne zgodovine. Japonska mednarodno-politična kariera se je začela prav za prav šele z zmago nad Rusi s prisvojitvijo Koreje ter z dosego premoči v južni Mandžuriji Ta zmaga pa je bila Japoncem omogočena samo s politiko Anglije, ki je videla v oni dobi najnevarnejšega konkurenta na svetovni pozornici v stari carski Rusiji. Svetovna vojna z veliko borbo zoper nemški blok je odstranila iz vzhodne Azije Nemčijo ter del njenih kolonij prinesla Japonski, ostale pa britanskemu imperiju. Nova doba velike japonske ekspanzije na Kitajsko se je začela z okupacijo Mandžurije pred nekako sedmimi leti. Gotovo je danes vredno, da se spomnimo, kako je ravno zakulisni sporazum s Francijo že vnaprej dal Japonski dovoljenje za ta korak in kako je prav stališče zapadnih velesil v Društvu narodov imelo za posledico omahljivo ženevsko politiko ter japonski uspeh. Bila je tekma med evropskimi velikimi siiami, brezobzirna tekma za kolonialno in drugačno oblast, ki je nudila Tokiu pogoje za uspehe. Še posebno je ponovno konciliantno stališče zapadnih evropskih velesil pomenilo osnovo za japonsko politično rast. Danes se list zgodovine usodno obrača in nekdanja pomočnika prehajata med žrtve japonske ekspanzije. V Tokiu so mogli brez težav izdelati recepte za svoje uspehe na račun evropskih-medsebojnih borb, pa jih realizirajo, kakor se nudijo prilike. Serija takih uspehov najbrž še ni zaključena. Indo-kina bo služila nemara za preizkusni kamen, kaj se da brez težav doseči v sedanji situaciji. Na vprašanje, če je Indokina zares bistveno potrebna za uspešno vojno zoper Čangkajška, se ne more odgovoriti povsem pritrdilno. Res je, da drži čez severno Indokino železnica v Junan, skrajno južnozapadno kitajsko provinco, skozi veliko mesto Hanoi. Toda od tamkaj do Čungkinga, sedanje nacionalne kitajske prestolnice, je še silno daleč in tjakaj se da priti le po silno težko prehodnem ozemlju. skozi tesne soteske in čez visoke gore, kjer se ni težko upirati tudi z malimi in preprosto oboroženimi silami. 3000 nemških letal nad Anglijo Včerajšnji nemški napadi so bili največji in najbolj siloviti od vseh dosedanjih in so zajeli skoro vso Anglijo — Roji po 400 letal letal Ta borbena skuoina se bo voisko- I bilo delovanje so^žnega letalstva manj-vala nroti vsf»m voiaškim ciliem in obiek- še. vendar pa je bilo raztegnjeno na b^e London, 16. avg. j. (C. B. C.) Po kratkem premoru v nemških letalskih napadih na Anglijo, ki je bil zabeležen v četrtek dopoldne, so se v četrtek popoldne nemški napadi obnovili z naraščajočo silo, ki je v noči od četrtka na petek ter na sam petek dosegla dosedanji višek. To je bila najmočnejša letalska ofenziva, kar jih je bilo doslej. Nemške bombe so padale v minuli noči celo v območje 10 milj od centra Londona ter so zadevale londonsko letališče Croydon. Nemške bombe so se nadalje vsi-pale na škotskem ter so udarjale v živ-ljensko važne municijske depoje v severovzhodni Angliji. Danes so se nemški napadi na Anglijo nadaljevali še z večjo silovitostjo. Nekako do 4. popoldne je med drugim preletelo južno in južnovzhodno angleško obalo šest formacij nemških bombnikov in lovskih letal. Vsaka izmed njih je štela po 400 letal. Formacije so si sledile v petminutnih presledkih. Nevv York, 16. avg. s. Columbia Broad-casting Corporation javlja, da so cenili v angleških uradnih krogih, da je danes že do 16. popoldne okoli 3000 nemških letal sodelovalo v napadih na Anglijo. Pojavlja se mnenje, da hočejo Nemci še nocoj izsiliti odločilno letalsko bitko. BerUn, 16. avgusta. AA. (DNB) Nemške letalske enote so letele danes v več valovih nad Temzo. Letala so letela proti severni in zapadni Angliji. Angleško protiletalsko topništvo je streljalo. London, 16. avgusta. AA. (Reuter). Preteklo noč in zgodaj zjutraj so sovražna letala letela nad pokrajinami srednje Anglije. Letala so napadla tudi obrežne kraje severovzhodne Anglije. Prav tako so opazili sovražna letala ponoči in zjutraj nad severozahodno obalo, nato pa tudi nad ju-gozapadno in nad Walesom. Letalske akcije v četrtek podnevi in ponoči — Z minami zadelane angleške luke — Borba med ladjsusi in letali Podatki o angleških in nemških iigEbah Berlin, 16. avgusta br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je opoldne objavilo službeno vojno poročilo, v katerem pravi: V teku 15. avgusta in v noči na 16. avgusta so naše letalske sile znova napadale obmorske luke, objekte oboroževalne industrije, letališča in balonske zapore v Angliji. Močno so bile poškodovane pristaniške naprave v Portlandu, Scarboroughu, bile uradno objavljene nekatere izpre-varne letal in motorjev v Birminghamu in Brougoghotu pri Hullu, kakor tudi hangarji in druga poslopja na raznih letališčih v južni, južnovzhodni in srednji Angliji. Pri tem je prišlo do hudih letalskih spopadov, v katerih je major Galland dosegel svojo 20. letalsko zmago. Več britanskih luk je bilo znova zadelanih z minami. Britansko letalstvo je v pretekli noči znova prodrlo nad zapadno Nemčijo. Bombe pa niso napravile nikake omembe vredne škode. Skupne izgube sovražnega letalstva so v teku 15. avgusta znašale najmanj 143 letal. 106 jih je bilo sestreljenih v letalskih spopadih, ostala pa so bila sestreljena od protiletalskega topništva ali pa uničena na angleških letališčih. Razen tega je uspelo sestreliti 21 zapornih balonov, 32 nemških letal se ni vrnilo na svoja oporišča. Vendar pa je naši pomorski reševalni službi uspelo na Kanalu rešiti 9 nemških in enega britanskega letalca. Neka podmornica je potopila dve oboroženi trgovinski ladji s skupno 14.000 brutto registrskih ton. Nekaj minolovcev je od 10 napadaj očih sestrelilo 4 sovražna letala tipa »Spitfire«. V četrtek je nastopalo 500 nemških letal Berlin, 16. avg. AA. (DNB) po poročilih, ki jih je dalo vrhovno poveljstvo, je pri včerajšnjih letalskih napadih nad Veliko Britanijo sodelovalo okrog 200 nemških bombnikov, katere je spremljalo 300 lovskih letal tipa Messerschmitt. Pri teh napadih so nemške letalske sile letele vse globlje nad pokrajino Newcastla. Nemški bombniki so v prvi vrsti napadali pristanišča, ladje, letališča in postojanke protiletalskih baterij. Ti napadi so na vsej črti dosegli dober upeh. Silno so pa pretirana angleška poročila, ki pravijo, da je pri včerajšnjih napadih sodelovalo več ko tisoč nemških letal. V Londonu navajajo pretirane številke, da bi vsaj do neke mere opravičili veliko škodo, katero so Angliji povzročila včeraj nemška letala. Izgube od 8. do 13* t, m« Berlin, 16. avgusta, j. (DNB). Nadmoč nemške zračne sile v boju za Anglijo se vidi iz naslednjih statističnih podatkov: Od 8. avgusta do 13. avgusta ob 8. zvečer je bilo v celoti sestreljenih odnosno na tleh uničenih 505 angleških letal, nemške izgube so znašale v tem času samo 129 letal. Sanitetna letala Berlin, 16. avgusta. AA. (DNB.) Nemška sanitetna služba je od ranega jutra zelo aktivna. Sanitetna letala stalno kri-žarijo nad Kanalom in južnim delom Se- Res je nadalje, da bi bilo skozi Junan mogoče prekiniti zveze Kitajske z britansko Birmo ter priti Čangkajšku za hrbet, toda za take operacije bi bilo treba velikih vojaških sil in predvsem mnogo časa. Ne zdi se zelo verjetno, da bi Japonci resno nameravali svoje zahteve po oporiščih in uporabi železnice izkoristiti za organiziranje velikega novega vojaškega podjetja zoper čungkin-ško vlado. Mnogo verjetneje je videti, da želijo v Tokiu samo izkoristiti sedanjo izredno priliko ter doseči na račun oslabljene Francije čim več koncesij, ki naj služijo kot osnova za bodoče osvojitve. Spričo vsega tega ni pretirano, ako zapišemo domnevo, da se odigrava sedaj v vzhodni Aziji eden najusodnejših obratov v svetovni zgodovini. vernega morja. V glavnih pristaniščih na Norveškem, Danskem, v Nemčiji ter na holandski, belgijski in francoski obali eo pripravljeni sanitetni motorni čolni, ki imajo nalogo priskočiti na pomoč letalskim posadkam, ki bi padle v morje. Da bi zavarovali ves letalski prostor med nemškimi oporišči na zasedenem ozemlju in nad Anglijo, vzdržujejo letala neprekinjeno poročevalsko in radijsko službo. Nemška sanitetna služba je rešila ne samo nemške, temveč tudi angleške in francoske letalce. Nemška sanitetna letala je mogoče videti že cd daleč zaradi njihove bele barve in zaradi velikega rdečega križa. Ta letala niso oborožena. Posebna eskadrila za napade na London Berlin, 16. avg. AA. (DNB.) S pristojnega mesta je DNB zvedel, da ie v okviru današniih letalskih akcii Doooldne odletela z gotovih oporišč posebna eskadrila vala proti vsem voiaškim ciliem in obiek tom. ki so važni v voiaškem pogledu, v ožji okolici britanske prestolnice. Nemško letalstvo bo na ta način dokazalo, da nobena sila na svetu ne more oreorečiti nemškim letalskim oddelkom, da ne b: metali bomb tia. kamor hočeio. na če ie treba tudi nad sam londonski City. Omenjena specialna eskadrila še ni prispela do svojih ciliev in ie zdaj nad Kanalom. Poročila te eskadrile pravijo. da so že znoa-zili Drva britanska lovska letala. DNE pripominja. da bo v kratkem poleg octa1ih poročil o boiih prinašalo tudi oesebne vesti o spopadih z omenjenimi specialnimi letalskimi formacijami. Cilji nočnih napadov Berlin, 16. avgusta. A A. (DNB.) O priliki zadnjih nočnih napadov nemških letal na Anglijo so nemški bombniki uspešni napadli državne ladjedelnice pri Catanu, ladjedelnice južno cd Basena, kakor tudi skladišča premoga. Nastali so veliki požari. Uničenih je bilo več delavnic, poškodovane pa nekatere barake. Po tem napadu so nemški bombniki izvedli napad v strmoglavem poletu na postojanke britanskih protiletalskih baterij v ladjedelnici. Letala so topove prisilila k molku, reflektorji so ugasnili. Nemški letalci pogosto ponavljajo take napade, da bi prevarili Angleže, kadar mečejo bombe v bližnjih krajih. Nemci o angleških poročilih Berlin, 16 avg. AA. (DNB.) Te dni je britansko ministrstvo za mornarico sporočilo, da angleški letalci morajo s častno besedo potrditi svoje izjave o številu sestreljenih letal. Nemški pristojni kregi izjavljajo z czirom na to, la britanske oblasti objavljajo svoja poročila na podlagi subjektivnih ugotovitev, s čemer se v veliki meri more tolmačiti dejstvo, da na eni strani Nemci, na drugi pa Angleži objavljajo različne številke sestreljenih letal. Na podlagi dokumentov nemške protiletalske artilerije. kakor tudi britanskih letalskih sil, dokumentov, ki so jih našli po begu Britancev z Norveške, se vidi, kakina je razlika v subjektivnem prikazovanju in objektivnem ugotavljanju dejstev s pomočjo aparatov. ! Angleška poročila Nekaj podrobnosti o četrtkovih napadih In spopadih Silen učinek bombe v Croydonu pri Londonu London, 16. avg. i. (Reuter.) Zračni napadi na Anglijo v četrtek popoldne so se pričeli najprvo na jugovzhodu, ter so se kasneje razširili proti severovzhodu. Na stotine nemških bombnikov in lovskih letal je napadlo letališča vzdolž jugovzhodne obale. Na angleški strani je v velikem obsegu poleg lovskega letalstva poseglo v obrambo tudi protiletalsko topništvo. Dva letalska napada sta bila dopoldne izvršena na jugovzhodni obali, in sta bila manjšega obsega. Tekom popoldneva so sovražni bombniki v močnih skupinah preleteli angleško obalo ter zadeli na zaporni ogenj. Tekom drugega napada so bila sestreljena štiri nemška letala tipa Dornier in en lovec tipa Messerschmitt Od krogel prevrtana so se letala zrušila v morje pred nekim obalnim mestom. Dve letali tipa Messerschmitt. ki sta poizkušali napasti neki angleški zaporni balon, sta bili prisiljeni k umiku, nekemu drugemu nemškemu letalu pa je uspelo enega izmed balonov sestreliti. Popoldne je bilo vrženih mnoso visoko-eksplozivnih bomb tudi na raznih točkah severovzhodne obale. Bilo ie nekai žrtev. Skoro povsod so se razvile zračne borbe ali pa so naletela nemška letala na zaporni ogenj angleškega topništva. V Crovdonu ie neka bomba oorušila vrsto 6 hiš ter zapustila 8 m globok in 12 m širok lijak. Več oseb ie bilo ubitih. Spopadi v Kanalu London, 16. avg. s. (Reuter). Očividci pripovedujejo, da je prišlo danes nad nekim južnovzhodnim angleškim mestom do velike letalske bitke. Več letal je bilo sestreljenih in letalci so se spuščali s padali iz zadetih aparatov. 16 nemških bombnikov je napadlo ladje v Kanalu. Eno izmed letal je bilo sestreljeno. Druga skupina nemških letal je napadla balonske zapore. En balon je bil zadet ter je padel na neko kmečko hišo. Požarna bramba je intervenirala in je požar pogasila. Ameriški opazovalci v Londonu London, 16. avg. s. (Reuter) V London je dospela danes ameriška vojaška delegacija, ki jo tvorijo admiral Gornsley ter generala Amons in Stroud. Delegacija se je že danes podala na obisk k ameriškemu veleposlaniku ter je takoj prevzela svoje funkcije vojaški h opazovalcev v Angliji. Napadi niso bili večji od četrtkovih? London, 16. avgusta, s. (Reuter). Do 21. še ni bilo izdano nobeno uradno poročilo o današnjih letalskih napadih na Anglijo. Kolikor je znano, pa t; napadi niso imeli znatno večjega ob&ega nego včerajšnji. Nemški napadi so se pričeli že zjutraj, ponovili pa so se popo'dne v večjem obsegu. Več formacij nemških bombnikov, spremljanih od lovcev tipa Messerschmitt, jc tedaj napadlo zlasti južnovzhodno Anglijo. Tudi balonske zapore so bile napadene. Zvečer so se napadi na južnovzhodno Anglijo ponovili. Včerajšnje izgube London, 16. avg. s. (Reuter.) Po dosedanjih podatkih so v teku dneva angleški lovci sestrelili okrog 50 sovražnih letal. 12 angleških lovcev pogrešajo, vendar se je 8 pilotov rešilo. Angleži o izgubah v četrtek L°ndon, 16. avg. AA. (Reuter) Ministrstvi za letalstvo in za notranjo varnost sta izdali sledeče sporočilo: Vlada ima sedaj v roki popolna poročila o letalskih spopadih včerajšnjega dne kakor tudi o številu žrtev. V Croydonu je bilo ubitih več oseb, več pa ranjenih. Po uradnih podatkih je bilo zbitih 169 sovražnih bombnikov in lovcev. Mi smo izgubili 34 letal, vendar se je 17 pilotov rešilo. Preteklo noč je ozemlje. Posebno so tile bombardirane pokrajine vzhodne Anglije. Povzročena je bila škoda v srednji Angliji. Angleška petrolejika ladja torpe^firana Neiv York. 16 avgusta •» (Ass. Press). Z Azorov poročajo da ie nek s podmornica te dni 200 milj južno od oto"\a potopila neko 18.000-tcns-ko angleško petrolej-sko ladjo. 13 članov posadke je sedaj dospelo na Azore. 35 pa jih še pogrešajo, dočim so bili trije ubiti pri eksploziji torpeda. Kapitana angleške ladje ie odpeljala podmornica kot ujetnika s seboj. Bombe na Lmdm Nevv York, 16. avg. s. (Columbia B. C.) Londonski radio je danes popoldne ob 17.05 za deset minut prekinil vse svojo oddajo. Računajo, da je imel London letalski alarm. Berlin, 16. avg. s. (Ass. Press.) Nocoj javlja agencija DNB, da sta dve eskadrili nemških bojnih letal danes prodrli skozi protiletalsko obrambo Londona ter očistili zračni prostor nad Londonom. London, 16. avg. