j^to XXXII Ljubljana, 13. marec 1990 Številka 382 Bo^o kot sestavljeno podjetje uspešnejši?_____________ Namesto tozdov podjetja ~ reorganizirali smo se, vsaj formalno, sedaj pa nas čaka res-Miuh Gradbeništvo je namreč trenutno v precejšnjih težavah in to tud! 0*>*ju*>anl °hlasti o pospešeni gradnji infrastrukture in menda Pot S.|anovanjsk'h objektov. Za obstoj na nastajajočem trgu se bo 1,0 boriti z vsemi močmi, saj se kriza v gospodarstvu pozna kot cajno najostreje in najprej v naši panogi. razum glasovalo v tozdu GE Koper, v resnici pa je predlog dobil najmanj glasov v tozdu Gradbena operativa Ljubljana in sicer 61.2 odstotka glasov. v GE Koper je bilo zanj 62.7 odstotkov volilnih upravičencev). Tako bodo sedanji tozdi v Gradisu postali podjetja, razen tozdov SPO. Interne banke in Inženiringa, ki bodo družbe z omejeno odgovornostjo. Delovna skupnost skupne stužbe pa naj bi postala nekakšno »krovno podjetje«, vendar njen status in položaj še ni dokončno definiran. Uradno bodo tozdi postali podjetja s sodnim sklepom sodišč, kjer bodo podjetja vpisana v sodni register. Prijave oziroma priglasitve za vpis so že oddane. Interna banka pa je že registrirana kot družba z omejeno odgovornostjo. M. M. Da hj se lahko uspešno spoprijeli s ukurenco. bo potrebno naše med-n°jne odnose, pogodbe in spora-ute dobro premisliti in jih oprede-v laki obliki, da bomo uspešni 'lvzvcn, ne pa. da se bomo slabili v l“nkurenčnih bojih znotraj Gradisa. Pa je povsod v naši družbi že P Problem, saj je potrebno dogo-^rJCno tudi spoštovati... Komisijo * izdelavo strokovnih podlag za akovito sestavljeno obliko organi-lranosti Gradisa čaka še težko delo. 0 sprejetju Samoupravnega spo-‘Zania o spremembah v organizi-osti delovne organizacije na refe-^Hdurnih 12. in 13. februarja so bili ^ feferendumih v tozdih februarja Trejeti še statuti bodočih podjetij (v s. ^nji številki smo pomotoma zapi-‘ '• da je najmanj delavcev za spo- * Imena Gradisovih podjetij, sedanjih tozdov, bodo °stala podobna dosedanjim - malo zaradi navezanosti na ''jih, malo pa zato, da se bodo lažje znašli investitorji. Se-Veda lahko pride še do kakšne manjše spremembe katere-8a izmed imen, v glavnem pa bodo ostala takšna: ?radis. Gradbeno podjetje Celje, polna odgovornost ali skrajšano Gra-Gr' GP Cc|j°' P °- ,radis. Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj. polna odgovornost, kratko: 2™* - Gradnje Ptuj. p.o. gradiš. GP Jesenice, p.o. 1 Gradis Koper, p.o. ,r,|dis, GP Ljubljana, p.o. 'r-idis, GP Maribor, p.o. ^r<|dis, GP Nizke Gradnje Maribor, p.o. I^hidis, Gradbeno podjetje Ravne na Koroškem, polna odgovornost. polna odgovornost, na p •»: Gradis. Ravne na Koroškem, p.o. radis. Industrijsko podjetje Strojegradnja Maribor, p.o. , adis. Lesna industrija in objekti Škofja Loka. polna odgi ^ratko Gradis. LIO Škofja Loka, p.o. C ^s. Industrijsko podjetje (IP) gradbenih izdelkov Ljubljana, p.o. r, at''s' Biro za projektiranje Ljubljana, p.o. ‘'dts. Biro za projektiranje Maribor, p.o. ^ adts. Strojno prometna operativa (SPO) Ljubljana, družba / omeje-odgovornostjo (d.o.o.) ■ .^v“dis. Inženiring Ljubljana, d.o.o. S iCKIJdrs interna banka, finančna org; finančna organizacija, d.o.o. Ljubljana M. M. V krogu v ospredju si mnenja in vtise izmenjujejo (od leve proti desni) Niko Žibret, predsednik Izobraževalne skupnosti Slovenije, prof. dr. Jože Kovač, dekan Biotehnične fakultete in dr. Vinko Strgar, predsednik gradbenega odbora za izgradnjo Biološkega središča. »Mravljišče« na Biološkem središču v Ljubljani Ogled ob novem zagonu Po pridobitvi gradbenega dovoljenja za nadaljevanje gradnje ob Večni poti v Ljubljani, kjer Gradis (GOL) gradi učno raziskovalni objekt s 1.844 kvadratnimi metri uporabne površine, je bil 21. februarja organiziran ogled »na kraju samem«, da so se lahko vsi tisti, ki so si več kot dvajset let prizadevali za uresničitev zamisli, na lastne oči prepričali, da gre tokrat zares. Izgradnja biološkega središča je uvrščena v »paket družbenih investicij nacionalnega pomena«. ves kompleks pa bo skupaj z bodočim novim ljubljanskim botaničnim vrtom obsegal okrog 40 hektarjev površine. Tokratna »zelena luč«, dosežena s podporo Izvršnega sveta SRS ob tudi siceršnjem razumevanju vseh drugih forumov in ravni odločanja, pomeni za glavne tri soinvestitorje Biološko fakulteto. Center za biotehnologijo in Inštitut za biologijo Ihii-verze Edvard Kardelj iz Ljubljane potrditev, da se bo objekt v naslednjih nekaj mesecih dvignil iznad že zgrajenih temeljev do tretje gradbene faze - to je. da bo pokrit. Golovei so se zaobljubili: da se bodo držali prvotne pogodbe - in hitijo. Ekipa te dni šteje približno 150 ljudi, delo pa teče tudi ob sobotah in nedeljah, ob- časno tudi v podaljšanih izmenah. Od 21. februarja tja v prve dni marca se je slika gradbišča povsem spremenila. V krilu A. je nad spodnjim zgrajeno tudi zgornje pritličje, zabetonirana je tudi že plošča nad pritličjem v osrednjem delu objekta...« Objekt bo do 20. julija pod streho«, pravijo. Že omenjen shod z ogledom gradbišča je kljub skrbem, da bi ja ne zaškripalo pri financah, minil v sproščenem vzdušju; v pri-godnih stavkih nekaj ključnih udeležencev pa je bilo slišati tople, tudi ganjene besede. G. B Na skupščini gradbeniškega sindikata se je zbralo kar lepo število de- Gradisovi delegati z leve proti desni: Slavko Šarič, Žarko Slabe, J8' legatov iz večine slovenskih gradbenih podjetij. nez Dolar in Andrej Odar. Skupščina sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije________________________________________________________ Osrednja pozornost kolektivnim pogodbam Te dni. ko prihajajo v javnost osnutki listin svobodnih sindikatov Slovenije in se vrste skupščine sindikatov v posameznih dejavnostih, je vse bolj čutiti nov pomen sindikata. Deloma zaradi vsebine, deloma zaradi bližajočega se kongresa, ki naj bi odgovoril na marsikatero vprašanje, ki je danes še neznanka. Tudi gradbinci bi radi pričakali kongres pripravljeni, zato smo pohiteli s svojo skupščino, ki je bila sredi februarja v Ljubljani. Na njej smo najprej pregledali dosedanje delo in usmeritve, nato pa izvolili predsednika, statutarno komisijo, nadzorni odbor in nove člane Republiškega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kot se odslej uradno imenujemo. Tako v poročilu kot tudi v us-jneritvah. so bile podane šte\il-ne kritične pripombe tudi na lastno delo. saj je vse bolj jašno. da dela za vseh 73.000 delavcev v gradbeništvu ne bo. Veliko več kot pogledom na preteklost je Franc Berginc prejšnji in tudi sedanji predsednik gradbeniškega sindikata. • Na '-kupščini so bile tudi volitve v vse organe sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Franc Berginc. za sekretarja pa Jernej Jeršan. Od Gradisovih delavcev so bili izvoljeni še Žarko Slabe v statutarno komisijo ! ter Slavko )>arič in Franjo Štromajer kot člana Republiškega odbora. Ostali evidentirani kandidati bodo imenovani v posamezneOdbore in komisije, na prvi seji RO bilo namenjenih programskim usmeritvam za prihodnje obdobje do leta 1994. Seveda temelji jo na programu svobodnih sindikatov Slovenije in nalogah republiškega sveta ZSS za isto obdobje. medtem ko je konkretno za dejavnost zapisano: Zahteve članstva sindikata po samostojni in neodvisni organiziranosti. ki bo kot stanovska organizacija delavcev zastopala in varovala interese članstva na vseh nivojih organiziranosti, pogojuje tak program RO. ki bo zagotavljal sindikatu vlogo pogajalca, partnerja in tudi konstruktivne in ekonomski varnosti ter življenjskih in delovnih pogojih ter o soodločanju delavcev. • Republiški odbor bo s svojimi odbori komisijami in drugimi organi, usmerjal aktivnost predvsem na naslednja področja. 1. družbenoekonomski in socialni položaj delavcev 2. soupravljalske in samoupravljalskc funkcije 3. uveljavljanje kolektivnih pogodb 4. delovne in življenjske razmere delavcev 5. kadrovska politika 6. inovacijska dejavnost 7. izobraževanje in obveščanje S. sodelovanje s sindikati doma in v tujini 9. druge naloge Po sprejetju vseh poročil in usmeritev, se je večina razprav-Ijelcev lotila kolektivnih pogodb. Nekateri skozi osebne dohodke, drugi ob terenskem dodatku, tretji zaradi organiziranosti. Vsi pa so si bili enotni, da je to pravi trenutek za gradbeništvo, da bi bilo ob dobri organiziranosti lahko že enkrat konec podcenjenosti vseh poklicev v gradbeništvu. V nadaljevanju je bilo kar precej konstruktivnih pripomb Jernej Jeršan, sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije. V