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je objavilo ob 21.30 naslednji komunike: Med tem ko so bili nemški letalski napadi na Anglijo do opoldneva v manjšem obsegu, je pozneje velika formacija nemških bombnikov in lovskih letal preletela južnovzhodno obalo. Takoj so intervenirala angleška lovska letala. Nemška letala so se večinoma umaknila, preden so dospela do okolice Londona. Ostala letala so dospela do ustja Temze ter so vrgla bombe na oba bregova reke. Povzročene je bilo nekaj škode. Nekaj oseb je bilo ranjenih in ubitih. Tudi protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Skupina nemških letal je preletela na jugovzhodu London, toda ne da bi metala bombe. Zgodaj popoldne so nemška letala izvedla bombne napade na več točk južne angleške obale. Na otoku Wight je bila povzročena manjša škoda. Napadeno je bilo tudi neko vojaško letališče. Pozneje so nemška letala zopet napadla ustje Temze, pa tudi južnozapadna predmestja Londona. Bombe so porušile nekaj hiš in trgovin ter so zaieie neko železniško postajo. Manjše število oseb je bilo ranjenih. med njimi nekaj smrtno. Zvečer so se napadi na več mestih ponovili. Važne spremembe v sovjetski vojski Moskva, 16. avgusta, j. (Tass.) Danes so bile uradno objavljene nekateer izpre-membe na najvišjih mestih v komisariatu za vojno. Za prvega namestnika vojnega komisarja je bil imenovan maršal Budjoni, ki je bil hkrati razrešen svoje dolžnosti kot poveljnik moskovskega okrožja. Dalje je bil dolgoletni šef generalnega štaba rdeče armade general Sapošnikov imenovan za namestnika vojnega komisarja ter je na lastno željo zaradi svojega rahlega zdravja lahko odložil svojo funkcijo kot generalštabni šef. Za šefa generalnega štaba rdeče armade je bil imenovan ar-mijski general Mereckov, bivši vrhovni poveljnik leningrajskega vojnega okrožja in eden izmed armadnih poveljnikov v bivši finski vojni. Mereckov bo tudi še v bodoče vršil svojo funkcijo namestnika vojnega komisarja. Moskva, 16. avgusta. AA (Tass). Danes je bila objavljena uredba vrhovnega sov-jeta o socializaciji bank, industrijskih in drugih podjetij ter prometne mreže v Besa-rabiji. Prvi sestanek v Turn-Severinu Madžari so predložili svoje zahteve, s katerimi se je rumunska delegacija vrnila v Bukarešto Bukarešta, 16. avgusta, br. (Štefani). V Turn-Severinu sta se danes dopoldne prvič sestali madžarska in rumunska delegacija, ki sta določeni za pogajanja v svrho ureditve transilvanskega in vseh drugih med obema sosedoma spornih vprašanj. Kakor znano, vodi madžarsko delcgacijo pooblaščeni minister Hory, rumunsko pa bivši minister Valerian Pop. Dopoldanska seja je bila formalnega značaja. Na njej so se dogovorili o proceduri pogajanj. Na popoldanski seji je madžarska delegacija rumunski predložila madžarske zahteve. Rumunska delegacija do njih še ni zavzela nika-kega stališča. Koflikor je bilo mogoče izvedeti, je nocoj odpotovala delegacija v Bukarešto, da predloži vladi madžarske zahteve v proučitev. Turn-Severin, 16. avgusta. AA. O današnji konferenci, s katero » se začela pogajanja med Rumunijo in Madžarsko je bilo izdano nastednje uradno poročilo: Danes ob 12. sta se sestali na prvo sejo delegaciji, ki jima je poverjena naloga, da vodita madžarsko-rumunska pogajanja. Se- ja je bila v veliki dvorani palače Bibescu. Po pozdravnih besedah in izraženih željah za uspešen zaključek po-gajanja in po izmenjavi polnomočij je minister Hory izročil madžarske predloge rumunskemu ministru Valeru Popu, voditelju rumunske delegacije. Rumunsko stališče in predlogi bodo sporočeni na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek 19. a\'gusta ob 10. na istem mestu. Rumunska delegacija je ob 16. z rednim ekspresnim vlakom odpotovala iz Turn- Se-verina v Bukarešto, kamor prispe ob 20.' in kjer bo svoji vladi predložila madžarske predloge. Bukarešta, 16. avgusta, s. (Ass. Press). Doznava se, da je na današnjem sestanku z rumunsko delegacijo predložila madžarska delegacija popolnoma no>\>e predloge za ureditev madžarsko-rumunskega spora. O vsebini predlogov ni bilo mogoče ničesar izvedeti. Člani obeh delegacij so po prvi seji izjavljali, da so bili madžarski predllogi sedaj poslani rumunski vladi ter da od njenega stališča sedaj zavisi nadaljnja usoda pogajanj. 16T 'i? »o^rnir« Boji v Afriki Ofenziva v Somaliji se nadaljnje — Spopadi v zraku Drugi polet Angležev nad severno Italijo — Neprestani napadi na Malto Rim, 16 avg. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo 68. službeno vojno poročilo, ki se glasi: V britanski Somaliji se naše ofenzivne operacije še v polnem teku. Neko sovražno letalo je bilo sestreljeno v bližini Zeile in je zgorelo. Sovražna letala so dvakrat napadla Cobboleio in Massauo. Sovražne bombe so povzročile le malo škode. Štiri osebe so bile ubite, 12 oseb je bilo ranjenih. Naše letalstvo je napadlo Waihir. Pri tem sta bili na vzletišču tamkajšnjega letališča uničeni dve sovražni letali. V letalskem spopadu je bilo sestreljeno še eno angleško lovsko letalo. Naši bombniki so v spremstvu lovskih letal bombardirali letališče Halfar na Malti. Zadetih je bilo več objektov, v katerih so nastali požari. Sovražna letala, ki so skušala formacije naših letal zadržati, so bili prisiljena k umiku. Neko sovražno lovsko letalo je bilo sestreljeno. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. V Severni Afriki so naša letala bombardirala železniško progo Fuka—Marsa Matruk. Davi zarana so sovražna letala preko Švice vdrla nad severno Italijo ter bombardirala razne kraje. Nekaj bomb je udarilo na področje občin Merate in Olgia-te, dva civilista sta bila ubita, pet ljudi je bilo ranjenih. Materialne škode je bilo le malo. Protiletalsko topništvo v Turinu je zadelo neki sovražni aparat, ki je padel na tla v bližini Ceresola d'Alba. Od pet članov posadke je bilo nekaj ubitih, ostali pa so bih ujeti. Bombe na Malto Rim, 16. avgusta, br (Štefani). O napadu italijanskih bombnikov na letalsko oporišče Halfar na Malti, so se izvedle naslednje podrobnosti: Formacije izvidniških leta! so dognale, da na tem letališču Angleži nekaj pripravljajo Zato so sc včeraj odpravili nad Malto italijanski bombniki v spremstvu lovskih letai. Okrca poldneva so prispeli nad omenier.o letališče. Kljub hudemu ognju angleškega protiletalskega topništva so se spustili precej nizko nad letali-čem jo razdejalno jkcijo. V letalskem spopadu je bilo eno angleško letalo sestreljeno, ostali dve pa sta zapustil; nadaljnjo borbo. B-uir.bniki so dovršili svojo nalogo in Helli«, ki jo je neznana podmornica torpedirala pred otokom Kinos. veliko zaskrbljenost. Predsednik turške vlade je v tej zvezi ponovno sprejel grškega poslanika in se je raz-govarjal z ostalimi člani vlade. Sklical je tudi najvišje poveljnike turške vojske. Ob tej priliki so ugotovili, da je položaj zelo kočljiv. Ankara, 16. avgusta. AA. (Štefani) Turški veleposlanik v Moskvi je prispel čez Odeso iz Moskve in takoj nadaljeval pot v Ankaro. Poročajo, da je njegov prihod v zvezi s turško-sovjetskimi odnosi, ki so se po nedavnem govoru Molotova precej ohladili. Prav tako poudarjajo, da ima pot turškega veleposlanika politični značaj. Ankara. 16. avg. s. (Reuter.) Ministrski predsednik Saidam ie danes konferiral z grškim poslanikom ori turški vladi. Saidam se ie posvetoval tudi z vodilnimi osebnostmi turške vojske in mornarice. Turčija bi priskočila Grčiji na pomoč Ankara, 16. avg. s. (Reuter). Današnji turški listi komentirajo grško-italijanski spor. V listu »Jenni Sabbah« pravi poslanec turškega parlamenta Jolki. da bi vsak italijanski napad na Grčijo vodil do angleške pomoči in turške intervencije. Nov napad? Atene, 16 avgusta s. (Ass Press). Grška rušilca »Basilios Georgios« in »Vassi-lisa Olga«, ki sta bila po včerajšnjem napadu na križarko »Heiii« na poti na otok Tinos, sta bila napadena od neznanih letal, ki so vrgla več bomb Rušilca sta se s spretnim manevriranjem izognila bombam in na napadalce tud' nista streljala Neznana letala so napadla tudi neko grško trgovinsko Ladjo, ne da bi povzročila škodo. tev blokade rešitev za Francija Izjava francoskega zunanjega ministra — Po 40 letih zopet javna procesija v Vichyju — Organizacija mladine jadrnic se morajo prijaviti francoskim pomorskim oblastem. Ne\v York, 16. avgusta. AA. (DNB) V izjavi »New York Timesu« je francoski zunanji minister Baudoin poudaril svoje upanje, da bo Anglija ublažila blokado francoskih obal, ker bi sicer ta blokada lahko imela resne posledice za francoski narod, dočim Nemčije sploh ne bi prizadela. Bou-doin je pristavil, da je dal Angliji jasna in sprejemljiva jamstva, ki lahko prepričajo Angleže, da bodo živila, ki bodo prišla skozi blokado, razdelili samo ra«! francosko prebivalstvo. Minister je poudaril, da stališča Anglije pravno ni mogoče braniti in da ne odgovarja dejanskemu položaju. Pristavil je, da so pridelki francoskih kolonij zadostni za prehrano Francije in da jih je mogoče v državo uvažati izključno lo s francoskimi ladjami. Vichy, 16. avgusta. AA. (Havas) V svojem govoru, ki ga je imel včeraj za francosko mladino, je ravnatelj mladinskega odseka v ministrstvu za družine Pierre Gouther izjavil, da. bo v rkatkem objavljena »Karta mladine«. Opozoril je, da so demobilizirani mladeniči že na delu v mladinskih, domovih, ki jih bodo pripravili za življenje. Vichy, 16. avgusta. AA. (Havas) Včeraj so Marijin praznik v vsej Franciji proslavili s številnimi verskimi prireditvami. V Vichyju je šla prvikrat po letu 1900 procesija skozi mesto. V procesiji sta bili med drugimi papeški nuncij in nadškof iz Strassburga. Tudi v Tunisu so Marijin praznik slovesno proslavili. ženeva, 16. avgusta. AA. (DNB) Po poročilih iz Marseilla je francoska admiraliteta do nadaljnega prepovedala vse izlete po Sredozemskem morju. Pod to prepoved spadajo tudi jadrnice. Vsi lastniki jaht in Vračanje francoskih beguncev ženeva, 16. avg. AA. (DNB) »Pariš Jour« poroča, da se je v mescu avgustu vrnilo na svoje domove okoli 600.000 beguncev iz severnih pokrajin nezasedene Francije. Od 1. do 15. avgusta je šlo čez demarkacijsko črto 245 vlakov in 56 avtomobilov, s katerimi so se vozili Francozi. Iz nezasedenega dela Francije je prešlo v zasedeni del 184.000 beguncev. Poieg tega se jih je pripeljalo s kolesi ali pa jih prišlo peš 18.000. Tako se je v mescu avgustu doslej vrnilo v svoja bivališča blizu 800.000 beguncev. Belgijski begisnei v Franciji Bern, 16. avgusta j. (SDA) V Bruslju izhajajoči belgijski list »Le Soir« objavlja razgovor svojega urednika z vodjo reksi-stov Leonom Degrellom. Vodja reksistov je naglasil, da se je lotil vprašanja belgijskih beguncev ter da se je zaradi tega mudil v nezasedeni Franciji, kjer se je sestal tudi s podpredsednikom vlade Pierrom Lavalom Od Lavala je dobil uradno potrdilo, da smatra francoska vlada, da bivša Pierrlotova vlada, ki je zapustila Belgijo, za francosko vlado pravno več ne obstoji. Dobil je tudi zagotovilo, da bodo takoj storjeni potrebni ukrepi, da se bo moglo 300.000 Belgijcev, ki so pobegnili v južno Francijo, vrniti domov. Degrelle je naglasil, da se je že pričelo delati na organizaciji teh obratnih transportov. Sedmo kolo nacionalnega amaterskega turnirja odigrano na Dobrni Celje 16 avgusta Sedmo kolo nacionalnega amaterskega turnirja so odigrali danes v zdravilišču na Dobrni. Zdraviliška uprava je po dogovoru s Celjskim šahovskim klubom povabila v goste igralce amaterskega turnirja Zjutraj ob 8. uri so se igralci z novinarji odpravili z avtobusom na Dobrno. Ob pol 10. je bila v Zdraviliškem domu zakuska. takoj nato pa se je začela bitka, ki je trajala do 14.30. Ob 15. je bilo skupno kosilo, ki so se ga udeležili ravnatelj zdravilišča g. dr. Šter ter vsi igralci in zastopniki tiska. Med obedom je povzel besedo g. dr Ster in naglasil zasluge Celjskega šahovskega kluba ter pomen prireditve turnirja, rekoč, da je to gotovo največja kuHurna prireditev v tem ckoliššu in v Celju v zadnjem času. Čestital je klubu k 20-1etnici in želel njemu kakor tudi igralcem največjega uspeha. Zahvalil se je prof. Grašer za gostoljubnost in zagotovil, da bo bivanje na Dobrni ostalo vsem udeležencem v najlepšem spominu. Govoril je še šahovski mojster g. Ozren Nedeljkovič iz Beograda v imenu uprave Jugoslovenskega šahovskega save-za in novinarjev. Popoldne je nudila uprava zdravilišča vsem udeležencem kopanje, zvečer pa jih je pogostila za slovo. Igralci so se polni navdušenja nad lepim krajem in gostoljubnostjo po večerji vrnili v Celje z željo, da še večkrat obiščejo ta biser Slovenije. 7. kolo je poteklo takole: Šmigovc in Grašer sta igrala igro damskega kmeta. V srednji igri je bila pozicija izenačena. Šmigovc je Grašerju nastavil past, v katero se je ta ujel. Grašer je izgubil figuro, Šmigovc je v lahki kombinaciji Grašerja v 39 potezah matiral. Šofli je, kakor da bi se hotel oddolžiti lepoti kraja, zaigral do sedaj najlepšo partijo na tem turnirju. S Popovičem sta igrala špansko partijo. V otvoritvi je Šorli stal j bolje, postavil jc svoja dva iovca v naj-, daljši diagonali, žrtvoval kvaliteto ter do-. segel pozicijo s problemskimi mati. Popovič se je tik pred matom vdaL Velik bolgarski izvoz v Nemčijo Sofija. 16. avgusta. AA. Ministrski svet je imel snoči sejo. ki ie trajala do polnoči. Po seji ie bilo izdano naslednie pora. čilo: Ministrski svet je na nocojšnji seji odobril jx>leg drugega tudi v zadnjem času sklenjeno pogodbo z Nemčijo, poeodbo. s katero se zagotavlja izvoz sadja, zelenjave in raznih izdelkov iz sadia. zelenjave, tobaka in drugih letošnjih pridelkov za v^oto 1500 milijonov levov. V zameno za to se zagotavlja iz Nemčije uvoz neobhodno potrebnesa blaga za zasebno gospodarstvo. na drugi strani pa bodo državna podjetja in ustanove dobile za svoje potrebe nujni inventar. Nove demonstracije na Finskem Helsinki. 16. avg. br. (SDA.) Zadnje dni je prišlo v Helsinkih in po drusih finrkih mestih do novih komunističnih demonstracij. Davi ie bilo o njih izdano službeno poročilo, ki pravi, da ie ob p- liki teh demonstracii prišlo tudi do soooadov med demonstranti in policijo Pos-bno resni so bili incidenti v Obu. kjer ie pri demonstracijah sodelovalo 3 do 4 tiso- ljudi. Pri spopadih s policijo ie b^o v Obu ranjenih 23 ljudi, med njimi 11 policijskih organov. Danes se ie pripeljal iz Moskve v Helsinke poslanik dr Paasikivi. Službeno sicer zatrjujejo, da ie njegov prihod zasebnega značaja, v poučenih krogih *>a se je izvedelo, da ga ie vlada pozvala na oo-svet zaradi resne napetosti med Finsko in Rusijo. Dr. Paasikivi nai bi dal finskim odgovornim krosom odgovor na vprašanje, kakšne namene ima orav za prav Sovjetska Ruš i a s Finsko Dr Paasikivi se bo v nekaj dneh zopet vrnil v moskvo Ostavka dveh finskih ministrov Helsinki, 16. avgusta, j. (Fin. Tel. Ae). Včerai je podal rr.ini«te' za ljudsko skrbstvo Tanncr ostavko Njegovo mesto ie prevzel trgovinsk: minister Kofi'ainen. Nadalje je pedal ostavko minister za poljedelstvo Hcikinen. ki 2a bo v njegovi funkciji nadomestoval namestnik predsednika parlamenta Kalliokoski. Kdo bo zamenjal trgovinskega ministra Kofilainena trenutno še ni znano. Posebna bolnišnica za kazUence Beograd, 16. avgusta. AA. Ker je uvidel nujnost potrebe, da se ustvarijo za bolnike, sodne kaznence in aretirance, boljši pogoji, kar se tiče bolniške nege in zdravljenja, je pravosodni minister odobril potrebne kredite ministrstvu socialne politike. da se v sestavu splošne državne bolnišnice zgradi posebna zgradba, katero bodo uporabljali le za bolne kaznence in aretirance. To zgradbo bodo začeli graditi še letos in jo bodo opremili z vsemi potrebščinami in napravami, kakor to velevajo higienski predpisi. Pravosodni minister je odobril tudi potreben kredit za zgraditev posebnega paviljona pri bolnišnici za duševne bolezni v Toponici za preiskavo zločinov osumljenih duševno zmedenih oseb. Nesreče znanih ^a^rebških moto ciklisto v Zagreb, 16. avg. o. V pretekli noči sta se na novi betonski cesti Zagreb—Samo-bor—Bregana pripetili dve težji prometni nesreči. Preko nekega potoka grade nov most; zato je promet na cesti v bližini potoka prekinjen. Znani zagrebški bicikli-stični prvak šoštarek se je včeraj z nekim sovozačem pripeljal z SO-kilometrsko brzino in se zaletel v pregrado na cesti, šošta-rek je debil hude poškodbe. Sedaj se zdravi v zagrebški bolnišnici. Njegovo stanje je resno. Druga nesreča se je pripetila v pretekli noči na isti cesti blizu Stanojevice. Motociklist štandekar se je zaletel v nekega Dragotina Lonča-riča. Oba sta dobila smrtne poškodbe, ki sta jim že podlegla. Mlinar je proti Šubariču otvoril e 4, Šu-barič se jc branil s francosko partijo. Mlinaric je napravil veliko, Šubarič pa malo rošado. Oba sta vprizorila napad na nasprotno kraljevo krilo. Partija se je po zamenjavi figur končala remis. Vse ostale partije so bile prekinjene. Marek je proti Grašiču igral Rettijev sistem. V srednji igri jc Marek dal damo za stolp in konja. Partija je prekinjena v nejasni poziciji. Gottlieb in Medan sta igrala skandinavsko otvoritev. Prešla sta z enakimi izgledi na srednjo igro. Po zamenjavi figur je nastala končnica, v kateri je Gottlieb, da bi dosegel boljšo pozicijo dal kmeta. Berner se je kot črni proti Pavloviču branil s sicilijanko in po zamenjavi dame osvojil dva kmeta. Partija ie prekinjena v končnici, v kateri ima Berner stolpa in tri proste kmete, Pavlovič pa stolpa in enega prostega kmeta, ki grozi prodre+i na damo. Verjetno bo nastala končnica stolpa proti trem kmetom. Izid je nejasen. Majstorovic in Žuk sta igrala Caro-C?nn. V srednji igri je Majstorovic po kombinaciji osvojil kmeta. Partija je prekinjena z boljšim izgledom za Majstorcvča Savič je preti Mišu-ri igral Rettijev sistem. Po zanimivi igri je Savič dobil kmeta. Kaže na remis. Jerman proti šiški igra Niemcevičevo obrambo damskega gambita. Šiška je zaradi Jerma-nove napake osvojil figuro Partija je prekinjena v verjetno dobljeni poziciji za Šiško. Igri so prisostvovali zdraviliški gostje ter z zanimanjem sledili poteku. Stanje po 7. kolu: Šubarič 5 (2). Jerman 5 (1), Šorli 4Vi (2), Berner 4Va (1), Grašer 3Vi (2). Mišura 3Va (1), Marek. š;ška. Gottlieb 3 (1), Majstorovic 2Va (3), Medin 3V2 (1), Popovič, Pavlovič 2 (1). Savič IVž (1), Žuk Vt (1), Grašer V2. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro bo v vsej državi. Nekoliko bolj bo oblačno v severozahodnih krajih. Tu pa tam bodo jutranje megle. Rogaška Slatina in šmarski okra] Kako naj se zbližata zdravilišče in dežela Rogaška Slatina, sredi avg. Na terasi Zdraviliškega doma sedim in motrim življenje Rogaške Slatine. Popoldne je in le nekaj gostov sedi okoli kavarniških miz s kartami v rokah, semter-tje je tudi kaka dama v modernih hlačah, poslikana po obrazu in nohtih. Vsem se pozna, da jih opoldanska vročina utruja in da se premagujejo, ko ne gredo k opoldanskemu počitku. Tudi zunaj med gredicami, lete« večinoma rdečih cvetlic, ae razteza nekaj gospode po klopeh z vidnim namenom, da jih solnce opeče. Komaj tn in tam kak gib — nikomur se ne ljubi govoriti. Le od časa do časa pride po lepih Novi Sokolski dom v Rogaški Slatini belih stezah kaka perica s perilom, kak nosač s kovčegi, tem vročina ne prizadeva muk: govore, govore celo slovenski v posebnem slatinskem narečju. Točno ob treh kakor po uri prispejo prve gruče gospode. Redki so še, neživahni, zdi se, da niso hoteli zamuditi ure. Za njimi prihajajo drugi, vedno bolj glasni, pa posedajo po kavarniških stolcih, ki so jih postavili medtem dečki v širokem prostoru med zdraviliškim domom in godbenim paviljonom, kamor vedno bolj segajo popoldanske sence kostanjev. Kmalu prihajajo od raznih strani tudi godbeniki, večinoma z instrumenti v rokah, gospoda se zbira, zaseda klopi ob promenadi v strahu, da je kdo ne prehiti. Oni, ki so prišli prepozno, morajo le promenirati, kar storijo tem raje. ko jim ni za mir, saj živahno gestiku-lirajo in se kar kriče razgovarjajo večinoma v nemščini, pa madžarščini, nekaj malega v hrvaščini... slovenščine ne slišiš, saj tudi znanca ne srečaš zlepa, pa če poznaš pol Slovenije. Ob petih godba zaigra, ljudje se zvrste pred paviljonom, pro-menirajo mimo slatinskih vrelcev, nosijo v rokah pisane kozarce ter uživajo po po-žirkih krepčilno pijačo. To so pravi gostje, oni slučajni gostje je spijejo kar nekaj kozarcev na dušek .... Doslej je bilo vsako leto med gosti največ pravoslavcev, med njimi kar mnogo pravoslavnih svečenikov, zato je tem bolj čudno odkod se je letošnja družba prav za prav vzela, ko so meje iz inozemstva takorekoč zaprte. Pa vendar toliko in tako poudarjenega bogastva in razkošja ... predvsem pri damah... Pa tudi to je čudno, da je tako izrazita večina židovskega žargona, ki dozdevno tem bolj poudarja svoje izobilje, ko vemo, koliko trpe njihovi bratje po svetu... O tem premišljuješ, ko motriš to življenje s terase zdraviliškega doma ob črni kavi ... Pa plačaš in greš v okolico. Tam v smeri proti novemu Ozomovemu hotelu se je zbrala bela mladina pri tenisu, raztrgani fantiči ji pobirajo žogo. Po belih stezah mimo Triglava, ali šumskega miru na Janino pa srečaš le malokoga. Tudi mimo Aleksandrovega doma ali Učiteljskega doma na Bellevueu si sam popolnoma predan samotnim meditacijam. Komaj te moti ob sleherni stezi drug prosjak, ki ne trpi konkurence, kakor da je vzel stezo v zakup, da pač ljudje ne pozabijo, da se razvija največje razkošje v sredi najrevnejšega okraja. Pa komaj si mimo teh zadnjih hotelov in penzionov, je kakor odrezano: ničesar več te ne spominja, tako imenitnega zdravilišča, ki je otok v okraju, v vseh ozirih čisto eksteritorialen: po jeziku, po občevanju, po noši, po blagostanju, ki zahteva od kraja vse ozire, sam pa je brez zveze z okolico... Pač: saj prinašajo ljudje jer-baščke v restavracijske kuhinje, pa mlečne kangle, pa še drugi čakajo, da si prislužijo s svojo uslužnostjo kak dinar... v nedeljo pride pa okolica v Slatino »gledat gospodo«... Kakor smo poročali, sta Nj. VeL kralj Peter II. In Nj. kr. Vis. kneginja Olga pretekli ponedeljek popoldne prisostvovala teniškemu turnirju na Bledu. Slika kaže Nj.Vel. kralja Petra II. ob prihodu na tenišče, kjer so ga pozdravili člani uprave Srbske in Slovenske teniške zveze Kako drugače je pač to na Gorenjskem, ko je vsa pokrajina en sam razširjeni Bled, ko čutiš njegovo bližino že kar od Kranja preko Radovljice in kar zopet Bohinj ter po kočah v Triglavskem pogorju. In medtem ko delajo blejski gostje izlete po Gorenjskem, da se čuti »blagodat« njihove bližine, so slatinski gostje vedno le na kupu, razen če jih odpelje zdraviliški avtobus na Bled ali Dobrno. Da se nahajajo v deviški zemlji, kjer je na zunaj sicer mnogo revščine, a pri tem polno prirodnih lepot in prekrasnih umetniških in zgodovinskih znamenitosti — kakor Olimje in Sladka gora — tega niti ne vedo, saj jim tega tudi nihče povedal ni. Morda pa bi jim bilo prav všeč in tudi okolici bi bilo prav. Tudi težav ni nobenih, ko je povsod mogoče celo z avtobusom. Treba bo najti zveze med okrajem in zdraviliščem, kajti dosedanja rezerviranost zdravilišča pač ne more upravičevati silnih obremenitev okraja: predvsem prinaša okraj prevelike žrtve za ceste, ki so še jih sedaj lotili, kar — to bodi izrecno poudarjeno — je res že nujno, vendar morajo imeti tudi davkoplačevalci iz okraja kaj od tega, da brne neprestano avtomobili bogatih ljudi mimo njih, da morajo prispevati za te in take izdatke v obliki cestnih do-klad. ko ni v okraju skoraj nlkakih drugih davčnih virov ko zemljiška posest. Kakor se veselimo napredka tega zdravilišča, tako bi želeli, da bi iz njega prihajalo tudi blagostanje ne pa obremenitev za ves okraj. Ker vemo, da imajo iste občutke tudi na pristojnih mestih, zato lahko pač pričakujemo, da se bodo našle tudi možnosti, da bo ves okraj deležen procvita. kakršnega doživlja to znamenito zdravilišče v njegovi sredini. Te dni pa je njena sestra Naila, ki živi ▼ vasi Kuti, sprejela iz Maribora pismo. To je bilo pismo izginule Fatime. V pismu sporoča, da je živa in zdrava in vabi brata, naj jo obišče v Mariboru. Novica, da je Fatima živa, je izzvala v Mostarju ogrom- no senzacijo. Brat AH se bo gotovo kmahi odpeljal v Maribor, kjer bo končno izvedel za usodo svoje sestre Fatime, ki je seveda že zdavnaj zamenjala svoje muslimansko ime s katoliškim. Fatima se je oglasila po 41 letih iz Maribsra Zaradi nje je svojčas nastal cel muslimanski pokret M osi ar, sredi avgusta. Kdo je Fatima Omanovičeva, katere ime se te dni najbolj pogosto izgovarja med bosanskimi in hercegovskimi musllimani? Polnih 41 let ni nihče ničesar vedel o Fa-timi, zdaj pa se je nenadno izvedelo za njo: pisala je svojim bratom in sestri in jim sporočila, da je živa. Pismo je prišlo iz Maribora. Bilo je pred 41 leti. Dne 3. maja 1899 se je po Mostarju razširila novica da je bila maloletna muslimanska deklica Fatima Omanovičeva, hčerka kmeta iz vasi Kuta pri Mostaru, ukradena in pokrš^ena. Po muslimanskem Mostarju je završalo: v znak protesta je bilo priTeieno veliko zborovanje, ki je obsodilo nasilno pokrstitev in izvoljen je bil odbor 12 članov z mufti-jo Alijem efendiiem Džaničem na čeilu, da vložijo pri pristojnih oblastvih protest in zahtevajo, da oblastva poiščejo nedoraslo Fatimo in jo vrnejo staršem. Deklica se ni vrnila in protestno gibanje se je širilo in postajalo vse bolj ostro Muslimani v Mostiaru so poslali dve spomenici, eno ministru Kalaju. kraljevemu namestniku v Bosni, drugo pa samemu cesarju Francu Jožefu I. V spomenicah so izne- Tragedija neznane mladenke Vrgla se je pod vlak v studenškem gozdu Maribor, 16. avgusta Davi ob petih so našli mimoidoči med železniškimi tračnicami v bližini studenške-ga gozda grozno zmrcvarjeno truplo mlajše ženske. Glava je bila popolnoma odrezana od trupla. Ljudje so takoj obvestili o grozni najdbi studenške orožnike, ki so pričeli s poizvedbami glede vzroka obupanega dejanja neznane mladenke. Po obleki sodeč gre za mlajšo delavko, katere identitete še niso mogli ugotoviti, ker ni imela pri sebi nobenih listin. Le na robčku je imela všiti začetnici MP Vrgla se jc pod vlak, ki odpelje iz Maribora ob 4 05 in vozi delavce v Ruše Pri njej so našli neke poslovilne stihe, v katerih izraža trpko razpoloženje pred ločitvijo od življenja Konkretno pa niso znani vzroki, ki so jo tirali v žalosten konec. Truplo so prepeljali v studenško mrtvašnico Kdor od svojce\ pogreša dekle naj se zglasi pri orožnišk- postaji v Studencih pri Mariboru, da se ugotovi, kdo ;e mlada obupanka. 1 Drzen vlom v škof ji Loki Trgovec Igor Guzelj ima škode preko 6000 din Škofja Loka. 16. avgusta Zdi se. da imajo zmikavti Drav posebno voljo uprizarjati svoie podvige Dri Balan-tovih v Skofji Loki. Kapucinsko predmestje. kjer imajo Balantovi gostilno, trgovino in glavno zalogo tobaka ie od središča mesta vprav toliko odmaknjeno da gre posel nepridipravom nekam lažie od rok Pri Balantu so doživeli zadniih par let kar tri tatvine in naši javnosti ie med njimi nedvomno naiboli v spominu ona. ko je izginilo okrog 20.000 din in so potem tatu z veliko težavo le zajeli in denar dobili Te dni je bil Balantov dom zopet deležen pozornosti dolgoorstnikov Sredi noči so vdrli vlomilci v glavno zalogo tobaka in v trgovino. Pomagal ie Do"druf meter dolg smrekov kol in širok dober decim°-ter. S kolom so iztrgali železno palico ori oknu in omrežje okrivili. Dotem so razbili šipo in imeli so prost vstop. Ker tačas r>r! sosednji pošti ni bilo luči. ie bilo »poslovanje« v temi tem varneje. Svedrovci so se sijajno založili s cigaretami vseh vrst. »Drava« cigaret ie izginilo 4.000 kosov. »Zeta« 3820 komadov. Ibar 2560. Morava 2600. Vardar 30 in raznih drugih 300 kosov. v skupni vrednosti 4520 din. Iz zaloge, ki je v posebnem lokalu so vdrli storilci v trgovino. Odnesli so še 1000 komadov raznih cigaret, nadalie 12 nalivnih peres različnih znamk in precej čokolade, tako da ima lastnik Igor Guzelj. kakor se Balantovi pišejo. preko 6000 din škode, ki ie le deloma krita z zavarovalnino. Storilcev nihče ni opazil. nit' ni kdo stanovalcev v orvem nadstrooiu slišal kaj posebnega. Orožniki so izvedli vsestranske poizvedbe. Ker neke sledi že imaio. je upanje, da bodo grešnike kmalu zajeli. Slaba sa*!na letina v loškem okraju Hruške in orehi so obrodili srednje, jabolka slabo sili vse krivice in zapostavljanja muslimanov v Bosni in Hercegovini ter zahtevali, da se jim zajamči verska svoboda. Odgovor na spomenico je prišel z Dunaja leta 1900. Tu je bile rečeno, da muslimani nimajo razloga za pritožbe, pa da bodo njihovi verski interesi tudi vnaprej zaščiteni enako, kakor so bili doslej. Mostar-ski muftija Ali se je moral umakniti novemu muftiji. In zdaj šele se je začel širiti po Bosni in Hercegovini pokret. znan pod imenom »Džaničev pokret«. Poseben izvršni odbor je imel nalogo ščititi muslimanske interese v zasedenih pokrajinah Od teh temnih časov bosanske zgodovine je torej minilo polnih 40 let Nihče ni nikoli ničesar izvedel o Fatimi Omanoviče-vi, ki je bila neposredni razlog temu velikemu muslimanskemu gibanju. Izvršni odbor si je mnogo prizadeval, da bi izvedel karkoli o usodi pokrščene muslimanke Najbolj črni trenutki muslimanske preteklosti so povezani z imenom Fatime Oma-novičeve. Preko 10 let je trajal Džaničev pokret, ki je zahteval celo vrsto človeških žrtev. Pozneje pa so ljudje polagoma pozabili na Fatimo, meneč, da je pač že zdavnaj mrtva. * ' Škofja Loka. 16. avgusta Lanska sadna letina v loškem okraju ni bila kdo ve kaj. pa so zato naši sadiarii upali, da se bo letošnje leto bolje obneslo. Uračunali so se. Tudi letošnji sadni pridelek bo po poročilih, ki prihajajo v Škofjo Loko. slab. nemara še slabši od lanskega. Huda zmrzal v zimi in neprestano slabo vreme sta škodovala sadnemu pridelku. Nadlogam in skrbem naših sadjarjev se je pridružil zajec Zlasti v Poljanski dolini, okrog Trate, vedo povedati o grešnih potih dolgouhčevih Splošna s'ika letošnjega sadnega pridelka ni zadovo'ji-va pa zato ne moremo Dričakovati kakih sadnih razstav ali sejmov oo vzoru preteklih let. Orehi in hruške bodo obrodili povprečno jabolka in breskve slabo najslabše oa češplje slive in marelice Nerazveseljivo obetanie oa ne bo razlog za zastoj v lepem sadjarskem p'kretu ki ga kaže loški okrai. Nai povemo, da ie se- daj v srezu že 14 sadjarskih podružnic. Precepljanje drevja, novi sadonosniki. gradnja sadnih sušilnic, uveljavljanie načela o sadnem izboru, nabava škrooil itd. so one lepe postavke delavnosti podružnic SVD. Vse hkrati seve ne gre Zabnica ima svojo drevesničai-sko zadrugo, škofjeloški sadjarji pa vrtnarski odsek. Po izkušnjah bodo uravnali naši sadjarji svoje postopke v bodoče Ni i:.T:jiučeno. da gotovim vrstam sadia naše oodn^bie. kakovost tal in lege ne ugajajo Poglavje zase ie vprašanje odpornosti in občutljivosti naših sadnih vrst Tudi o reviziji sadnega izbora čujemo Slabi sa^na letina bo seveda vplivala na ceno sadnih pridelkov. Okoličani prodajaio sadie obiČ3ino ob sobotah ko ie v Škof j i Loki vsakote-denski zeleniadni trg MnoCTn sadi j posuše ljudje za domače potrebe Po rx>"ušenem sadju sefaio Ijndie izredno radi V neposredni bližini Škofie Loke so trž. sušilnice: v Pevnu. pri Sv Duhu in v Retečah. Vesel večer v Zvez&ft Ljubljana, 16. avgusta Skupina ge. Zanke Stokičeve iz Beograda je drugič gostovala v Ljubljani. Kakor lani, si je tudi letos izbrala prijazni vrt »Zvezden, kjei je restavrafer Šilovič pre-skrbel za lepo zabavo in dovolj prostora gostom. Ze zgodaj zvečer je zelo številna družba napolnila vrt, željna, da se nasmeje duhovitim domislicam nadarjenih, vedrih beograjskih umetnikov. Goste je občinstvu predstavil g. Jakšič Prvi je nato nastopil g. Vlasta Antonovič-Serjoža v vlogi pijanca, ki je občinstvu prečita! vse tisto, česar ni v listih in se je občinstvo od srca smejalo njegovim spretnim kombinacijam oglasov. G. Antonovič je nastopil še v dveh točkah: odlično je predstavil lenobnega vojščaka z mnogimi hu-morističnimj primesmi, nato pa je občinstvo razveselil z uspelo imitacijo popularnih beograjskih, zagrebških in ljubljanskih igralcev, dalje z uspelim utelešenjem svojega priljubljenega Serjože in davkarja, ki zna iz izcejene citrone izcediti več soka. kakor najbolj znani svetovni atlet težke kategorije. Občinstvo je vse tri točke hvaležno sprejelo. Vedno vesela, sloveča srbska umetnica ga. Zanka Stokičeva je takisto pridobila občinstvo s tremi svojimi nastopi, posebno s svobodno improvizacijo pobornic za ženske pravice, z domislicami na račun moškega spola in z »občinsko siroto«. Sled- njič se je predstavila kot kmetska prostovoljna bolničarka, ki se na vsak način želi nekje »zakačiti«. Prostodušni izrazi, duhovite šale in prirodna gluma so tudi pri teh kratkih nastopih pokazali, da ga. Zanka po pravici uživa sloves velike gledališke umetnice. Posebno je užgal nastop odličnega pevca beograjske radijske postaje in člana beograjske Drame g. Bo^a Nikoliča S svojim lepim glasom je ob kitari zapel več ko 10 modernih narodnih pesmi, šaljive in resne Občinstvo je bi'o očarano od mladostnega glasu in lepote njegovih pesmi. Ko se je že bližala polnoč, je občinstvo še in še s ploskanjem zahtevalo, da Boško zapoje nekatere narodne pesmi in je rad ustregel, nakar se je uspeli večer zaključil. Čeprav so nas beograjski igralci tudi tokrat razveselili s svojim uspešnim nastopom, vendar želimo s svoje strani pripomniti tole: Ljubljansko občinstvo želi. da se gostovanja beograjskih umetnikov ne omejujejo samo na spored, obsegajoč kratke nastope, marveč da za pnhodnje gostovanje izberejo kak