razpravi je sodeloval *un na visoke stroške. V enoti smo pozorno spremljali poslovanje, posebno pozornost pa smo namenili plasmanu proizvodov in storitev, finančnemu poslovanju in najpomembnejšim stroškom. Izdelali smo tudi bilance uspeha za posamezno trimesečje in zaključni račun za leto 1988. Poslovni rezultati so bili ob vseh bilancah pozitivni in so se postopno boljšali. Se vedno so skromni, a vzpodbudni, celo boljši kot je td bilo pričakovati v začetku preteklega tebi. Očitno nam je uspelo ravnali dovolj smotrno, ua smo s prizadevnim delom, varčnostjo in skromnostjo tudi v slabih pogojih že v prvem letu izplavali brez izgube. Slabe izkušnje iz prejšnjih let so enoti narekovale posebno previdnost pri strokovno in finančno zahtevnih, rizičnih poslih. Vsak tak, nekoliko obsežnejši posel bi namreč šibko, satpo sebi prepuščeno enoto kaj lahko dokončno uničil. Izogibali sme se zadolžitvi in iskali možnosti za povečanje proizvodnje in proizvodnosti ter za zmanjševanje stroškov. Število delavcev je vseskozi ostalo na začetni ravni 82 delavcev. Ob koncu leta je PEL že razpolagala z zadovoljivim obsegom lastnih obratnih sredstev in v tem okviru tudi finančnih. Z najemno pogodbo z Interno banko smo si zagotovili najnujnejša delovna sredstva iz bivše lastnine KO Ljubljana. Po preteku treh let (z aprilom 1992) ta sredstva, v skladu z najemno pogodbo, preidejo v last enote. V decembru je PEL Interni banki, zastopnici upnikov, že ponudila odkup teh sredstev, ki bi enoti omogočil potrebno stukturno prilagajanje delovnih sredstev, sedanjim lastnikom pa hitrejše plačilo. Potrebne proizvodne prostore in zemljišče, si je PEL zagotovila z najemno pogodbo z DSSS, skrbnikom združenih sredstev. Vse obveznosti po najemnih pogodbah in za obratovalne stroške na kompleksu Gradis - Letališka, kjer krijemo dobro polovico skupnih stroškov kompleksa, so bile poravnane: enako tudi obveznosti za financiranje DSSS. Inženiringa in drugih skupnih dejavnosti. Januarja letos je enota izdelala in sprejela svoj doslej najpomembnejši dokument »Razvojni cilji ter predpostavke za njihovo uresničevanje za naslednje srednjeročno obdobje in do leta 2(H)(h.. Ta pogled delovanja in razvoja smo pripravili kot podlago za bodoče poslovanje in razvoj strojegradnje Gradis v Ljubljani ter v tem okviru tudi za opredelitev ustrezne organiziranosti. Dokument smo takoj predložili v obravnavo in verifikacijo še delavskemu svetu tozda, računajoč, da bo koristno služil kot kakovostna podlaga za smotrno opredelitev Poslovne enote Ljubljana v Statutu sedaj že podjetja Strojegradnja Maribor, vendar Ena izmed štirih betonarn, prodanih v Sovjetsko zvezo, je že naložena in pripravljena na dolgo pot. kljub urgencam in sklepom delavskega sveta že tri seje ne pride na dnevni red. Ljubljanska poslovna enota Kovinskih obratov Maribor, je že na začetku leta pripravila predloge za letni načrt poslovanja. Glavne točke tega plana so: I. povečanje obsega poslovanja za 50 odstotkov praktično brez povečanja števila zaposlenih, 2. zaposlovanje omejeno le na pridobitev nujno potrebnih strokovnjakov in na potrebno nadomeščanje, 3. bistvena razširitev poslovanja s firmo VVirtgen in začetek kooperacijske proizvodnje frez za asfalt, 4. povečanje zmogljivosti VVacker servisa, 5. ureditev najpomembnejših statusnih in organizacijskih pogojev za delovanje enote. 6. razrešitev vprašanja objektov za proizvodnjo. 7. zagotovitev udeležbe v organih upravljanja in vodenja Gradisa kot celote in v skupnih institucijah. Finančnega plana PEL še ni opredelila, prav tako pa tudi ne zadev v zvezi s financiranjem poslovanja. Poslovanje v prvih dveh mesecih tega leta kaže dobro. Doslej smo prodali že 5 betonarn. Skupni obseg prodaje je za začetek leta vsekakor ugoden in obetaven. Vse kaže. da bodo v letu 1990 že izpolnjeni pomembni pogoji za 2. fazo utrditve poslovne enote, ki obsega predvsem bistven nadaljni dvig kakovosti proizvodnje in poslovanja v celoti, od katerega si seveda obetamo ugodne poslovne učinke. Velik poudarek dajemo razvojnemu in drugemu visokostrokovnemu delu. pri katerem smo zdaj še šibki, a naj bi se že letos za ta dela precej okrepili. V procesu reorganizacije Gradisa je po slabem letu obstoja