uspel srbski komad, kjer bo mogoče mnogo lažje in z večjim užitkom oceniti njihovo umetniško moč. Beograjski gostje so danes odpotovali v Rogaško Slatino, nato pa potujejo spet v Zagreb. Split in Sarajevo, od koder se vrnejo v Beograd. mr. pregled Rumuni in Slovani V času, ko je tako aktualen 27 let trajajoči spor med Rumuni in Bolgari za južno Dobrudžo, utegnejo zanimati podatki o tesni spojenosti med rumunsko in slovansko kulturo, kakor jih navaja najnovejša številka sofijske »La Parole Bulgare« po odličnem rumunskem zgodovinarju C. C. G i u r e s c o, profesorju univerze v Bukarešti, iz njegove »Zgodovine rumunskega naroda«. Rumunski zgodovinar piše med drugim: Izmed vseh narodov, ki so se naselili v Daeiji po urniku Rimljanov, ni imel noben tako velikega pomena za. zgodovino rumunskega naroda kakor Slovani. Mi Rumuni smo romanski narod slovanske barve. kakor so Francozi, Italijani, Španci romanski narodi malce germanske barve. SI jvani so vplivali na nas glede rase, jezika. socialne organizacije in državne organizacije, prav tako v kulturnem in cerkvenem oziru. Ni ga naroda, ki bi imel na nas tako velik vpliv kakor Slovani. Zaradi tega pravi upravičeno slavist Ion Bogdan, da lahko šele po mešanju s Slovani govorimo o obstoju rumunskega naroda. Ta narod je nastal z zlitjem dacijske latinske in slovanske sestavine in slovanski element je bil izrazito konstruktiven za razvoj in napredek rumunskega naroda. Giuresco ugotavlja nadalje, da sta dve pelini vsega besedišča v rumunskem jeziku slovanskega izvora in da kvantitativno prekašata latinski delež v tem jeziku. Močan slovanski vpliv se čuti v vsej romanski kulturi od šestega tja do devetnajstega stoletja. Rumunski zgodovinar Sklepa: Dediščina, ki smo jo dobili Rumuni od Slovanov, je zelo obilna in važna. Srečujemo jo povsod v toponimiji, se pravi, v krajevnih imenih po vsem rumunskem ozemlju, v jeziku, ki ne haže samo slu-Srečujemo jo povsod v toponomiji, se pravi intimno zmes dako-romanske govorice s slovansl«. To zlitje rumunske in slovanske govorice se očituje celo pri tvorbi novih besed, kjer se latinskemu korenu dodaja slovanska pripona. Prav tako se kaže konstruktivni slovanski vpliv v rumunski politični zgodovini. Rumunski knezi in vojvode so bili poglavarji avtohtonih slovanskih rodov. Med njimi so bili Srbi in Bolgari. Med devetim in sedemnajstim stoletjem ni bil slovanski jezik samo oficielni jezik na rumunskem dvoru in jezik rumunskega bogoslužja, marveč je bil v Rumuniji živ jezik, ki ga je govorila njena vladajoča plast, in ta je bila slovanskega izvora. Ivo Kozarčanin o Jušu Kozaku Kulturni urednik »Hrvatskega dnevnika«, pesnik, pripovednik in kritik Ivo Kozarčanin, eden najznačilnejših pred-f staviteljev mlade književnosti na Hrvatskem, se živo zanima za slovensko knji- ževnost, kar je pokazal že z mnogimi študijami. ocenami in poročili. V »Hrvatskem dnevniku« z dne 15. t. m. je izšla njegova daljša, tri stolpce obsegajoča študija z naslovom »Književno djelo Juša Kozaka«. G. Kozarčanin piše v tej pregledni in lepi študiji med drugim: V sodobni slovenski književnosti domi-nira nekoliko močnih umetniških osebnosti, med katerimi je pripovednik in esejist Juš Kozak vsekako na prvem mestu. Globoka in krvava problematika njegove proze, ki se v nji vsevdilj zrcali naš čas in sodoben človek na razpotju Idej in poti, se ne omejuje zgolj na aktualno slovensko kulturno, socialno in politično stvarnost, marveč skuša zajeti vanjo sploh današnjega človeka in njegovo dobo. Polnosti tega ustvarjanja ni tako lahko karakterizirati v nekolikih informativnih stavkih: v Kozakovem delu se bori človek s samim seboj in z zverjo v sebi in okrog sebe; raz-členja in grebe po sebi, iskaje krvavo jedro resnice v človeških dejanjih in nazorih; vzpenja se skozi dvome in kapitulacije bridkega vsakdanjega življenja v neko svojo novo duhovno stvarnost in svobodo, v katero tendira celotna Kozakova književna tvorba. Ni mnogo pisateljev, nad katerih deli bi se moral človek tolikanj zaustaviti kakor nad novelami in romani Juša Kozaka. Tu ni fabule, ki bi bila sama sebi namen, čeprav je vsako poglavje za-basano z dejanjem, dogodki, spoprijemi in presenečenji. V okviru novele in eseja, ki so v njem zelo pogosto novelistični elementi, kakor so tudi novele skoraj vedno polne esejističnih fragmentov, marginalij in refleksij, izpoveduje slovenski pisatelj nenavadno hrabro, zgoščeno in ostro svoje umevanje življenja, in funkcije umetnosti v njem svojo sodbo o času in njegovih anomalijah, svojo veliko in svetlo vero v zma- govito svobodo in novi, nesentimentalni, požlahtnjeni m poduhovljeni humanizem, ki bo izrinil živalsko barbarstvo in gnilobo naših generacij. Pisatelj, ki je v najzrelejših stvarjalnih letih, kritik, ki sodi določeno in brezkompromisno, potem ko je šel skozi nekoliko svojih kreativnih stopenj in si popolnoma izgradil svoje umetniško in socialno gledanje, govori gotovo bolj zgovorno in bolj polno o sodobni slovenski splošnokulturni in splošnonarodni stvarnosti kakor najbolj inteligenten teoretik, ki je zanj vendarle bistveno spekulativni, celo demagoški značaj. Povsod iz Kozakovega dela govori človek, srečen in nesrečen, krvav in ponižan, bičan po apokaliptičnih sencah našega časa, razpet na križ bede, droben in pretiran v svoji težaški uradniški karieri ali razrvan od strašnih dvomov o svoji brezpomembnosti v času, ki ničesar ne ceni tako malo kakor človeško življenje. So to knjige o človeku in za človeka, v katerih bo inteligenten čitatelj odkril premnogo sebe in svoje intimne problematike, svoje bolesti in ubega, svoje mučne borbe in bojazni zaradi izgubljene resnice v mraku in megli. Vse je osredotočeno okrog dveh poglavitnih elementov: človeka in življenja; človeka v življenju, ki ga lomi ali dviga, dokler ne najde svoje določene poti in smotra. Tu je to, kar je lastno najmočnejšim delom ruskih klasikov, čeprav v drugačni obliki in brez širine kakšnega Dostojevskega ali Tolstoja. Po tem splošnem uvodu se Ivo Kozarčanin zaustavlja pri posameznih delih Juša Kozaka, v kolikor so izšla v samostojnih knjigah. Posebej se bavi z romanom »šent-peter«, v katerem vidi enega najboljših slovenskih romanov sploh. Malo dalje pravi: Današnja Kozakova proza se že razločuje od tega romana in omenjenih novel; prodira bolj v globino, v brezdanje pro- pade človeške duše, v diskusije o človeku in človečanstvu, v aktualnost. A ni dvoma, da »šentpeter« in »Beli mecesen« sodita med najboljše, kar je Kozak napisal. Ko hrvatski kritik označuje Kozakovo knjigo »Celica«, jo primerja z vsebinsko odnosno časovno sorodnim spisom Iva Andriča »Ex Ponto«, pravi pa, da je Kozakova »Celica« globlja im močnejša, koncipirana mnogo širše, čeprav morda nima Andričeve neposrednosti in odkritosti. Kozak je človeško zajemljivejši in toplejši, njegova problematika je širša in polnejša, ker ne govori o sebi zaradi sebe, marveč zaradi problemov, ki mučijo človeka na splošno. Ves drugi del Kozarčaninove študije je posvečen letos izišli knjigi Juša Kozaka »Maske« (izdaja Tiskovne zadruge). Pisec pravi dobesedno: »Maske« so najzrelejša dosedanja Kozakova knjiga in nedvomno eno najglobjih in najsilnejših del v vsej slovenski književnosti... Zaradi svoje velike umetniške vrednosti predstavljajo »Maske« najpomenljivejši slovenski književni dogodek... V nadaljnjem prikazuje hrvatski kritik posamezne novele in eseje iz te zares pomembne knjige, ki je v vsej naši kulturni javnosti vzbudila več pozornosti in priznanja kakor katera koli druga književna noviteta. Posebej se zaustavlja pri umetniških kvalitetah in idejni problematiki posameznih spisov te odlične zbirke. G. Kozarčanin sklepa svojo študijo z naslednjimi stavki: Ta kratki kritični profil književnega dela Juša Kozaka ne more kajpak pretendirati na popolnost in zaokroženost. Kozak ni pisatelj, ki bi že dal vse najboljše, kar more dati in kar bo še dal, zaradi tega ne more biti sodba o njem že danes dokončna. Vendar pa ima portret književnika Kozaka že nekatere zelo značilne in dragocene končne poteze: Močan I umetnik in analitik, ki krvavo čuti sve{ oni Delu čast! • • • Mnogo naših študentov se v počitnicah isprosti in preda lenuharjenju. Mnogi pa seveda tudi telovadbi in športu: plavanju, kolesarjenju, turistiki ali taborjenju. Mladina ima pravico do počitnic, mladi duh in mlado telo potrebujeta odmora. Oni dan pa sem spoznal na vožnji z vlakom zanimiv par: ob resnem očetu je sedel sinko, študent, ki mu je sedemnajst, osemnajst let. Vedenje med obema je bilo zelo iskreno. Med vožnjo, ko ima potnik dovolj časa, rad opazuje druščino v kupe-ju. Pa mi je bilo zelo všeč, ko sem opazil, kako je bil v vsem svojem vedenju še precej mladi očka ponosen na svojega visokoraslega, krepko razvitega sina, sinko pa je bil v vsem zadržanju do očeta zelo prisrčen. Kmalu smo se zapletli v razgovor in je oče pripovedoval, da pelje zdaj svojega sina — zidarja domov na počitnice. »Kako, zidarja?« menim. Ko pa je fantu videti, da je študent.« »Seveda!« pojasnuje oče. »Fant študira gimnazijo. Ampak takim je treba prilike, da spoznajo, kako težko in naporno je ročno delo. Tudi jaz — je nadaljeval oče — sem začel v mladosti s krampom in lopato. Pa sem imel v življenju srečo in sem se oprijel trgovine. Sreča se mi je smehljala na vsakem koraku in se moram res po-aliti, da sem si prislužil tako imetje, da ■goea moji družini precej brezskrbno •nje. Vendar vem, da mora znati mla-delati tudi z rokami, predvsem čislati > in mu izkazovati čast. Prav zato izro-ii v počitnicah svojega sina v varne ro-e kakega svojega poslovnega prijatelja, tia poprime za težje delo.« Smehljaje se je dodal: »Glejte, zdaj je moj sinko prenašal po Mariboru opeko in mešal malto. To ni nič hudega. Nekaj kovačev je prislužil, ki jih bo znal vse drugače cer.iti, kakor če bi jili izvrtal iz mojega žepa. Mesec dni je služil za težaka na stavbi, zdaj pa bo imel gosposke počit- vesti upravo zastopaj g. dr. Amon šraj iz Ljubljane, sresko načelstvo pa sreski podna-čelnik g. Bogomir Deu lz Litije. K otvoritvi so dospeli tudi gasilci na čelu s starešino litijske gasilske župe banskim svetnikom dr. Josipom Dolinarjem iz Kresnic. Za uvod v slavnost je bila sv. maša. Po sv. maši so se zgrnili ljudje pred novo stavbo. Dom je blagoslovil stiški opat dr. Kostelc. Goste je pozdravil župan g. Mestnik. Zatem so govorili za bansko upravo g. dr. Amon šraj za bansko upravo, g. Bogomir Deu za sresko načelstvo in starešina g. Dolinar za gasilsko župo. Preproge Zavese Tapetno blago LINOLEJ MAM FAKTURA F. KS. SOUVAN LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 niče.« * Nova šola v krškem okraju, šolska mladina iz škopic in Viher je hodila doslej v šolo v Cerkljah ob Savi. Več kakor uro hoda je imela do šole, kar je bilo zlasti pozimi hudo za šolarčke. Zavoljo tega so krajevni činiteljl že pred leti začeli razmišljati, da bi kazalo v škopicah zgraditi posebno šolsko poslopje. To so tudi dosegli in zdaj je šola zgrajena. Stavba je pritlična in se prav prilega našemu načinu zidanja. Za Krško polje je nova šola lep napredek. — odlično par furniranih — toči PARFUMERIJA »VENI S«. Tvrševa c. 9 Fant se je zadovoljno smehljal in pripovedoval, kako je živel v raševini, vedno na soncu in zraku, kako je tiral samokol-nieo in se tovariško družil s poštenimi delavci ___Pa sem pobaral skrbnega očeta, kako je prišel do takega sklepa, da vdinja svojega sina v počitnicah za delavca, »Tega sem se naučil pri svojem nekdanjem gospodarju. Imel je veliko premoženje, v svojem sinu pa ni znal vzbuditi ljubezni do dela. Ko mu je oče zapustil pre-moženje, sin zdoma razvajen in delomržen, n: znal v življenju niti migniti s prsti. Premoženje je začelo drčati nizdol. Za tistim, kar je skrbni oče skozi dolga leta spravil na kup, ni zdaj ne duha ne sluha več. Ni dovolj, da preskrbimo otroke s premoženjem, treba jim je tudi. trde vzgoje in pred-v.e rn spoštovanja do dela. Delu čast!« Prav sem dal i očetu i sinu. Take vzgoje rim je treba. Mladina, ki bo šla skozi trdo življenjsko šolo, se bo znašla vedno na pravem mest« in v življenju ne bo odpovedala ne po sposobnosti ne po značaj-nosti. danski sod daj firedruast našim elegantnim, lahkim, robuprosflm očalam. hutere se dobavite pri * Zgradba občinskega doma v Stični. Med 13 občinami, kolikor jih šteje litijski okraj, se je zdaj najbolj izkazala Stična. Zgradili so namreč posebno stavbo za občinske namene. Poslopje, ki je bilo otvor-jeno na slovesen način, ima naziv občinski dom. To je prva stavba v vsem okraju, ki je zgrajena točno po določilih zakona o občinah in ima vse prostore, kakor jih zahtevajo službeni predpisi. V občinskem domu so tudi prostori za gasilsko četo. Raz "in tega so v njem štiri nova družinska stanovanja. Pri otvoritvi je bansko Za bolnike je najboljše sredstvo proti pre-ležanju Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič — Ljubljana, Prešernova. * Kako skrbi Sušak za svoje brezposelne. Nedavno so imeli na Sušaku posvet, na katerem so na pobudo Delavske zbornice razpravljali o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti, da bi čim več brezposelnih dobilo kakršnokoli delo. Ob tej priliki je sušaški župan izdal oklic, v katerem poziva sušaške trgovce in druge podjetnike, naj nudijo v svojih podjetjih zaposlitev čim večjemu številu delavstva. G. župan poziva nadalje tudi vse hišne lastnike, da upoštevajo hude razmere in ne mečejo na cesto delavskih družin, ki ne morejo v redu plačevati najemnino, časi, v katerih živimo, terjajo od vseh nas materialnih žrtev, zlasti od vseh onih. ki imajo vsaj kolikor toliko urejeno življenje. Zap^a. neredno presnovi ian je v debelem črevesu slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove grenčice — ena polna čaša na prazen želodec. Franz-Josefovo errenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485/35 * Veterinarski zavod bodo gradili v Splitu. Da bi čim bolj podprli živinorejo v banovini Hrvatski, bodo v Splitu zgradili velik veterinarski zavod, kjer bodo preučevali in zdravili razne živinske bolezni. Zavod bo stal okoli pet milijonov dinarjev. * V Zagrebu je osnovan nemški gospo-darsko-propagandni urad. Od 15. avgusta dalje posluje v Zagrebu nemški gospodar-sko-propagandni urad. Podobni uradi bodo osnovani tudi v Beogradu, Sofiji in drugih balkanskih mestih. Za prvega strokovnega referenta je postavljen v Zagrebu dr. Joachim Schulz, ki je že prej živel več časa na Hrvatskem. Bolnim ženam se izprazni orevesie po uporabi Franz-Josefnve grenriop neovirano in lahko. Reg. S. br. 15485/35. * Trgatev v Primorju bo srednja. Kakor poročajo iz Primorja, bo trgatev grozdja bolj srednja, ker je ponekod uničila trs je peronospora, na otokih srednje Dalmacije pa se je pojavil na grozd in neki škodljivec in napravil mnogo škode. Dozorevanje grozdja je normalno. Višnje so obrodile slabše kakor lani. Masline so obrodile srednje dobro, a ponekod slabo. * Zveza bojevnikov v Ljubljani vabi člane, bivše vojne tovariše ter trpine bojnih poljan, da se jutri udeleže romanja na Brezje. Slavnostno sveto ocravflo bo opravil knezoškof dr. Rozman, ki bo imel tudi slavnostni cerkveni govor. Tudi la-vantinski knezoškof dr. Ivan Tomažič je obljubil svoio prisotnost ako ne bo nuino drugod zadržan. Zveza bojevnikov vljudno vabi posebno vse bivše voine k ura te. da se udeleže romanja ter prosi, da pomagajo pri delitvi svetih zakramentov. Letošnje romanje bo imelo posebno izrazit značaj tudi v tem. ker bo jutri svečana blagoslovitev in otvoritev novega postajnega poslopja ter Marijinega stebra na postaji Otoče — Brezje. za vlaganje sočivja brez kuhanja, zane' slo ivo konzervira vložene kumarce, gobe.FIŽOL i.t.d. židovska ul. C ljubljana maribor * Prvi prospekt za Prekmurje. Tujsko-prometna zveza »Putnik« v Mariboru je ob sodelovanju Tujskoprometnega društva v Murski Soboti izdala lep turistično propagandni prospekt za Mursko Soboto in Prekmurje Je to prvi prospekt za naše Prekmurje. Ima obliko Detdelnega folder-ja. Naslovna stran ie večbarvna, ravno tako tudi orientacijska karta Prekmuria na zadnji strani prospekta Ostali slikovni del prospekta je tiskan v enobarvnem bakrotisku v temno modrem tonu. Skupna naklada prospekta ie 20.000 izvodov. Slike v prospektu so zelo posrečeno izbrane in predstavljajo zanimive motive iz posameznih predelov našega Prekmurja. PREMIERA češkega fflm^. v nemškem jeziku po romanu J. VRBE BOŽJI MLINI V glavnih vlogah Štepničkova, Willi Bauer. — Predstave ob 16, 19. in 2L uri. KINO UNION, teL 22-21 (KRTVOPRISE2NIK) VVALLACE BEERY slavni karakterni filmski igralec v klasični drami ameriškega TIGER ARIZONE Virginia Bruce — Dennis 0'Keefe — Lewis S tone — Joeeph Calleia. Zanimiva filmska zgodba o človeku, ki je spremenil način svojega pustolovnega življenja sinu na ljubo. Predstave ob 16., 19. in 21. urL vso severno Bačko. Vihar je ponekod uničil vso turščico. Mnoge škode je napravil nevihta posebno v okolici Subotice. * Zaradi 50 dinarjev ubil tovariša. V Vajski v dunavski banovini sta v neki gostilni balinala 24-letni Gjuka Petljanski in 171etni Antun Kam pela. Igrala sta za denar in zaradi razlike 50 dinarjev se je vnel prepir, ki se je kmalu izpremenil v hud pretep. Med pretepom je Petljanski pograbil nož in ga dvakrat zarinil v prsa svojemu tovarišu. Kampela je ostal na mesti mrtev, morilca pa so zaprli. Vlaeet kis za vlaganje sočivja priznano dober liter Din 4.