enota že v novembru 1989 podrobneje presodila primernost svoje organiziranosti in se opredelila za obliko poslovne enote po prvotnem predlogu (Gradis kot enovito podjetje za reorganizacijo Gradisa ter dala delavskemu svetu DO tozadevno pobudo. Pri tem je matični tozd enoto brezrezervno podprl. V zadnjem reorganizacijskem zamahu v februarju (Gradis kot sestavljeno podjetje), se je enota opredelila za enako organizacijsko obliko v okviru podjetja Strojegradnja Maribor, ki bi bila v danem trenutku najbolj logična rešitev. Vsebinsko najpomembnejše elemente nove firme, je enota podrobno opredelila iti utemeljila v že omenjenem dokumentu »Razvojni cilji...-. Pri tem je izhajala predvsem iz izkušenj iz dosedanjega skupnega delovanja v KO Maribor. \ Gradisu kot celoti in iz ocenjenih razvojnih možnosti. V.bistvu enota v tej fazi potrebuje, zaradi opravljanja praktično vseh poslovnih funkcij na lokaciji 130 km od sedeža podjetja, neko tako obliko avtonomije, ki ne bo ovirala normalnega poslovanja in razvoja, pač pa ga \spodbujala in pri tem jasno definirala tudi odgovornost enote za svoje poslovanje, rezultate in razvoj. Kako si enota zamišlja sedanjo organizacijsko obliko, je podrobno definirala v predlogu sprememb osnutka statuta Strojegradnje Maribor, opredeljenem v fazi javne razprave. Na veliko razočaranje enote, je bil pristop, ki je le podrobneje opredelil dosedanjo statutarno rešitev. na celi črti zavrnjen in nato je bil na delavskem svetu s preglasovanjem določen predlog statuta, ki enoti ne daje niti tistih organizacijskih možnosti, ki jih ima po dosedanjem statutu. Prav nič čudno ni. da je bil tak statut na referendumu v sami enoti odločno odklonjen, a s skupno večino v tozdu KO Maribor. vendarle sprejet. To seveda odpira vprašanje: Kako naprej'.’« Nanj še nimamo odgovora. Napisale ga bodo realne potrebe in življenje samo.. , • ' Marjan Gostinčar Proizvodnja gradbenih industrijskih izdelkov Cilj OGP: 100.000 ton Reorganizacija postaja osrednja miselna preokupacija v Gradisu. Na svetlo prihajajo zanimive opcije kot možne rešitve ali smeri, kaj in kako spremeniti, da bi si ohranili svoj »prostor pod soncem«. Vsaka izbira in tudi razlaga ima lahko več zornih kotov, odvisno od tega, kdo. in zakaj kaj ponudi, razloži, zagovarja. »Pri nas v OGP ocenjujemo, da bomo morali v bodoče vse svoje moči usmeriti v razvoj, kvaliteto proizvodov in v trženje.« meni direktor Vlado Osolnik. »Naša dejavnost je industrijska proizvodnja. Za letos načrtovane količine se gibljejo nekje okrog 100 tisoč ton teže oziroma med 30-40 tisoč prostorninskih metrov v izdelke vgrajenega betona. Te količine bo treba ne le narediti, temveč tudi prodati. Poslovni rezultat za lansko leto bo zadovoljiv, skromen in v mejah stroškov. Planirane vrednosti so bile dosežene. Naše »notranje rezerve« bo, upoštevaje naše osebne dohod- ke, treba iskati s »Programom prihrankov«, da bo znesek kar najvišji, pa nameravamo dati pod drobnogled vse stroške (vzdrževanje, energija, prispevki in drugo) ter povsod, kjer bo to mogoče, delo bolje organizirati. Med pogoji poslovanja oziroma (ne)znankami kot poslovnimi dogodki, ki jih je - ali pa ne -moč predvideti, bo inflacija, upam, letos manjši problem; bolj nas skrbi pridobivanje dela in (ne) solventnost potencialnih kupcev. Z neposrednimi pogodbami pridobimo za okrog 60 odstotkov dela (naročila za montažne hale, vse vrste kolov in pilotov Proizvodnja železniških pragov trenutno stoji Izpolnitev pogodbe Na deponiji Gradisovega ljubljanskega Industrijskega podjetja gradbenih izdelkov (za boljšo razumljivost, gre za novo ime nekdanjega tozda OGP) se je nakopičilo veliko skladovnic tamkaj izdelanih železniških pragov. Izvedeli smo, da jih je za dobrih 17.000. da so bili vsi tudi že plačani in da zdaj čakajo le še na odpremo. Pragovi (na sliki) pomenijo izpolnitev naročila - pogodbe, do novih naročil pa je ustavljena tudi njihova nadaljna proizvodnja. Podobno kot za Gradis, velja tudi za železniško gospodarstvo, da se bodoča nova organiziranost še oblikuje; glede morebitnih novih naročil pa je res. da so vezana na uresničevanje načrtov o novogradnjah ali rekonstrukcijah dotrajanih odsekov prog. Če bo - oziroma, ko bo - v ta namen zbran potreben denar, si šele lahko obetamo novih naročil in nadaljevanja proizvodnje. G. B. v Železniški pragovi, pripravljeni za odpremo. Novih naročil zaenkrat ni. J Izdelki za izvoz, naloženi na vagon, na industrijskem tiru. za globoko temeljenje, železniški pragovi in podobno); okrog 30 odstotkov proizvodnje so izdelki za zalogo in prodajo neznanim kupcem (robniki, cevi, stebri, bloki, plošče in drugo), okrog 10 odstotkov proizvodnje pa bodo, ocenjujemo, predstavljali najzahtevnejši proizvodi namenjeni v izvoz, v Švico. Drobna in tehnološko zahtevna galanterija (okenski okvirji, balkoni, robniki, police, ograje, fontane itd.) so nesporno prava poslovna odločitev. Za te izdelke smo potem, ko smo že odprc-mili nekaj pošiljk v Švico, od tam v zadnjem času dobili precej naročil kot tudi ponudbenih zahtevkov za širitev asortimana. Vseh odgovorov do tega trenutka še nismo pripravili - treba je opredeliti, doreči marsikaj, predvsem pa zavestno in odgovorno sprejeti odločitev o tem, ali »vstopimo« (s čim in koliko) v izvozni posel, ki pomeni, vsaj na začetku, tudi riziko. V tem letu, v katerem smo se namenili reorganizirati ves Gradis, bi bila razen tega, da se »prelevimo« v podjetje, naša dolžnost, obnovitev proizvodne hale 2, kasneje tudi I. Za prvo fazo je lokacijska dokumentacija že pridobljena, lahko bi tudi dvignili gradbeno dovoljenje, sredstev v te namene pa za zdaj še ni. Reorganizacija Gradisa? Pripravlja se celostno spreminjanje vseh služb, administracije, tehnike in proizvodnje. Reorganizacija je potreba in obveza. Pogodbeni odnosi »za posel - plačilo« bodo temelj in pogoj. Načeloma smo za to, da se nam predložijo programi, v katerih bo razviden tudi ključ za obračun storitev. Ob krčenju »administracije« združujemo več opravil in nalog na delavca, kar pa ne izključuje zaposlovanja v primerih, ko bo to zaradi zanja. sposobnosti ali potrebe nujno.« G. B. V OGP so sprva zahtevne izdelke za izvoz obdelovali ročno. Zdaj) ko gre za večje količine, beton »Štokajo« in »šarirajo« strojno, stroj pa vendarle ne omogoča tako enakomerne obdelave in lepega'videz® kot nekdaj ročna obdelava. Včasih morajo, kot na sjiki, kakšnem® izmed izdelkov še dodatno, po starem postopku, popraviti konča' izgled. GE Gradnje Ptuj___________________ Malo dela, veliko problemov Upravičena je bila negotovost direktorja tozda GE Gradnje Ptuj, k« je bil novembra lani še kako zaskrbljen nad tem, kako bo z angažiranostjo v letošnjem letu, saj so glavnino del na večjih objektih končali pred mesecem dni, o morebitnih novih naložbah, ki naj bi jih gradili, pa je še vse preveč neznank. Tudi prvi, orientacijski podatki 0 zaključnem računu za leto 1989 so vse drugo kot spodbudni. Stanovanjski blok Cl, trenutno največje gradbišče ptujskih Gradenj. Obiskali smo tozd v začetku *cga meseca in skušali iz prve roke, od direktorja Ljuba Cimermana, zvedeti kar največ o tem. kakšen je trenuten položaj v Gradnjah, kako so končali lansko poslovno leto in kaj si obetajo od letošnjega leta. »Po vsej verjetnosti, sedaj pa sc nimamo vseh natančnih podatkov za bilanco, saj je podaljšan rok za njeno pripravo in oddajo do 20. marca, bomo v Gradnjah zaključili lansko poslovno leto z izgubo.« je uvodoma dejal Ljub« Cimerman, vendar ne vemo, kolikšna bo le-ta. hujše kot to pa je, da se tudi v Prihodnje ne kaže, da bi bili z delom bolje zasedeni in da bi lahko slabši rezultat iz lanskega leta, pokrili letos. Največje gradbišče imajo Ptujčani sedaj v stanovanjski soseski Rabelčja vas, kjer gradijo stanovanjski blok, v Lenartu gradijo silos za moko, v Halozah š'>ri stanovanjske hiše. v Dorna-v' pa končujejo zavod za varstvo ‘n delavno usposabljanje duševno prizadetih otrok in mladine dr. Marjana Borštnerja. ki je gradbeno že končan in sedaj drejajo okolico, to pa je tudi vse Za ta 253-članski kolektiv. Ge v mesecu dni nc bodo pridobili enega od ponujenih del, ^i to za tozd pomenilo še večji udarec in bi morali nekaj delav-Ccv poslati tudi na prisilni do-Pust. Kot dodatno možno varianto, v primeru, da do dela res ne bodo prišli, pripravljajo gradnjo garaž za trg s katero naj bi pričeli, če bodo seveda pridobili ugodne kredite za začetek gradnje, že konec tega meseca ali pa v aprilu. V ognju imajo še nekaj železa. Računajo na