— prodaja drogerija Kane, Ljubljana, židovska ul. * Nemška gimnazija v Beogradu. V začetku šolskega leta bodo v Beogradu odprli privatno nemško gimnazijo s pravico javnosti. Letos bo odprt samo prvi razred. * Težki milijoni za neuporabno carinar-nico. V Zagrebu se vodi huda polemika zaradi nove carinarnice, ki so jo bih zgradi- FOTOKOPIJE i ^^ ■ ■ .-^b w mm t m •.■^F,,, n^tgm rmmm—C HITRO, ČI STO » POCEN I - 131: > M A • 'V-KANC ' 1 n ti TAior.A cnrnMMJiiCAVTime EMONA ZALOGA FOTOMANUFAKTI * Trinajsta gospodinjska razstava Zveze gospodinj, ki bo na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra, pod naslovom »Naša vsakdanja prehrana«, vabi vse gospodinje k obilnemu posetu. Razstava bo za težke čase. ko bodo aosuodi-nje primorane štediti pri hrani, izredno zanimiva in poučna. Bo pa tudi klicar za skupni nastop vseh gospodinj. Kajti gospodinjstvom in gospodarstvom, torej z delom, ki sta mu podlaga dobra misel in razum. Na podlagi lastnega dela lahko zahtevamo isto od najširših in najvišjih gospodarskih krogov. Lahko si lastimo pravico zahtevati, da se preprečijo z dviganjem cen vojni dobički, da se že v kali zatre armada vojnih dobičkarjev, ki pod plaščem bleščečega patriotizma izsesavajo že itak bedne množice naroda. Gospodinje, odzovite se našemu klicuU—) * 107 letna starka živi v Podgoraču. V vasi Podgorači pri Bjelovaru živi starka, ki se je rodila pred stosedmimi leti. Priselila se je iz Madžarske in se še dobro spominja madžarske revolucije iz 1. 1848. Starka je še zmerom trdna in gre vsak dan v cerkev, kjer prosi Boga za dolgo življenje. »Zlatorog« ob Boh. Jezeru je znatno znižal penzijske cene ter znašajo sedaj od din 60.— dalje, vračunane vse pristojbine. S.P.D. vabi vse prijatelje Bohinja, da izrabijo avgust za svoje letovišče. * Zet ubil bogatega tasta. Siromak Bogdan Jokič se je oženil s hčerko bogatega posestnika pri Sarajevu Ilije Repiča. Po njegovi smrti bi moral prevzeti posestvo zet Jokič. Ker pa je bil stari Ilija še vedno dobrega zdravja, mlademu pa se je mudilo, da bi sam postal gospodar, je najel Mu-jo Dinarja in z njegovo pomočjo ubil trdoživega tasta. Trupla sta zakopala v jamo. Oblastva so jima prišla na sled in ju zaprla. • Silno neurje okoli Virovitlce in v Bač- kL Nedavno ponoči je besnelo strašno neurje z viharjem in nalivom nad Viroviti-co. Med hudo uro je udarila strela v gospodarsko poslopje, nekega kmeta, da je zgorelo z dvema konjema vred. Nekemu drugemu kmetu je vihar porušil hlev, v katerem so spali trije otroci. Eden je bil pod razvalinami ubit, ostala dva pa sta hudo ranjena. Nevihta je divjala tudi nad čas in reagira nanj z vsemi živci; eden j najmočnejših slovenskih pisateljev, ki stoji v središču sodobnega slovenskega književnega dogajanja; pisec, ki je v svojih romanih. novelah in kritičnih spisih odkril sodobno slovensko javno in književno življenje, analiziral družbo in svojo generacijo, lucidno občutil vso grozo našega časa in težak položaj človeka v njem. Kozakovo književno delo ostaja trajna in velika umetniška vrednota, v kateri se združujejo človek in stvarjalec, kritik in pesnik, huligan in vernik. Okvir tega dela prehaja občutno ozke slovenske književne meje in se zajeda v sodobno evropsko književno stvarnost. Zapiski RAZVOJ FINSKE KNJIŽEVNOSTI V »Nuova Antologia« in v ponatisu je objavil prof. dr. Luigi S a 1 v i n i zgoščeno razpravico >: Svolgimento della letteratura finnica«. Nemara ni nihče v Italiji bolj poklican, da seznanja svoje rojake z duhovnim življenjem tega oddaljenega severnega naroda, čigar zgodovinska usoda se po dramatični vojni začenja zopet zapletati. Luigi Salvini je tako trden poznavalec težkega finskega jezika, da ustvarja v njem pesr.-i, ki so mu v čast. Ta specialist za ugrofinske in slovanske jezike, prevajalec iz slovenske lirike, je na nekaj straneh pregledno prikazal tisočletno duhovno usodo malo znanega naroda. Pisec se zaustavlja pri značilnih procesih oblikovanja narodne zavesti Fincev, ki so v osemnajstem stoletju stali pred možnostjo, da se jezikovno zlijejo s Švedi, medtem ko jim je v devetnajstem stoletju pretila s silo in z milimi sredstvi rusifika-cija. Toda že Arwidson je spoznal njihovo pravo pot, ko je dejal: »Nismo Švedi, nočemo biti Rusi, ostanemo Finci.« Nasproti vsem vabam »praktičnih« razlogov, ki so govorili za zlitje z večjim narodom, zma- guje čedalje bolj zdrava zavest finske samostojnosti. Salvini piše: »Narodno edin-stvo, ki se je duhovno izoblikovalo že v sedemnajstem stoletju, je potiskalo deželo v naslednjem stoletju na pot jezikovnega edinstva. Naravno je, da se je ta preobrazba srečavala z nasprotovanji, ki o njih priča obilna polemična literatura o jezikovnem vprašanju. Toda to vprašanje je samo še bolj razvijalo nacionalne probleme in je bilo počasi rešeno v smislu neizogibne enojezičnosti.« Prehajajoč k sodobni književnosti, se Salvini zaustavlja pri delu prvega velikega finskega pisatelja Aleksisa Kivija, čigar »Sedem bratov« je otvorilo finski prozi nova obzorja. Ta pisatelj je bil tudi utemeljitelj finskega gledališča in njegovo delo je vplivalo na vso poznejšo finsko slovstveno tvorbo. Pod Kivijevim vplivom je začel pisati Juhani Aho, ki pa že predstavlja prehod realizma v novo romantiko. Po letu 1905 se nova romantika, ki je dala vrsto odličnih pisateljev in značilnih stvaritev, zopet umika pred realizmom, čigar duh bolj ustreza potrebi obravnavanja socialnih in nacionalnih vprašanj. Novi vrh je dosegel finski književni razvoj z lanskim Nobelovim lavreatom Fransom Emilom Sillanpaaom. Medtem ko je proza zlasti z deli tega največjega sodobnega finskega pisatelja dosegla evropski sloves, je finska poezija še malo znana. Izmed pesnikov se odlikuje Eino Leino, ki je v poeziji nekako to, kar Aho v prozi: moderni interpret tradicij »Kalevale« (finske narodne pesmi). Njegove v metriki narodne pesmi in v arhaičnem slogu spisane balade pomenijo eno izmed novih izhodišč sodobne finske poezije. Največji živeči finski pesnik je V. Antero Koskennieni, ki je uvedel v finsko poezijo staro klasično in moderno parnasistično poezijo. Koskennieni 'e romantična narava, ki kaže nagib k filozofski meditaciji, a je podprt z močno kla- sično kulturo in zelo značilen v obliki. Največji predstavitelj povojne poezije je Uuno Kailas, ki je umrl zelo mlad. V ostalem pa kaže finska lirika vrnitev h klasičnim formam, k tvorni disciplini. Literatura in zgodovina Finske, sklepa Salvini, kažeta, da je duh tisti, ki brzda in obvladuje materijo. Arne Nov&k. Češka kulturna kronika beleži, da je začela založba »Novina« v Pragi izdajati v redakciji dr. Vdelava Ren-ča Delo Arneja Novaka. O velikem češkem književnem eruditu in tankočutnem estetu, ki je umrl lani v Pragi, je naš list ponovno pisal, več člankov o njem in primer njegove esejske proze pa je priobčil »Ljubljanski Zvon«. Izdajanje izbranega dela tega »apostola češkega tradicionalizma« nI samo prikupno dejanje pietete nasproti nepozabnemu in nenadomestljivemu Arneju Novšku, marveč je tudi živa potreba češke književne sodobnosti, ki potrebuje takih živih in neizčrpnih vrelcev narodne misli in globoko utemeljenega narodnega čustvovanja. Prva knjiga nove izdaje Novakovih starejših že dolgo razprodanih spisov obsega dve zgodnji esejski zbirki: »Zvony domova« a »Myšlenky a spisovatele«. Zbirka »Misli in pisatelji« je izšla že 1. 1913 »Zvonovi domačega kraja« pa so se oglasili 1917, ko se je jelo skozi temine svetovne vojne jasniti češko nebo. V obeh knjigah se bavi pisec s starejšimi in novejšimi češkimi pisatelji in misleci, razglabljajoč bistvene misli njihovih del in jedro njihovega narodnega poslanstva. Tako se Arne Novžk tudi s svojimi starejšimi deli vrača v živo sodobnost svojega naroda, ki ga sprejema z ljubeznijo in spoštovanjem. »Novdk bo v svojem delu živel še dolgo in dalje,« je zapisal o njem na koncu svoje lepe študije prof. A. PražAk ln lahko bi celo rekli, da je njegovo delo danes bolj živo kakor je bilo še pred leti 11 v Heinzlovi ulici. Poslopje, za katero so doslej porabili že 10 milijonov, je zgrajeno, potrebnih bo pa še nadaljnjih 10 milijonov, da bi carinarnica mogla v redu poslovati. Poslopje si je te dni ogledala posebna komisija, ki je ugotovila, da nova carinarnica nikakor ne ustreza namenu. Zagrebška carinarnica je med najstarejšimi v Jugoslaviji. Ustanovljena je bila 1. 1921. odtlej gostuje v prostorih carinskih javnih skladišč in plača letno najemnino 1.2 milijona dinarjev. Ko se je iztekla prva pogodba, so se začela pogajanja z mestno občino, da bi ona prevzela podjetje carinskih javnih skladišč; vse podjetje je bilo ponudeno za 12 milijonov din. vendar občina ni hotela pristati na prevzem, marveč je sklenila postaviti novo carinarnico na Heinzlovi ulici, že nekaj let stoji tu napol dograjeno poslopje, za katero so porabili ogromno vsoto desetih milijonov dinarjev. Razlog zastoju je v tem, ker bi morali zgraditi nove koloseke in urediti notranjost poslopij, kar bi zahtevalo novih 10 milijonov. In potem bi bilo treba še nadaljnjih 5 let. da bi bila carinarnica docela gotova in še ne bi zadovoljivo ustrezala svojemu namenu. Z zadevo carinarnice v Zagrebu si ubi,jajo glave razni strokovnjaki, ki so «e znašli v slepi ulici. Iz L?!:Mfane n— Smrtne žrtve naših voda. Vč««J smo poročali o mladem neznancu, ki je utonil v plitvi vodi Save pri Mednu. Kakor so včeraj ugotovili je nesrečni pokojnik 201etni Alojz V r a n č a r, trgovski so-trudnik. ki je bil uslužben v manufakturni trgovini Frana Novaka na Kongresnem trgu. Doma pa je bil iz Metlike, kamor bodo pokojnika najbrž prepeljali iz šentviške mrtvašnice. Iz Bohinja pa so na praznik zvečer sporočili, da je v Bohinjskem jezeru utonil g. France Kavčič, član opemega zbora, pri katerem se je v pretekli sezoni prav dobro uveljavil kot skromen. Bil je mlad, nadarjen pevec, kromen, priljubljen pri vseh, zato je njegova tragična smrt zbudila meed tovariši in prijatelji prav iskreno obžalovanje. bolnišnico. Rok ima poškodovana pljuča to* je tudi njegovo stanje prav resno. u— Jutri vsi na tombolo v Medvode* Tudi letos priredi narodno delavstvo v Medvodah tombolo, ki bo jutri ob 16. na sokolskem telovadišču v Medvodah. Dobitki so prav lepi. cena tombolske karte pa le po 2 ciin. Po tomboli bo prosta zabava. SPECIAI.IST-GYN EKOLOG dr. Ivo Rakuljlč-Zelov od 17. avgusta ZOPET redno ordinira. _ Memtno zdravniško dežurno službo bo opravljal danes od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta štev. 62, telefon štev. 27-29. u— Tiger Arizone je epska legenda o Zapadu in drama o tem, kako je zakon nad vladal teror revolverja v burnih dneh ameriške zgodovine. V tem filmu bomo videli spet pomembno osebnost filmskega sveta, velikega umetnika VVallace Beeryja, ki se je proslavil s svojimi številnimi karakter-nimi vlogami. Ta film je novo umetniško delo tega mojstra briljantnih vlog. Kreacija Tiger Billa mu je spet nudila možnost, da pokaže 'svojo odlično umetniško karak-terizacijo. najboljšo svoje umetniške kariere. Ta priljubljeni filmski igralec je v tem filmu močna os, okoli katere se kretajo vsi momenti herojske romance, duhovito kombinirane z zabavno komedijo. Smelo lahko trdimo, da je VVallace Beery spet na svoji višini in v svojem živem elementu. Film je na sporedu v kinu Slogi ter ga priporočamo na ogled ljubljanskemu občinstvu. (—) ZO-letnica Sokola v Mengšu Pod kamniškimi planinami v lepem Mengšu se je pred dvajsetimi leti ustanovil Sokol. Naši narodno zavedni tržani so svobodno zadihali z rojstvom Jugoslavije se otresli tujčevega vpliva. Bili so pri nas hudi časi, osobito v začetku, toda vztrajali smo. V borbi in delu smo se utrdili, da smo danes neomajna četa, krdelo ki je sposobno kljubovati še taki vihri. Vzgojili smo mnogo prekaljenih Jugoslovanov in zgradili lasten dom s te-lovadiščem, kjer mladi rod pridno uri svoje mišice in se pripravlja za nedeljo 18. t. m., ko bomo proslavili 201etnico Sokola, da potrdimo sloves društva ter dokažem« neomajno zvestobe kralju in domovini. S<* sednja društva in narodno občinstvo v nedeljo V Mengeš! V nedeljo — 18. avgusta t. L vsi na PRED GAS. DOMOM NA VIČU Glavni dobitki: 12 moških in ženskih koles, vreča be!e moke, 3 m3 drv, blago za moško in žensko obleko in še mnogo drugih dobitkov. Začetek ob 3. uri. Tablica din 3.— u— Poroka. Na Veliki šmaren sta se poročila v novi cerkvi v šiški g. Cene M i h e- 1 a k, bančni uradnik v Ljubljani, in gdč. Cita B r e c 1 j e v a, uradnica. Bilo srečno! u— n. trnovski sejem bo v nedeljo, 18. avgusta, na telovadišču Sokola II. v šva-bičevi ulici. To bo prava narodna zabava, kjer bo vsak prišel na svoj račun, kajti prireditelji so mislih na vse. da bodo po-setnike zadovoljili, že dopoldne in ves dan bo nagradno streljanje, popoldne od 15. ure dalje pa ostali spored. Le pridite, pa boste videli, koliko raznoterosti vas bo zabavalo in hvaležni boste za lepe urice. Plesali boste lahko po mili volji. (—) u— Telovadba v Zgornji šiški. Po odredbi Sokolovega načelništva se obnovi po končanih počitnicah telovadba vseh oddelkov v polnem obsegu v ponedeljek 19. t. m. na kar opozarjamo vse telovadeče in starše otrok. Isti večer bo tudi sestanek vseh, ki žele sodelovati pri dramskem odseku v svrho določitve programa za zimsko sezono in razdelitev vlog za otvoritveno predstavo! Podrobnosti so razvidne z objav na društveni deski. u— Dva hudo poškodovana mladeniča. V splošno bolnico so pripeljali 241etnega Albina Hladnika, sina posestnice iz Blatne Brezovice, ki je doma v samomorilnem namenu izpil precej lizola. Njegovo stanje je resno. V neki gostilni v Cerknici na Notranjskem so se na praznik zvečer stepli fantje, že močno vinjeni so se spoprijeli najprej s pestmi, slednjič pa je eden izmed najbolj razgretih potegnil nož ter ga na vsem lepem zabodel do ročaja 201etnemu delavcu Andreju Roku v hrbet. Orožniki so suroveža aretirali, močno ranjenega Roka pa so morali prepeljati v ljubljansko Pomanjkanje ln bolezni v nezasedenem ozemlju Kakor poroča »Assoc ated Press«, prihajajo iz francoskih krajev, ki so pod upravo vlade v Vichvju. vznemirljive vesti. Povsod vflada pomanjkaroe in beda. Tudi zdravstveno stanje prebivalstva ie vse prej nego zadovoljivo. Pojavljajo se: tifus, škr-Iatinka in koze. Posebno veliko epidemič-nih obolenj je opaziti v bližini švicarske meje. Kinematografi Novo mesto. Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 20.30 in jutri ob 18.30 in 20.30: 1. tednik Univerzum, 2. Foxov najnovejši žurnal. 3. Glasbeni pevski in umetniški velefilm »Pesem sreče«. V glavni vlogi Deana Durbin. (—) Jesenice. Zvočni kino Radio predvaja danes in nedelio ob pol 21. (v nedeljo tudi ob 15.) velefilm »Nezvesti ljubimec«. V glavni vlogi komičarska trojka Hans Mo-ser. Theo Lingen in Lucie English. Med dodatki kulturni film in najnovejši vojni tednik. Sledi »Silvina«. R A Sobota, 17. avgusta Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12- Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura (Manca Komanova). — 17.30: Otroški svet (plošče). — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Narodna in na-navna vzgoja mladine (g. Ljubo šnuderlj). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Kaj vemo o zemlji in nebu (dr. VI. Maleš). — 19.40: Objave. — 20: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prešmentane počitnice — pisan večer. — 22: Napovedi, poročila. — 22: Za vesel konec tedna igra radijski orkester. Beograd 19.40: Jugoslovenske pesmi. — 20.20- Narodna glasba. — 22: Ruske romance. — 22.50: Plošče. — Zagreb 17.45: Koncert orkestra. — 20: Domači skladatelji. — 20.30: Klavirski koncert. — 21: Lahka glasba. — Sofija 19: Bolgarska glasba. — 21.30: Simfonični koncert. —-22: Vesela muzika in ples. — Praga 19: Godba na pihala. — 19.50: Lahka godba in zvočna igra. — 21.15: Mali orkester. — 21.30: Pester spored. — Berlin 19.15: Mešan glasbeni spored. — 21: Drobne melodije. — 21.30: Mali orkester in solisti. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 17.15: Petje. V VLAKU — Vi imate vozni listek za Kamnik, a mi se peljemo na Jesenice, razlaga sprevodnik okajenemu izletniku. — Tristo zelenih, se razburi možak, kaj ste povedali strojevodji, kakšnega kozla je ustrelil ? DOKAZ Sodnik (priči): »Ali je bil obtoženec pijan?« Priča: »Pijan ni bil, ker je govoril čisto pametno« Sodnik: »Kaj pa je govoril?« Priča: »Zabavljal je čez policijo.« Iz Celja e— Poravnava med delavstvom in tekstilno tovarn« »Polzela«. Kakor je znano je nastal pred kratkim spor med delavstvom in vodstvom tekstilne tovarne na Polzeli. Podjetje je odpustilo večje število delavstva. Včeraj je bilo na sreskem načelstvu poravnalno postopanje ter je prišlo med sprtima strankama do poravnave. Pri tej priliki je podjetje pristalo, da bo vsem delavcem, ki so prejemali prenizke mezde, ki niso bile v skladu z odredbo o minimalnih mezdah, povrnilo razliko, ter je obenem zagotovilo, da bo vse odpuščene delavce sprejelo ponovno na delo, ko bo tovarna dobila dovolj surovin, da bo lahko pričela spet normalno obratovati, e— Vedno je pač nekdo kriv! Ni še dolgo tega, ko se je na nekem službenem mestu v Celju reklo, da sta SK Celje in Sokol kriva, da se ne začne gradnja justične palače na Glaziji, za kar da je že vse pripravljeno in je baje že denar na razpolago. Te dni pa smo čitali, da je kriv g. Franjo Dolžan, da OUZD še ne gradi svojega pre-potrebnega poslopja in da je seveda tudi g. Dolžan kriv, da ne pridejo zidarji do zaslužka. Javnost je pač že tudi pozabila, da je mestna občina že pred leti odstopila OUZD stavbišče na najlepšem prostoru v Celju, pa očitno ni bilo preveč interesa in vneme, da poslopja še danes ni. Kdo je vendar tedaj zakrivil, da nI delavstvo prišlo pri gradnji do zaslužka. G. Dolžan je pač tudi celjski davkoplačevalec, ki je z nameravano gradnjo prizidka ogrožen v svoji eksistenci in ima menda vendar še pravico, cla se zakonito bori za svoj obstoj. Tako mestna občina kakor OUZD naj bi pri svojih sklepih in ukrepih tudi to upoštevala. Pa se še vprašamo, ko govorimo o krivdi in krivcih, kdo je kriv, da že šesto leto čakamo na dograditev planinskega doma pod Tovstom, kdo je kriv, da še ni razpisana oddaja regulacijskih del na Savinji! Povsod bi bilo i dela i zaslužka. e— popravek. Včerajšnjo notico pod naslovom »Hrbtenico si je ralomii« popravljamo in izpopolnjujemo, da se je smrtno ponesrečil 481etni posestnik Ivan Rogelj od Sv. Pongraca pri Grižah, ki si je pri padcu s kozolca zlomil hrbtenico, da je ostal na mestu mrtev. Zaradi tega ni bil pripeljan v celjsko bolnico temveč so ga pokopali na vaškem pokopališču. e— Zdravniško dežurno služba za članstvo OUZD bo imel jutri g. ur. Franc Premšak. Cankarjeva cesta 6. M a— Iz ameriškega pisma so izgini" dolarji. Posestnica Marija Puhaljeva iz Roš- poha št. 174 ie prejela od svojega svaka Jakoba Puhali a iz Zedinjenih držav ameriških navadno pismo. V pismu ie bilo sporočilo. da ji prilaga 20 dolarjev, vrednih 1.100 din. Ni oa bilo o dolariih ne duha ne sluha. Ko si je natančno ogledala nismo, ie dognala. da ie bi!o pismo že odprto in da ji je nekdo izmaknil iz pisma vsoh 20 dolarjev. Z zadevo se pečajo orožniki, ki so pričeli s poizvedbami. Sum se ie vse bolj zgoščeval na osebo začasnega dostavljata pisem g. Albina Cafuto. ki ie slednjič priznal, da je pismo spretno odprl, vzel 20 dolarjev in pismo soet zalepil z mrniijevim lepilom. Tudi ie ponaredil pod-r s na dostavnici. Glede denarja ie dejal, da ca je izgubil. Pozneje je zatrjeval, da ga ie izročil svoji ljubici, ki oa ni imela o vsej zadevščini niti pojma. Cafuta slej ko prej trdovratno molči glede tega. kai je storil z ukradenimi dolarji. a— Z grabi jami je zajel utopljeno dekletce iz Drave. Deiavec Jože Moškon iz Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANINŠEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 16. avgusta 1940 V. razreda 40. kola: DIN 200.000.-DIN 50.000.-DIN DIN DIN DIN DIN DIN št. 96305 Št. 46949 40.000.— št. 86129 88386 30.000.— št. 31158 73851 24.000.— št. 70192 88971 20.000,— št. 50947 79543 93937 16.000.— št. 6557 95686 99667 12.000.— št. 49652 53359 68007 PO DIN 10.000.— 12S38 45005 73603 76144 81473 91460 92590 93982 94520 96330 97251 PO DIN 8.000.— 7422 44700 55894 55899 59143 59917 78259 82230 88413 PO DIN 6.000.— 472 17353 18043 22525 23546 23961 32983 36097 38536 43234 43725 44630 55024 65297 65446 67739 79938 86696 87032 88026 92274 92775 95088 PO DIN 5.000.— 3933 8935 9781 17800 19781 27915 28360 31794 35557 41815 42997 45338 47140 50285 58167 61939 67618 67762 76131 84231 84518 90821 98589 99619 PO DIN 4.000 — 1377 7949 12056 14275 15504 15965 22424 24097 26097 27906 28983 30650 32673 34605 34966 37486 38290 41502 43236 45189 46416 53183 54397 64525 68925 70280 71205 71301 79590 80758 87779 91084 91568 91782 93035 93122 97219 98586 Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javljeni telefonično eventuelna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo jutri v soboto 17. avgusta. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »Vrelec sreče« bodo dobili še pismeno obvestilo, nakar lahko denar takoj dvignejo. Kamnice je šel nabirat drva k Dravi V bližini Mariborskega otoka je zajel z grabljami okoli pet let staro utopljenko. Dekletce je bilo že 6 tednov v Dravi, tako da je bila koža z mesom skoraj popolnoma v razkroju. Dekletcu manjkajo 4 zobje. Ima sinje oči, telo je dobro razvito. Tru-pelce so prepeljali v mrtvašnico v Kamnici. Oblastva bodo skušala dognati, ali gre za smrtno nesrečo ali zločin. a— Sokol Maribor L poziva člane in naraščajnike na sestanek na grobu pokojnega staroste brata dr. Liudevita Pivka. Sestanek bo danes ob 16. uri. Sokol bo počastil spomin dr. Pivkovega 60. rojstnega dne. Udeležba bratov in sester v civilu z znakom. a— Večer humorja in peami. Drevi ob pol 21. gostujejo v Sokolskem domu v Mariboru člani beograjSkeoa narodnega gledališča ga. Zanka Stokič. Vlasta Anto-novič in Boško Nikolič. a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika jutri g. dr. Fric Vrečko, Maribor, Gregorčičeva ulica 12. a— Nočna predstava v Rušah. Kakor nam sporoča Sokolsko društvo v Rušah, se dobijo vozovnice za posebni vlak v Ruše za nočno predstavo 18. t. m. igre »Matija Gu-bec« v biletarnici Putnika v Mariboru, ki bo uradoval tudi v nedeljo od 9. do 1-2. in od 16. do 18. odarsf vo Težnje in ithieve slovenskega trgovstva V četrtek je imela Zveza trgovskih združenj v Novem mestu svojo 20. letno skupščino Na praznik je bila v dvorani Sokolskega doma v Novem mestu XX ietna skupščina Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, ki je najv šja stanovska organizacija slovenskega trgovstva Po številnih delegatih je bilo na skupščini zastopanih 27 posameznih trgovskih združenj. Predsednik zveze g. Stane Vidmar je po otvoritvi skupščine najprej prečita! brzojavne pozdrave, ki iih je po-='a! predsednik Centralnega predstavništva Z\ez trgovsk-h združenj in beograiske zveze g. Savič. Z od-ohravan jem je bil sprejet njegov predlog. da se pošlje vdan.^tna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru 11. in kraljevskemu domu Pozdravi! je zastopnika bana. sreske-ga načelnika dr. Vinhn Vidmarja in pred stavnika Zbornice za TOI tajnika dr Iva-na Pleska Gospodu tajniku in zborn-ei je še posebej izrazi! zahvalo za pezornost ki jo je zbornica vedno posvečala potrebam trgovstva. Prfečital je tudi pismo «cne~al-nega tajnika zbornice, bivšega ministra g. Mohnriča. k' se je spomnil dvajsetletnega obstoja zveze in velikega dela, ki ga je zve za izvršila v teh dveh desetletjih v harmoničnem sodelovanju z zbornico. Nato ie pozdravil podpredsednika nm-omeške občine g. Josipa Turka, zastopnika trgovskega društva Merkur g. Ver biča in zastopnika Dru5tva industrijcev in ve'etrgovcev g Josipa Lavriča. V imenu g. bana in v svojem 'nrmu je zborovalce pozdravil sreski načelnik dr. Vidmar, ki je izrazi! željo, da hi to zborovanje dalo novih pobud za delo trgovski združenj. V imenu zborničnega komisarja, generalnega ravnatelja g. Tosti.ja in tajništva zbornice je izrekel pozd-ave zbornični tajnik dr. Pless, ki je izrazil! željo, da bi bilo delo skupščine in zveze čim bolj uspe-no. Zbornično tajništvo bo vedno podpiralo zvezine težnje. V današnji dobi je z'asti potrebno, da zveza brani stanovske interese trgovstva, kajti le z vztrajno čuječnost-jo bo trgovstvo lahko obvarovalo svoje pravice. Žive potrebe gospodarskega življenja narekujejo v sedanjih časih solidarnost vsega trgovstva Težave, ki so se pojavile v vsem svetu, čutimo tudi mi in naloga trgovskih organizacij in zbornic je, da se te težave bolj omilijo. Omenili je delo ljubljanske zbornioe v zvezi z davčno zakonodajo in je svoja izvajanja zaključil s pozivom, naj trgovstvo zbere vse energije pri delu v okviru stanovskih organizacij. V imenu novomeške občine je skupščini želel mnogo uspeha podžupan g. Turk, kot predsednik novomeškega trgovskega združenja pa je še posebej pozdravil vse zbo-rovalce in goste g Kobe. Predsednikovo poročilo V svojem poročilu je predsednik g. Stane Vidmar najprej ugotovil, da je razprava na predkonferenci v sredo zvečer pokazala, da se slovensko trgovstvo zaveda resnosti sedanje dobe in tudi dolžnosti, ki jih nalaga sedanji čas ter hoče aktivno poseči v razvoj in sodelovati pri ustvarjanju novih razmer in novega reda. Občudovanja vredna je vztrajnost in odpornost našega trgovstva, ki ima kljub vsem težkim udarcem in težavam še vedno odločno voljo za delo in vero v bodočnost. Pri vseh težavah in nevšečnostih smo še vedno tako srečni, da smo ostali izven vojnega meteža. Kljub temu pa so nas zadele vse težave, ki jih prinaša vojna okrog nas. Vse naše trgovske zveze so prevrnjene. odpadli so važni dobavitelji in onemogočena je nabava blaga iz raznih držav. Z veliko skrbjo spremlja naš trgovec vesti o pomanjkanju surovin, o ustavitvah in omejitvah dela v industriji, o raznih zaporah itd. S strahom vidi. kako se predali v trgovini praznijo, kako se krčijo zaloge. Zavest velike odgovornosti je glavna gonilna sila sodobnega trgovca v današnjem času. Ravno zato je lahkomiselna in žaljiva ter krivična ona dema^oška kamnanfa, ki ie hotela našega poštenega in solidnega trgovca postaviti na sramotni oder kot povzročitelja draginje in pomanjkanja blaga. Zvezi je deloma uspelo razčistiti vprašanje krivde zaradi dviganja cen. Danes je tudi uradno dovolj dokazano, da so bili ukrepi proti trgovcem nepotrebni in neupravičeni. Vsi napadi so izšli iz tisth krogov, ki so imeli vzroke odvrniti pozornost od sebe. Kljub temu še vedno ne vidimo prave odločnosti na merodajnih mestih, da bi stopili na prste tistemu anonimnemu kapitalu, tistim pijavkam, ki iz spekulativnih razlogov zavirajo normalni razvoj trgovine in po svojih odličnih zvezah dosežejo vse mogoče ugodnosti ter možnost bajnih zaslužkov. Vedno znajo usmeriti bič raznih ukrepov navzdol na našega malega človeka in še vedno lahko zavajajo v zmoto tudi one, ki imajo resno voljo, napraviti red v naših gospodarskih in socialnih razmerah. Zveza se bo potrudila, da pokaže ob vsaki priliki prave krivce, odgrnila bo zaveso, da bo naš narod spoznal prave svoje sovražnike. Tudi od oblastev zahtevamo, da energično zagrabijo prave krivce in one mogočijo tudi mogočnim kartelom in družbam izkoriščanje. Prvi pogoj za uspešno in zdravo reformiranje gospodarskega in socialnega reda je očiščenje vsega našega javnega življenja in onemogočenje vpliva temnih sil ; breznarodnih izkoriščevalcev, ki imajo svo- I je skrite pomagače vsepovsod. Le tako bo . mogoče izvršiti velike reforme, ki so ne-j izogibno potrebne v interesu boljšega in lepžega življenja naroda. Delo osrednjega lesnega odseka Pri zvezi so delovali tudi lani štirje osrednji odseki, in sicer osrednji lesni odsek. odsek knjigarnarjev, osrednja sekcija drogistov in osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi. Najpomembnejši je lesni odsek, ki ga dolgo vrsto let skrbno vodi g. Fran škrbec. V dravski banovini imamo 1SH0 žag venecij-nk, 36 žag s polo ičnimi jarmeniiU in 227 polnejarmcnikov. V osred-nj • lesnem odseku -'e včlanjenih nad 900 tr_-ov< ev. V drn vski banovini se na leto poseka 2.5 do 3.5 milijona kubičnih metrov lesa Iz- oz lesa iz naše države se je leni no nčal po tonaži za 28 5 . po vrednosti pa za 26.3- pri čemer je bila udeležena tuli Slovenija. številne so bile intervencije osrednjega lesner* odrr-k?, da se odstrin!-jo razne izvozne čire. Od.c."k se je str.'nc udeleže-, a! strokovnega odbora za gozd-rr proizvode v Beogradu in ^ej sta^e delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije. Sproti je obveščal 7 okrožnica -mi vse člene o najvažnejših spremembah in dogodkih. Nacionalizacija tujih podletij in kartelnv Zveza je lani začela organizirati akcijo za nacionalizacijo tujih podjetij. V okviru te akcije se je prijavilo v kratkem času 15 milijonov din domačega kapitala. Izredna prilika za tako delno gospodarsko osamosvojitev pa je bila zamujena zaradi ned-lcčnosti oblastev. Tuji kapital nas še vedno izkorišča na najbolj umazan način. Zato kaže napeti vse sile, da se ga rešimo. Najbolj se uveljavlja tuji kapital v kartelih, ki jih je v naši državi registriranih okrog 100. Ob nastanku draginje v jeseni so bili karteli oni, ki so prvi povišali cene in te cene so bile odobrene, proti trgovcem pa so bili izdani protidraginjski ukrepi. Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi je v ostri borbi s kartelom petrolejskih družb, član odseka iz Maribora je v odprtem pismu napadel petrolejske družbe, da so one krive, če je Slovenija ostala brez petroleja. Pozval jih je, naj ga tožijo, kar pa družbe niso storile. Naši trgovci s tekočim gorivom se morajo boriti za primeren zaslužek pri prodaji bencinske mešanice in morajo pogosto prodajati mešanico v Izgubo ali pa prodajo ustaviti. S tem pa dobiva kartel monopolni položaj tudi v nadrobni prodaji tekočih goriv. Lani je protidraginjska uredba predpisala revizijo kartelnih dogovorov. izšel je o tem tudi pravilnik, kljub temu pa se zdi, da je državna kontrola nad karteli ostala le na papirju. Vedno večja nevarnost so tudi po številnih in izdatnih privilegijih zaščitene na-bavljalne zadruge in rudniški konzumi. Dokler so se ustanavljale zadruge z obče koristnimi nameni, so bili državni privilegiji umestni, sedaj pa se vedno bolj širi zadružna trgovina in danes lahko postane član nabavljalne zadruge državnih nameščencev vsakdo, četudi ni državni nameščenec. Zveza je tudi lani ponovno zahtevala, da se poslovanje zadrug omeji le na zadružnike, da se zadružni zakon glede članstva v zadrugah spremeni in da se nabavljalne zadruge enako obdavčijo kot trgovine. Nezakonita trgovina Prav tako še vedno uničuje našo podeželsko trgovino krošnjarstvo. Danes se krošnjari z vsem blagom, celo s špecerijskim, največ pa z manufakturo. Napori trgovinskih organizacij so rodili le ta uspeh, da je trgovinsko ministrstvo izdelalo načrt pravilnika o krošnjarstvu, ki pa bi dosegel baš nasprotni učinek. Na prizadevanje zveze je nadzorstvo nad nezakonito trgovino postalo deloma uspešnejše, zlasti odkar je prepovedano krošnjarstvo v obmejnih srezih. Nezakonita trgovina in zloraba socialnih .ukrepov se nadalje vrši s tako zvani-mi »uputnicami« za moko in koruzo. Za preskrbo siromašnega prebivalstva je bilo izdanih več tisoč nakaznic za prevoz moke in koruze. To blago so prodajale občine in zadruge. Po večini pa siromašni sloji do tega blaga sploh niso prišli, ker so ga občine in zadruge prodajale v celih vrečah in proti takošnjemu plačilu. V srezih, kjer so poverili prodajo moke in koruze trgovcem, je vsakdo proti nakaznici občine dobil tudi najmanjšo količino tega" blaga. pokojninsko zavarovanje trgovcev Uvedba pokojninskega zavarovanja za trgovce smatra zveza slej ko prej za eno izmed svojih glavnih nalog. Za Slovenijo zahtevamo avtonomno, neodvisno, obvezno pokojninsko zavarovanje za vse trgovce. Zveza se je lani tudi borila za pokojninsko zavarovanje trgovinskih pomočnikov, ki je bilo letos uzakonjeno. Na anketi dne 5. decembra lanskega leta se je Izrekla za to, da se uvedejo minimalne plače za trgovske pomočnike in zasebne nameščence. Davfina obremenitev Davčna obremenitev Slovenije z vsakim letom rase, obenem pa rase tudi delež Slo- venije v razmerju z ostalimi banovinami. Gospodarske organizacije skozi leta opozarjajo na prehudo davčno obremenitev Slovenije, ki zavira raavoj gospodarstva in je tudi razlog, da se mnoga podjetja selijo na jug, kjer je davčna praksa milejša, neprimerno nižje pa so zlasti samoupravne dajatve. Posledice lanske davčne reforme se že jasno vidijo. Iz doslej razgrnjenih razlogov vidimo, da finančna oblastva ne upoštevajo težav naše trgovine. Zaloge trgovcev se praznijo in trgovec bo v kratkem stal v prazni prodajalni z denarjem, za katerega ne bo dobil drugega blaga. Kje bedo potem viri za davke, in kaj bo, če dobi izčrpana Slovenija avtonomijo? S čem bo krila svoje velike potrebe, če bo industrija pobegnila in trgovina usahnila. Trgovci smo pripravljeni žrtvovati v teh časih kar je potrebno in če je še tako težko. Zahtevamo pa, da smo pri žrtvah enakopravni, da se od nas ne zahteva več kakor od drugih. Naša odmera davkov je po naših informacijah v kričečem nasprotju z odmerami v drugih banovinah. Ocene so bile znatno povišane v primeri z lanskim letom, drugod pa je ostalo pri starem. Zato apeliramo na finančno direkcijo, naj omili predloge, ki predstavljajo prevelik skok in niso v skladu z resničnim stanjem našega gospodarstva. Na£a industrija se že seli in številna podjetja so kupi'a zemljišča ali pa jih kupujejo na jugu. Naša Slovenija je revna in če izgubimo tisto nekaj industrije in če bo opešala trgovina, bomo težko vozili naprej. Ce smo širokogrudno obdarjeni z obremenitvami, pa nismo enako tretirani pri dobrotah, ki tečejo iz zbranih sredstev. Od leta 1925 do 1934 je bilo v vsej državi izdano za iavna dela 2771 miliionov, v S loven ji na le miliionov, kar znese 3.Po/0. od leta 1936 do 19"8 pa je država izda'a 1255 milijonov za javna dela, od česar je d-r-bila Slovenija le 2«/0. Na drugi strmi pa v''Hm o, da zni*a pri neposrednih davkih delež Slovenije preko 13«/«. Davšč:ne ki iih nora Slovenija odvajati, niso v niknkem ran^PTfv « tem. kar Sno-vemja prejema iz cc-.trame p'."g^Tne m fondov. To nesorazmerje se celo veča od 'eta do leta. Uvedba dirigiranega gospodarstva V času, ko posega oižava vedno glob-je v gcepoaarsKo življenje. Se močneje čutimo slabosti ezke-nčne centralistične ureditve, ki tudi ni k03 vedno večjemu delokrogu starih in nov.h ustanov, ki odvzemajo trgovstvu pmogo za panogo. Tako imamo že centralne institucije za žito, s$ ;je, vino. opij in živmo. imamo Prizad, uvaja se dirigirano g ..s pekarstvo, dirigirajo se odkupne ccne za razne pridelke V našo zunpnio trgovine stopa v zadnjem času nov faktor in sicer z vzpostavitvijo gospodarskih odnošajev z Rusijo, od česar pričakujemo novega poživljenja in novih možnosti v našem gospodarstvu. Pripravljajo se dalekosežne reforme in spremembe, ki co gotovo potrebne. Zavedamo se dalekesežnosti takih reform, toda vsak ukrep mora biti plod naših lastnih izkušenj in spoznanj. Zato odklanjamo slepo kopiranje načinov in metod, ki so zrasli v tujih razmerah in tujih mentalitetah. Vse reforme, ki naj jih prinese bližnja bodočnost, naj bedo utemeljene v naših domačih razmerah, v našem lastnem čustvovanju in gledanju na življenje. Biti morajo izraz našega hotenja, naših želj in naše narodne duše. Vsaka reforma pa mora biti tudi temeljito pripravljena in premišljena ter do podrobnosti izdelana. Potrebne ukrepe naj pripravljajo res najsposobnejši, najboljši in najbolj pošteni ljudje. Ce hočemo, da bodo reforme res preobrazile naše nezdrave in nesocialne razmere, ne smemo lahkomiselno in površno obravnavati teh vprašanj. Kakor vidimo iz vseh pojavov, priprav, reform in načrtov, je povsod na umiku posameznik in stopa vedno bolj v ospredje kolektiv. Interesi pomeznika se umikajo interesom kolektiva. Država posega aktivno v vsa področja gospodarstva. Slepi bi bili, če bi hoteli to prezreti, ali mislili, da bomo lahko preprečili ta razvoj, ki si utira svojo pot preko Evrope. Zato bomo skušali svoje delovanje prilagoditi novim razmeram in bomo skušali korakati s časom. Smisel za skupnost, čut vzajemne povezanosti mora premagati stare predsodke in povezati posameznike v večje enote, ki bodo kos novim večjim zahtevam. Ostala poročila Po končanih izvajanjih predsednika g. Staneta Vidmarja je občni zbor odobril računski zaključek za preteklo leto, ki izkazuje 188.000 din dohodkov in 140.000 din izdatkov. Po poročilu, ki ga je podal blagajnik zveze g. Fabiani, je skupščina sprejela tudi proračun v višini 129.000 din. Zvezni tajnik dr. Ivan Pustišek je podal zelo zanimiv referat k vprašanju tekočih goriv, o katerem bomo še poročali. V smislu sklepa predkonference je občni zbor v celoti sprejel 21 predlogov posameznih združenj, ki se ne tičejo samo lokalnih potreb, temveč tudi splošnih interesov trgovstva. pomanjkanje žita in moke Gosp. Milko Senčar iz Ptuja je nato poročal o razmerah v naši žitni trgovini s pose telim ozirom na pomanjkanje koiuze. Ko je cena koruzi narasla pieko 200 <"tin, je bila uvedena maksimalna cena za odkup koruze v višini 1.70 din za kilogram. Posledica tega. ukrepa je bila, da se je še bolj občutilo pomanjkanje in oanes ni dobiti ne koruze, ne koruzne moke. V Beogradu sicer obljubljajo, da bomo uvozili potrebne količine koruze iz inozemstva, toda tudi tega blaga ni. Kolikor je še koruze pri kmetih v Vojvodini, jo kmetie držijo. Producent se je postavil na stališče, da koruze po maksimalni ceni ne da. Po mnenju strokovnjakov je pri kmetih še okrog 10.000 vagonov koruze. Zlasti v okolici Rume je dovolj blaga, toda kmetje zahtevajo višjo ceno, trgovec pa ne sme plačati več nego 1.70 din. Razvil se je promet pod roko. ki pa se ga ocliden trgovec ne more posluževati, ker so predvidene tudi stroge kazni. Rejci svinj so danes v Vojvodini y>rimorani plačati kmetu koruzo že po 2.60 din. Naši trgovci so dobili poziv, naj se obrnejo na Prizad, Prizad pa jih je napotil na barako upravo, kjer dobe trgovci odgovor, cla je prodaja koruze in moke prosta, zato naj si jo trgovci sami preskrbijo. Trgovci pa koruze po maksimalni ceni ne morejo dobiti. Če Prizfd ne preskrbi koruze. se morajo pač dati trgovcem proste roke tr'ede cene. pa bo koruza, tu. Medtem je izšla nova uredba glede pšenice, ki predpisuje v nasprotju z uredbo o k°ruzi minimalne cene. Danes je težko dobiti tudi že pšenično moko in situacija postaja od dne,ra do dneva bolj kočMiva. Ce ne bom dobili v kratkem par sto vagonov pšenice, bodo peki morali u Aaviti duo. Pomanjkanje koruze je resen preblem tudi za dravsko banovino, kajti v mnogih pasivnih krajih Slovenije, zlasti v Halozah sta koruzni zdrob in koruzna moka najvažnejše živilo. Vprašanje koruzne moke je problem revežev in pasivnih krajev in je treba čim prej napraviti korake, da se to vprašanje reši. Skupščina je nato sklenila, da pošlje deputaciio k banu dravske banovine ln po možnosti tudi k trgovinskemu ministru. Vprašanje zborničnih volitev V zvezi z razpustom zbornic za TOI v Ljubljani je skupščina na predlog g. Milka Senčarja sprejela naslednji sklep: Za primer razpisa volitev v zbornico za TOI sklene skupščina Zveze trgovskih združenj, da smatra Zvezo trgovinskih združenj kot edini kompetenten faktor za postavitev kandidatne liste za trgovinski odsek zbornice, ki je najvišja stanovska reprezentanca trgovstva. V ta namen pooblašča skupščina glavni odbor zveze, da po zaslišanju združenj izda vse potrebne sklepe. Na predlog g. Verbiča je skupščina sklenila, naj se zveza obrne na merodajne či-nitelje, da se glede na slabo letino oljnega semenja omogoči uvoz zadostne količine oljaric, ker se je drugače bati, da bo spomladi znova nastopilo pomanjkanje olja. Pri slučajnostih se je oglasil k besedi predsednik osrednje sekcije trgovcev s tekočim gorivom g. Laznik. V zvezi z referatom tajnika dr. Pustiška je podal še nekaj podrobnosti o zaslužku detajlistov pri prodaji bencinske mešanice, ki znaša v najboljšem primeru 3.2*/«, po večini pa mnogo manj, ali pa sploh nič, tako da mora trgovec ustaviti prodajo. Osrednja sekcija je trgovinskemu ministrstvu podala podrobno kalkulacijo, vprašanje pa je ostalo še vedno nerešeno, zato je skupščina sklenila prositi g. ministra, naj pospeši rešitev predstavke osrednje sekcije Pred podržavljenjem Narodne banke V zvezi s sestankom članov vlade na Bledu poroča beograjska »Politika«, da spada v okvir bližnjih političnih reform in gospoda rakih ukrepov tudi vprašanje Narodne banke. Pri tem gre za podržavljenje Narodne banke, to je za pretvoritev dejanskega stanja v pravno stanje, zlasti v pogledu vodstva poslov Narodne banke. Cisto etatistično gledišče v svetu glede novča-ničnih bank osvaja načelo javne službe za denar, ker ima služba za denar javni značaj in mora rovčanično banko voditi država. Po liberalističnc-kapitalističnem gledišču pa je Narodna banka delniška družba in se v to stanje ne bi smelo posegati. Med obema glediščima so razne solucije. Kakor doznava »Politika«, so že našli tako solucijo za rešitev tega vprašanja pri nas. Gospodarske vesti = Rek za predelavo stabilnih industrijskih motorjev na pogon z domačim gorivom bo podaljšan do 1. januarja. Kakor poročajo iz Beograda, bo rok za predelavo stabilnih industrijskih motorjev na pogon z domačim pogonskim gorivom, ki bi po čl. 41. tretje naredbe o omejitvi prodaje tekočega goriva potekel 1. septembra, vendar podaljšan, in sicer do 1. januarja 1941, ker zaradi omejenega števila strokovnih delavnic v naši državi ni mogoče do določenega termina preurediti vseh motorjev. Nova naredba, ki bo o tem izšla, vsebuje tudi nekatere druge določbe, med drugim določbo, da so dolžnosti predelave oproščeni lastniki vseh vrst stab. motorjev, pri ka terih je predelava iz tehničnih razlogov ali zaradi načina poslovanja v podjetju nemogoča odnosno znatno otežkočena. 16. avgusta Na iugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremen i ono 14.70 do 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 38. bolgarski klirinški čeki oa po 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo oo tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci rotirala 443 do 444 (v Beogradu ie bil promet do 443). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Pač pa ie bil zabeležen Promet v delnicah Trboveljske do 295. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 177.71 —180.91, New York 4425—4485, Curih 1010.74—1020.74. Tečaji na svobodnem trgu: London 219.77—222.97, New York 5480—5520, Curih 1249—1259. Curih. Beograd 10. Pariz 9.0750 (bankovci 7.00). London 17.70 (bankovci 12.30), New York 4.39 (4.6350). Milan 22.1750. Madrid 40. Berlin 175.50 (registermarke 52 50). EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 — 444. 4"/o agrarne 50 den.. 4°/o severne agrarne 59.50 den.. 6% begluske 76 den. 6°/o dalm. agrarne 69 — 70. 7% stabiliz. 94 den., 7% invest. 96 den.. 7°/o Seligmann 100 den.. 7°/o Blair 93 den.. 8% Blair 97 den.; delnice: PAB 185 bi.. Trboveljska 290 — 300 (295). Gutman 45 den.. Šeeera-na Osijek 185 — 200. Sečerana Veliki Beč-kerek 575 den.. Osječka lievaonica 165 den.. Jadranska 380 den. Beograd. Vojna škoda 442 — 444 (4431. 4°/<> severne agrarne 51.50 den. (51.50). 60'o šumske 63 — 69.50. 60'n begluške 75.50 — 76 (75.75), 6% dalm. agrarne 69 — 69.75, 7% B^adr 94 den.. 7c/c stabiliz. 93.50 den, Narodna banka 7800 bL. PAB 193 — 194 (194). Blagovna tržišča ŽITO Chicago. 16. avgusta. Začetni tečaji: pšenica: za maj 73.875. za sept. 7150. za dec. 73; koruza; za maj 56.25. za sepL 60.25. za dec. 55. + Chicago, 16. avg. Začetni tečaji: pšenica: za seot. 71.50. za dec. 73. za maj 73.875: koruza: za sept. 60.25. za dec. 55. za mai 56.25. + Novcsadska blagovna borza (16. L m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za pšenicc veljajo odkupne cene po uredbi. Rž: baška 240 —- 245; banatska 240 — 245. Oves: baški, srejnski, slavonski 265 — 270. Ječmen: baški in sremski 270 — 275; jari 350 — 360. M°ka: baška in srem-ska »Og« in »Ogg« 475 — 480. MIOHKL Z«VA: 186 iiOMAN »Da!« je zahropel Loraydan. »Še zdaj mi je Strašno ...« »A! To je zato, ker ste imeli revico radi...« »Da ... In še jo imam rad —« Zunaj so se razlegale psovke, ki so jih rjoveli plemiči Franca I., in udarci so zamolklo bobneli po hišnih vratih. Toda Loraydan jih ni slišal. »Nazadnje bodo gotovo vdrli v hišo,« je dejal Turquand. »A ne bojte se. Tu ste rešeni.« »Rešen?« je vztrepetal Loraydan. »Seveda! Prehud bi bil moj obup na smrtno uro, če bi po tem, ko sem videl Beranžerko mrtvo — videl mrtvega tudi vas ... vas, ki sem vas mimo nie najrajši imel na tem mrzkem, zavratnem svetu, tolikanj, da sem si vas izbral za sina...« »Ne razumem ga! Tega ne razumem!« je sam pri sebi stokal Loraydan. »Toda moram mu pogledati na dno! Dognati moram, ali ve... Pravite, da ste vse videli?« je vprašal. »Da.. Prišel sem do okna v trenutku, ko je kralj še enkrat odurno vrgel oči na svojo žrtev na mojo hčer... ter ukazal, naj vas primejo...« Loraydan se je globoko oddahnil. Bilo mu je skoraj, kakor da bi postajal spet vesel. Beranžerkin oče torej ni vedel, da je bil hčerin pravi morilec njen ženin! Zazdelo se mu je, da je vse rešeno. Znova je uprl oči v prihodnost. Da, še je bila prihodnost zanj. | Turquand pa je pojasnjeval: j »Ko sem opazil, da je hči izginila ... tega utegne biti pol ure... sem zaklicai Meaardo: iudi o nji ni bilo duha ne sluha. Tedaj sem ugaml, da me je ženska izdala ... Pohitel sem k vam, da vas obvestim; to mi je prvo prišlo na misel... Prišel sem, našel vrata odprta, videl, da gori v dvorcu luč, se približal in strmoglavil v brezdno groze... kajti videl sem vse, vse sem uganil!... Očitno so bili ( tisti, ki se imenuje kralja, in njegovi štirje pajdaši i odvlekli Beranžerko s seboj... Ko so šli z njo mimo vašega dvorca, ie najbrže klicala na pomoč ... vaš sluga je odklenil vrata. .. ubožica se je branila, se morda iztrgala razbojnikom in se zatekla v dvorec... a zver je planiia za njo, jo dohitela in jo zaklala, ko se je še in še upirala ... Tako, mislim, se je dogodila vsa stvar. Kaj pa vi menite? ...« »Nič ne morem reči,« je tiho odvrnil Loravdan in spravil bodalo v nožnico. »Vem samo to, da sem ob prihodu v svoj dvorec zagledal kralja in nje-| gove prijatelje. Videl sem Beranžerko, kakor ste jo vi videli. Tedaj sem obsul kralja s psovkami in njegovi ljudje so me naskočili... To ie vse, kar pomnim, ne izprašujte me dalje: meša se mi.« Loraydan je vzhlipnil. Za trenutek ga je obšlo upanje, da vendar že prihajo solze, ki bodo ohladile strašno skelenje v trepalnicah. Toda solz ni bilo, Loraydan se ni razjokal. 1 Turquand je majal z glavo. »Da,« je počasi dejal, »vam se meša v glavi, jaz pa, vidite, sem miren, kakor da se ni nič zgodilo. To je gotovo zato, ker vem, da bom umrl. Še uro, še dve nemara, pa me bo konec. Ta, ki je ubil Beranžerko, je z istim sunkom zadel tudi mene v srce. Vi pa, grof, vi imate pred seboj mladost, upanje in življenje. Oh, vem, nikoli ne boste pozabili mojega otroka. Vem, da boste izkazali ubogemu truplu, ki leži pri vas, poslednjo skrb in ljuba v. A živeti je treba! V podzemskem hodniku sem spravil svoje zaklade. Vaši so, vzemite si jih. Živeti je treba, grof, že zato, da bo vsaj v enem človeškem srcu živel spomin na Beranžerko. Da ostanete živi, morate najprej uiti tem ničvrednežem. Pojdiva!