nadaljevanje sanacijskih del na Ptujskem gradu in na Borlu. vendar sc bojijo, da bo za predvideni obseg del zbranega premalo denarja. Letos naj bi stekla gradnja še enega bloka v Rabelčji vasi. vendar sc tudi ta gradnja odmika, saj se je Samoupfavna stanovanjska skupnost odločila, da bi naj naslednje bloke gradili na klasični način, to je z opeko, kar pa seveda zahteva preprojektiranjc že obstoječih načrtov in za toliko mesecev tudi zamik gradnje. »Tepe« jih tudi Gradisova (neorganiziranost in ko se mi ukvarjamo sami s seboj, drugi pridobivajo delo in gradijo. Na Ptuju je ponovno prišlo do ožit-vitve pobude za povezovanje ptujskega gradbeništva, to je že tretji ali četrti poskus, pri katerem sodelujejo tudi Gradnje. Njihovo izhodišče je za enkrat takšno, da bodo pri vseh oblikah povezovanja ali združevanja. Gradnje ostale sestavni del Gradisa. Vsekakor pa je res tudi to, da so Gradnje med gradbeniki na Ptuju trenutno najmanjše podjetje in je pri ponujanju za večje objekte njihova konkurenčnost slabša. Želijo si najti svoje mesto v pravem sistemu, upajo pa, da bo tak sistem Gradis. p V ptujski soseski Rabelčja vas _ Še en stanovanjski blok Ptujske Gradnje so zgradile večino stanovanjskih blokov v soseski Rabelčja vas. Kontinuiteto dela bodo obdržali tudi letos, saj gradijo blok Cl, pripravlja pa se gradnja tudi naslednjega bloka. Gradbišče stanovanjskega bloka je trenutno največje, ki ga imajo v našem ptujskem tozdu. Del delavcev, ki sc je sprostil po končanju gradbenih del v Dornavi, je premeščenih na to gradbišče, tako da delajo v dveh izmenah. S takšnim načinom dela bodo z gradnjo pohiteli in nadomestili nekaj izgube, ki se jim je nabrala v zadnjih nekaj mesecih. Prvotno je bila zastavljena gradnja samo dveh lamel bloka Cl, ker investitor, ptujska samoupravna stanovanjska skupnost, ni imela na voljo dovolj sredstev za začetek gradnje v celotnem obsegu, vendar so se leta kasneje našla in se je z določenim časovnim zamikom pričela gradnja tudi drugih dveh lamel. Zalo sta tudi dva roka za dokončanje te gradnje. Za prvi dve lameli je rok gradnje avgust, za drugi dve pa december letos. C. P. Pričetek drsanja na silosu za moko v Lenartu. Gradnje delajo v Lenartu Silos za moko Ob pomanjkanju dela v ptujski občini je naš tozd GE Gradnje Ptuj prisiljen iskati delo tudi v sosednjih občinah. V Ormožu so se potegovali za gradnjo stanovanjskega bloka, vendar je delo dobil GE Maribor, v Lenartu pa jim je uspelo dobiti gradnjo silosa za moko. Silos za moko, ki ga gradijo za mariborski Intes, bo stal v središču Lenarta, nedaleč od cerkve. Gre za manjši objekt, ki bo znotraj razdeljen na tri celice. Prvotni načrt je bil spremenjen, saj bo treba silos za nekaj metrov skrajšati, da ne bi bil preveč viden in da ne bi štrlel nad hišami. Rok za gradnjo je kratek. Pri gradnji bo uporabljena tehnologija drsanja, kar pomeni kontinuirano betoniranje. Z drsanjem so pričeli 5. marca. C. P. Okretno in zmogljivo, 300-tonsko avtodvigalo Liebher... Polaganje in vezanje armature za ploščo nad že zmontiranim delom nadvoza Bivje, po katerem bo progo prečkala bodoča avtocesta. Pogled s sredinskega nasipa na tisti del trase bodoče Bertoške vpadnice, kjer je v gradnji nadvoz za smer proti Ankaranu. Pogled z nasprotne strani nasipa na traso avtoceste. Tu bo postavljen nadvoz »gazela«, ki bo omogočal zunaj nivojsko križanje Bertoške vpadnice z avtocesto (Bertoki so, če gledate sliko, na desni strani). ... je hitro in predvsem varno postavilo nosilce na svoja mesta- Gradnja objektov na trasi AC Ankaransko križišče-žu; Montaža na obalni cesj -d V petek, 2. marca, smo prisostvovali montaži najtežjih nosilceV'i jih za Gradisov najzahtevnejši objekt na trasi bodoče avtoceste j karanskega križišča do Žusteme, nadvoz čez železniško progo v izdelali v Nizkih gradnjah v Mariboru. Šlo je za montažo prvih pet 26-metrskih nosilcev, od katerih vsak tehta po približno 50 ton. Kot zanimivost omenimo tudi to. da je montaža potekala s pomočjo enega najzmogljivejših hidravličnih avtodvigal Liebher 300 ton, ki je bilo naročeno in je skupaj z lastnikom in njegovo ekipo nalašč zaradi te montaže pripotovalo k nam iz Italije. »Glavni izvajalec del na tem cestnem odseku je SCT, gradisoV- , ci pa moramo zgraditi tri objekte; razen projektov in segmentov, ki so bili narejeni v Mariboru, smo za vse zadolženi Koprčani.« nam je povedal tamkajšnji vodja.jtpk-. torja mostovi Jadran Bajec. Rok je zelo napet. Z deli so pričeli oktobra lani, do konca junija bo pod prometom - tudi ^ ^ križišče z nadvozom smeri Bertokov (začeta arja) in drugim nadvozon1 ^ proti Ankaranu. Rok za Čanje vse trase je letošnji' vember. Dva izmed treh Gradisov vozov na tej trasi sta tetrte pilotih, »gazela« pa ima P1 melje. Za nadvoz, na katctj bila v začetku meseca opr' montaža, je bilo potrebno in potem zaliti z betonom j Benoto pilotov premera 0 ^ do poldrugega metra, skup žina nadvoza pa ibo neka) kot, 200, metrov., j Vsi mos(ovi bot^o pred'111 Montaža,, terja tudj, ogromno organizacijskih ngporov; isodeluj®*' ,1 do minute natančno uskladili termine. Pridobljena so bila d°v0 organiziran izredni prevoz, potreben je bil pretvor, dvigalo J® L J Italije, dosežena je bila zapora prometa, izključen je bil energe' '‘Mi 64 metrov dolg »tunel«, prvi in zaenkrat edini povsem dokončan obiekt na trasi, se odvija ves promet proti Ajdovščini (in obratno). Tudi *abla o izvajalcu priča, da je Gradisov... ^obisku v Gradisovih mariborskih Nizkih gradnjah Smo in ostajamo Gradis Pogovori z direktorji Gradisovih tozdov, po novem podjetij, nam vli-Vajo vero, da bodo sestavni del dovčerajšnjega GIP Gradis tudi še na-Prej Gradisovi, da Gradis ne bo razpadel. »Takšnega Gradisa, kot smo fja imeli in ga imamo, ne bo več; bo pa drugačen - kar je dobro, če bo °ber,« nam je nedavno na eno izmed vprašanj o novi organiziranosti ■fadisa odgovoril inž. Andrej Jež, direktor mariborskih Nizkih gradenj. Obisk v Nizkih gradnjah je bil ''Pravljen že februarja in je bil de-,0ven (seja Odbora za informacije 'n Uredniškega odbora Gradiso-Vega vestnika v gosteh), po ustaljeni navadi pa zdaj objavljamo nc- *aJ podatkov in nekatere poglede 8Hstiteljcv na teme. ki jih vsi sku-Paj »žvečimo«. "Zgodovini se ni mogoče kar ndreči. Vsak zase in vsi skupaj v Ofadisu sc zavedamo, kdaj in ka-K° smo nastali, se potem razvili. Sc npremljali in specializirali«, je razčlenjeval položaj direktor. "Rastli smo v soodvisnosti drug ° drugega, dokler nas spremenjene razmere v družbi in zaostreni P°goji v panogi niso pripeljali’ v PnJožaj, v katerem smo: preveliki. J* *a sicer heterogenem, vendar !Pre)majhnem tržišču, na katerem Jc konkurenčni boj hud in za kate-rega drži, da je naložbenega de-narja malo. Med seboj v Gradisu se vse c?je dogovarjamo. V prvem kro-sc nismo mogli sporazumeti za ^stavljeno in potem ne za enovito Podjetje - in vendar smo Gradis ?arno vsi skupaj. Tudi zdaj želimo . 'j1 - ostati Gradis vsi. Bomo pos-'fJ- neobremenjeni, lažje našli skupni jezik, področja, zgradbo? Spremembe v Gradisu so vseka-°r nujne - in brez pretresov ne 0 šlo. Na vsak način pa bomo ’ ri ohraniti, združiti in razvija-yse tiste potenciale, ki nas bodo ^Hlili ^ ve^jj pOS|ovn( učinkovit- Po novem, bo imel Gradis tri u*bc z omejeno odgovornostjo, večina nekdanjih tozdov pa bodo podjetja. Nekdanje n.sol.o. v smislu delovne organizacije ne bo več. nova razmerja in odnose bodo opredeljevale pogodbe. Vsaka pogodba nosi s seboj prijetne in neprijetne stvari. Zdi se. da smo bili. usmerjeni vsak k sebi. premalo pozorni na vse tisto, kar nam je vsem skupnega. Podobno velja za takoimenovano »krovno tvorbo«, za katero nam zdaj ostaja malo časa. Tu tiči tudi eden od vzrokov, da je med ljudmi - med njimi-so nekateri zaposleni v Gradisu že dolga leta in celo desetletja - zaradi vprašanj, ki si jih zastavljajo in jim nanje še ne zna nihče prav odgovoriti. čutiti negotovost, polaš-ča se jih nemir, ni jim vseeno, kaj bo z Gradisom in kaj bo z njimi. Težko se bomo šli - in vendar se bo treba iti - pošteno igro. Pri tem oblika organiziranosti (sestavljeno ali enovito podjetje) niti ni odločilna. Odločili smo se, kot smo se odločili, to verificirali in izpeljali referendume. Zdaj bo treba počakati na predlog komisije, ki je bila imenovana na delavskem svetu in ki je bila zadolžena, da pripravi strokovne podlage za »novo vsebino« odnosov v Gradisu do sredine meseca marca. Potem bo mogoče za pre-nekatero dilemo posredovati jasnejše stališče, dati bolj konkretne odgovore na tisto, kar ta trenutek še ni dokončno opredeljeno.