« Loravdan je krenil za zlatarjem. Prišla sta v Beranžerkino sobo. Turquand je odprl železno omaro. Še enkrat se je nasmehnil in dejal: »Tako naj moje delo pomaga vsaj izvoljencu moje hčere. Vstopite, grof, in natanko ravnajte po mojih navodilih. Ob vznožju teh stopnic se pričenja podzemeljski hodnik. Vzemite svetilko, ki visi v kleti, in pojdite do konca hodnika. Tam najdete stopnice, podobne tem. Privedejo vas v grobnico Agneze de Sennecour. Za rakvijo sem skril zaboj, v katerem je okrog treh milijonov zlatih liber — vse. kar sem mogel izpremeniti v zlato. Tam najdete tudi veliko množino dragega kamenja. Zdaj pa poslušajte: na marmornati plošči boste videli tri v reliefu izklesane angelske gla- vice. Pritisnite na srednjo. Plošča se bo odprla. Tako pridete v kapelico Arronškega dvorca. Zaprite ploščo za seboj. Kadar se boste hoteli vrniti v podzemeljski hodnik, da odnesete zaboj, pritisnite na hrapavo mesto v kamnu, ki ga najdete natanko pod besedo Agneza. Z Bogom, grof! Ne izgubljajte časa, kajti zdi se mi, da kraljevi razbojniki že vlamljajo vrata. Z Bogom! Mislite na Beranžerko!« »Z Bogom!« je zajecljal Loraydan. Rad bi bil našel nekaj besed, bodi si. da bi izrazil Turquandu svoje prijateljstvo, bodi si, da bi ga zahvalil za bogastvo, ki mu ga je bil podaril, bodi si, da bi mu zatrdil, da bo do smrti ohranil spomin na pokoj nico. Nobena beseda mu ni prišla na jezik; prav je bil rekel, mešalo se mu je v glavi. Toda pomislil je: »Nekaj bi moral vendarle reči. Samo spomniti se ne morem, kaj ...« Stopil je v železno omaro, kamor ga je tiščal Turquand. Še tisti mah je vztrepetal od glave do nog: vrata so se z vreskom zaprla. In zdajci mu je prišlo na misel, kaj bi moral reči! Zavpil je: »Ali ste še tu? ...« »Da, dragi gospod...« »Odprite, govoriti moram z vami.« »Saj lahko govorite. Prav dobro vas slišim. Odpirati bi bilo namreč nevarno: zdaq so že v hiši Kaj ste hoteli reči? Poslušam vas.« Kača kot spomin na Rimljane V nekaterih krajih srednje Evrope se ponekod nahaja v velikih množinah posebna vrsta goža. ki mu znanost pravi Es-kulapov gcž. To je kača, ki dosega poldrugi meter do dva metra dolžine, je rumenkasto rjave barve, včasih svetlejše, včasih temnejše. Ta gož tudi dobro pleza po drevju, v ostalem je pa miren in kro-tak, tako da se zelo lahko udomači ter postane prava domača žival, ako ga ne preganjajo. V rimskih časih je bila ta vrsta goža posvečena Eskulapu, bogu zdravilstva, zato je Eskulap vedno upodobljen s palico, okoli katere je ovita kača. češčenje Eskulapa so Rimljani prevzeli od Grkov ter so okoli Eskulapovih svetišč običajno zaredili tudi bogu posvečenega geža. To zlasti okoli toplih vrelcev, kajti gož je prvotno doma iz Male Azije in ljubi toploto. S češčenjem Eskulapa je prišel gož najprej na Grško, odtod pa so ga Rimljani prenesli po vsej svoji državi, če je bilo količkaj prirodnih pogojev, da je uspeval in se obdržal. Nemški prirodoslovci so mnenja, da so vse vrste v zapadni Nemčiji živečih gožev prišle v svojo sedanjo domovino z Eskula-povim kultom. Značilno je namreč, da jih je največ ravno v okolici nekaterih kopališč; predvsem v Porenju, v Badenu, in celo v Passavu. Razen tega pa je v Nemčiji kraj, kjer naravnost mrgoli gožev. To so toplice Schlangenbad v Taunusu. Dolina je odprta proti jugu ter pred mrzlimi vetrovi s severa zavarovana z gorovjem. V okolici »Kačjih toplic« je gožev na tisoče. Domačini jih smatrajo kot neko po-; sebnost svojega kraja in se jim kača ne gabi. Skoro vsaka hiša ima udomačenega goža, ki nadomestuje mačko in prav pridno zatira miši. Otroci se igrajo s kačo, kakor drugod z mačko. Preprosti ljudje imajo tudi vražo, da gož prinaša srečo. Baliantfkl otoki Med prebivalstvom Bahamskih otokov vlada veliko zanimanje za osebo novega guvernerja vojvode \Vindsorskega, še bolj pa za njegovo sopro-go. nekdanjo Američanko go Simpsonovo. Ona je poglavitna oseba, okoli katere se sučejo vsi pogovori. Prebivalstvo hoče dati guvernerju rudi primeren dom. zato je finančni sosvet že dovolil poseben kredit 80CMJ funtov, ki se bo porabil za okras vladnega poslopja. V drugi polovici avgusta bosta vojvoda in njegova soproga obiskala mesto Nassau, dočim bivata zaenkrat še v Hamiltonu. Komarji dafefo prednost svetlolasem Neki ameriški zoolog objavlja, da sesajo komarji mnogo rajši kri svetlolasim osebam kakor temnolascem. Na podlagi točnih opazovanj je dognal, da komarji, če so skupaj blondinci in temnolase!, napadejo vedno le prve. živali privlačuje svetlobna barva, za katero so siiro občutljivi. Us^ia zamrznjenih dreves Drevesa, ki so pozimi zaradi velike po-! zebe zmrznila, navadno posekamo in les porabimo za kurjavo. Takšno ravnanje pa | ni vedno na mestu. Preiskave so dokazale, da je les zmrznje-| nih dreves še vedno uporaben za mizarska ; dela, posebno če gre za les orehov, češenj in hrušk. Takšnih dreves torej nikakor ne posekajmo za kurjavo, ker nam lahko prinesejo več koristi, če jih prodamo mizarskim obrtnikom. Neprebavljiv grižljaj Paleontologi narodnega muzeja v Wa-shingtonu se bavijo že nekaj časa z zanimivo okamenino, ki so jo našli v zapadnem Kansasu. Gre za dve ribji okostji, ki sta zariti druga v drugo. Zunanja meri 3.65 m v dolžino, notranja pa 1.80. To edinstveno najdbo si morejo razlagati le tako, da je večja riba požrla manjšo, a je od preobsežnega grižljaja poginila. Da bi onemogočili pristajanje tujih letal na svojem ozemlju, je angleška vlada naročila svojim kmetom, naj postavijo voze sredi njiv Postani in ostani član Vodnikove družbe! Kadar se podmornica dvigne na površino ... (»Wehrmacht«) Pivo — stara pijača Prvotno so ga varili kar v gospodinjstvih izdelovanje piva je že stara umetnost, ki je znana vsem ljudstvom. Pivovarstvo, ki se je razvijalo prvotno v okviru gospodinjstva, je postalo zelo hitro važna in-oustnjska panoga. Industrializacija je za pavovarniško str-oko od sredine 19. stoletja dalje ustvarjala čedalje naraščajoče oddajne možnosti, preurejevanje pivovarsKe tehnike an znanstveno podlago pa je izboljševala kakovost. Sprva so umevali pod pivom vsako pi, jačo, ki so jo pridobivali iz škrobnih snovi. V starem veku so izdelovali dobro pivo pred vsem iz ovsa. Pomen piva pa je postal večji šele tedaj, ko so uvedli ječmen kot glavno sirovino, na zadnje je obveljala za pivo v ožjem pomenu besede sploh le alkoholna pijača, ki jo izdelujejo iz ječmena. Pripravljanje skaljenega ječmena, ki ga imenujejo slad, je umetnost, ki zahteva mnogo znanja in izkušnje. Pri obravnavi s:ada se odigravajo zamotani biološki in Kemični procesi, ki jin mora zaeiovaiec uravnavati taKo, aa nastane ustrezajoča proizvod ob najmanjši rzguDi snovi. Ta smoter je mogeče doseči le tedaj, če se ves oprat natančno prilagodi kaliinemu procesu. Cm — Esknlapova Če ne veš, zdaj izveš: da bi Bolgarija glede Dobrudže lahko postavila večje zahteve rumunski vladi, pa ?e to »vrnil kralj Boris, 5" ' ^^^ — i . ^ . da bodo park ob palači Društva narodov t ženevi najbrže odprli za občinstvo; palačo pa bodo vzdrževali s sredstvi, ki so že zdaj za več let naprej zasigurana; da se bo Sovjetska unija udeležila nemškega jesenskega velesejma v Kraljevcu; da vsakih trideset minut izvrši po en prebivalec Zedinjenih držav samomor; da je bilo te dni iz litovskih ječ izpuščenih tisoč političnih kaznjencev; da so v Nemčiji zopet prepovedane vsakršne zabave s plesom; da je angleško vojno pristanišče Port-mouth 6 in pol km dolgo in 5 in pol km široko, dočim so vzhodna vrata široka samo 327 m; da je orkan v Južni KaroHni uničil 42 človeških življenj; da je brazilsko vojno ministrstvo prevzelo zrakoplovno bazo Zeppelinove družbe v pristanišču Santa Cruz; da bo železniško omrežje v Belgiji do 15. septembra zopet urejeno ter sposobno za obnovitev prometa; da so nemški delavski oddelki v Belgiji doslej popravili že četrtino od 150 v vojni razdejanih mostov iai prehodov čez reke. Dvajsetletna mati ima pet otrok Rekord v rodovitnosti glede potomstva sta menda dosegla zakonca Di Biase v Milanu. Stopila sta v zakon na dan 28. oktobra 1935, v spomin na fašistični pohod na Rim. Takrat je imel Giuseppe di Biase dvajset, njegova nevesta Marija di Nunno pa petnajst let. Nedavno je Marija povila svojega petega otroka. Med njimi sta dve deklici in trije dečki. Zadnji porod je prinesel dvojčke in mati ju je rodila v času, ko je bil njun oče pri vojakih. Ker sta oba moškega spola, so ju krstili na imeni Italo in Vittorio. Okrog Rioma V Riomu se je te dni sestalo francosko vrhovno sodišče, ki ima nalogo soditi krivce sedanje francoske nesreče ter jih obsoditi. Bonnet, Flandin in skupina, ki se zbira okrog Marcela Deata, skuša doseči obsodbo tistih osebnosti, ki so odgovorne za udeležbo Francije v sedanji vojni. Med krivci so v prvi vrsti omenjajo imena Geor-gesa Mandela, Paula Reynauda in Leona Bluma. Večina francoskega ljudstva pa vidi krivce za poraz čisto drugje in to sodbo povzemajo tudi mnogi višji oficirji francoske vojske, ki menijo, da so za vojaški poraz države odgovorni bivši ministrski predsednik Edvard Daladier, njegov letalski minister, bivši generalisim Gamelin ter drugi, ki so posvečali premalo pozornosti oboroževalni industriji. Poznavalci francoskih razmer menijo, da bo proces v Riomu potekel brez rezultata. Sodili bodo sodniki, ki so vajeni ju-rističnega mišljenja, esebam, ki bodo na zatožni klopi pa prav v tem pogledu ni mogoče dokazati nobene krivde. Vse, kar se lahko očita krivcem francoskega poraza, so politične napake, za takšne pa ni predvidena nikjer nobena kazen. Vrhovno sodišče, ki ima opravka s to zadevo, se bo sestalo prihodnji torek. Število zdravilnih rastlin Zdravilnih rastlin in trav, ki lahko koristijo človeku in živalim, so doslej našteli nad 40.000. Huda ura nad Anglijo Glavno je, da letalec ne obupa Neko nemško letalo tipa Messerschmitt 109 je bflo v zračni borbi nad Dovrom zadeto od 34 krogel, kljub temu pa se je vrnilo v svoje Izhodišče Zvesti jetnik v Montani Pred leti so v Kirkvvoodu v državi Montani obsodili nekega zamorca zaradi nekega hudodelstva na 500 dolarjev globe in 10 mesecev zapora. Zamorec je bi! edini jetnik v malem mestu in zavoljo njega so morali najeti še enega paznika. Stvar je bila precej draga in zato so upali, da bo črni mož nekega dne pobegml Tcda ni kazal nobenega veseflja za to. Dejal je: »Tu dobivam tri dobre obede na dan ki mi zelo dišijo, v svobodi si kaj takšnega ne morem privoščiti. Zato ostanem tu!« Ko je neke nedelje prosil, da bi smel prisostvovati nogometni tekmi, so menili, da je prišla ugodna prilika za beg in radi so mu željo uslišali. Toda točno ob 7. zvečer je potrkal zamorec na vrata ječe. naj mu odprejo. Prigovarjali so mu. naj bi vendar obiskal še kakšen bar. Črnec je tako storil, toda ob 2. popolnoči se je vrnil. Ni bilo drugače, nego da so mu odprli vrata. Ko je poteklo deset mesecev, je zapustil ječo ves žalosten. Dejal je, da je prava prostost samo v ječi doma. tipa Heinckel 111 med poletom nad Anglijo Prostost je doma v ječi.. • Bodoče kopnlise v Tihem oceanu Ameriški geoflog Edvvin F. Naulty je objavil razpravo, v kateri dokazuje, da bo dobilo Havajsko otočje na Tihem oceanu kmalu soseda. Gre za kopnino, ki bo dosegla površino današnje Kalifornije. Že več desetletij se v bližini Havajskih otokov dviga svet, ki bo v doglednem času zrasel čez morsko gladino. \Ta teir ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika.nlca 30 let Sokolskega Dom je spomenik hudih Celje, 16. avgusta Te dni je poteklo 30 tet, odkar je bil v Gaberju pri Celju otvorjen Sokolski dom. Z otvoritvijo je bil spojen veliki »Celjski zlet«, ki je tedanje oblastnike silno vznemirjal. Poedine številke »Narodnega dnevnika«, ki je izhajal v Cdlju, so prinesle avgusta 1910 polno notic o napovedi in izvršitvi zleta. Večina notic, posebno pa še poročilo o poteku slavnosti. priča o velikih težkočah prirediteljev in o neverjetni klju-bovalnosti nasprotnikov Mnogo zanimivega o zletnih pripravah pove tudi prof. Janka Orožna »Zgodovina Celjskega Sokola«. V Celju je dosti bratov in sester, ki so takrat pri prireditvi sodelovali aili se je vsaj udeležili. Tem so ostal' dogodki v spominu, saj jih ni mogoče pozabiti, mlajšim IZA VSAKO PRILIKO najboljša in naj. cenejša oblačila si nabavite pri Preskerju, Sv. PETRA C. 14 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Psa ptičarja ki se Je v četrtek zvečer na gor. kolodvoru zatekel, dobi lastnik pri g. Dollnarju, Ljubljana VII, Hotimlrova 8. 22613-27 'NSERHRAJTE V JUTRU"! Novo ustanovljeno transportno podjetje razpisuje konkurz za strokovnega ravnatelja, ki je popolnoma verziran za vse transportne posle za tu- in inozemstvo. Udeleženci konkurza morajo poslati: 1. Leto in kraj rojstva, 2. šolske kvalifikacije; 3. podatke in izpričevala o dosedanjem udejstvovanju v podjetjih in ustanovah a posebno v transportnih podjetjih, 4. dokaze, da perfektno obvlada žive tuje jezike, 5. fotografijo. Prošnje poslati na oglasni odd. »Jutra« najdalje do 1. IX. pod šifro »Transport«. i Za propagand. pri gg. zdravnikih m w isce s popolnim znanjem hrvatskega in nekaj nemškega jezika farmacevtsko podjetje. — Mesto stalno. Ponudbe s curriculum vitae, fotografijo in referencami na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod br. 6/B-77. doma v Gaberju borb celjskega Sokola našim pripadnikom pa bodi spomin na to otvoritev vzpodbuda k živemu delu pri Sokolu Sokolski dom v Gaberju je bil do-grajen že leta 1909., otvorjen pa v nedeljo 14. avgusta 1910. V soboto, na predvečer zletnega dne je bil v Sokolskem domu slavnostni koncert. V nedeljo 7.51 zjutraj so s posebnim vlakom prispeli v Štore Sokoli iz vseh krajev Slovenije in številno občinstvo. Razvil se je nato sprevod z zveznim in 9 društvenimi prapori na čelu, dolg skoraj dva kilometra. V sprevodu je korakalo 1076 Sokolov. Občinstvo, ki si je ogledovalo sprevod z Bukovega žlaka aili Bežigrada, je izjavilo, da je bil pogled nanj neizrečeno veličasten. Prvokrat je bil sprevod razvrščen po župah. ki so bile takrat šele ustanovljene in še v povoju. Navzoče so bile župe: primorska (goriško-tržaška, idrijska, gorenjska, ljubljanska, Ljubljana I in celjska. Tudi pri drugem vlaku, ki je prispel v Štore ob 10., je pričakoval goste oddelek Celjskega Sokola s konjenico. S tem vlakom so prišli bratje Hrvatje, Srbi, bolgarski zastopnik, dolenjska župa in bratje iz Posavja. Z brati sta prispeli tudi fanfara iz Brežic in fanfara srbskega Sokola iz Zagreba V tem sprevodu je bilo okoli 300 Sokolov. Skušnje za nastop so se pričele po prihodu na zletišče, otvoritev doma je bila ob pol 12., opoldne pa banket na katerem so govorili domači bratje m zastopniki žup in zvez. Pri popoldanski javni telovadbi je nastopilo 320 članov telovadcev, 44 moškega naraščaja Celjskega Sokola je nastopilo z vajami s palicami, na orodju je nastopilo več vrst. Nastopile so tudi ljubljanske in brežiške Sokolice. S tem seveda ni rečeno, da Cefljski Sokol ob istemu času še ni imel članic, temveč je bilo njih pičlo število zaposleno z drugim delom na prireditvi. Primerjava nastopa članic pa nam prav lepo dokazuje, kako so naše sestre svoje vrste v tridesetih, zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih pomnožile, da ne govorimo o narašča j-nicah in ženski deci. Tu mislimo vsa naša društva. f Umrla je previdena s sv. zakramenti po dolgotrajni in mučni bolezni naša ljuba žena, mati, sestra, teta, gospa MARIJA ABERŠEK roj. PREVOLNIK Pogreb nepozabljene bo v nedeljo 18. t. m. ob 10. izpred hiše žalosti na pokopališče v St. Ilju pod Turjakom. Mislinja, dne 16. avgusta 1940. Žalujoče rodbine: ABERŠEK. PREVOLNIK, RADOVIČ, KUHAR, VERDNIK. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno (i, d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inaoratni del Je odgovoren Alojc Novak. — Vsi v Ljubljani.