« G. B. Nadvoz 4-01. Razpetina med obrežnima opornikoma bo nekaj nad 50 metrov; konstrukcijo bodo podpirali še trije pari stebrov, ki jih je voznik SPO prav na dan nastanka fotografije pripeljal iz OGP in so jih istega dne na gradbišču tudi vgradili. Prek avtoceste bo po tem nadvozu, v blagem naklonu, speljana cesta v Vel. Ubeljsko. Cestna deteljica ob vznožju Nanosa Objekti pri Razdrtem Z ozirom na to, da smo v Gradisovem vestniku v nekaj zadnjih številkah objavili kar precej informacij o gradnji »podaljška« avtoceste proti morju in zapisali veliko podatkov o objektih, ki jih na odseku proti Če-bulovici, pri razcepu avtoceste blizu Razdrtega, gradijo Gradisove Nizke grandje, bomo tokrat nekoliko bolj nazorni s fotografijami. Slike kažejo stanje z začetka tega meseca. Vse foto: G. B. Na objektu 3-01 so tekle priprave za montažo in lepljenje nosilcev, ki so v dneh, ko berete ta časopis (če beseda še kaj velja) že zlepljeni. Isti objekt (3-01) slikan s spodnje strani. Pod avtocesto bo šel krak deteljice, po katerem se bodo vozniki vključevali na avtocesto z ajdovske strani. Potrebno trdnost podporam nosilcev bo dajalo 24 pilotiranih Be-noto stebrov s premerom 1,5 metra. Poslovno stanovanjski objekt v Laškem Gradnja za trg Te dni se v časopisju pojavljajo oglasi, s katerimi Gradisovi Celjani vabijo interesente k nakupu poslovnih prostorov, lokalov in stanovanj v objektu, ki ga gradijo v središču Laškega. Poslovno stanovanjski objekt »Kare 8« je primer gradnje za trg. Objekt, ki so ga pričeli graditi avgusta lani in sicer na prostoru ob obrežju, omejenem s Trste-niško ulico, bo imel obliko črke »L« s stranicama 44 oziroma 33 metrov in širinama 12 oziroma 7,5 metra. Vsak krak je pravzaprav svoj objekt, ki ga na gradbišču označujejo z »A« in »B«. V kraku »A« ob Trstcniški bo v kletni etaži zaklonišče, skladišče za teritorialno obrambo, kotlovnica itd., v pritličju bodo poslovni prostori - lokali, v nadstropjih in mansardah pa bodo stanovanja. V kraku »B« ob Savinji bodo lokali v kletni in pritlični etaži. nad njima (kar bo moral pravzaprav še potrditi interes kupcev) pa nastavitveni prostori za goste zdravilišča ali pa stanovanja. Zgradba, za katero so projekte izdelali v Razvojnem centru v Celju, bo skeletna z lesenim ostrešjem in kritino - bobrovccm kot jo ima večina objektov v starem mestnem jedru. Orientacijski rok za dokončanje objekta je letošnji 29. november, zainteresirani pa dobijo željcnc informacije po telefonu (063) 26-634 ali osebno na Gradisu v Celju. Ulica XIV. divizije K). G. B. Laško - Poslovno stanovanjski objekt v gradnji. Objekt bo gotov do konca leta, v njem pa je kupcem na voljo še nekaj prostora. Gradbišče Ravenčanov na Prevaljah Aprila streha Po načrtih Gradisovega ljubljanskega Biroja za projektiranje gradijo gradisovci z Raven na Koroškem za trg poslovno stanovanjski objekt, ki bo stal v samem središču ob glavni cesti na Prevaljah. Ravenčani kot investitorji so z gradnjo pričeli lani poleti, čez približno mesce dni pa naj bi objekt dobil streho. Nadaljevanje in potem izgotovitev objekta bo odvisna od priliva sredstev oziroma odkupa poslovnih in stanovanjskih prostorov. Dva večja kupca poslovnih površin sta že znana; to sta Abanka (nekdanja Jugobanka) in za trgovski del Tima iz Maribora. V nadstropju in mansardi bo 13 eno- do trisobnih stanovanj. Objekt ob glavni cesti se zaključuje polkrožno, v loku; njegova dolžina (merjeno po zunanjem obodu) je okrog 57. širina pa 13 metrov. Objekt bo podkleten. v kleti pa bodo skladišča, bančni trezor, kotlovnica, sanitarije in drugi skupni ali pomožni prostori. Trenutno izvajajo dela v notranjosti s prezidi na mansardi, vzporedno pa tečejo priprave za pokrivanje objekta, ki naj bi bil v nekaj tednih (aprila) pokrit. G. B. Telovadnica OŠ Šalek v Velenju, ki jo gradijo Ravenčani. Gradbišče Ravenčanov v Titovem Velenju Sodobna telovadnica V prihodnjem šolskem letu se bo telesnokulturna vadba učencev VIL osnovne šole Šalek v Velenju že lahko odvijala v novi, sodobni telovadnici v novozgrajenem prizidku k že omenjeni velenjski osnovni šoli. Aneks s telovadnico meri v tlorisu približno 52 krat 27 metrov, v sklopu novega objekta pa bodo tudi garderobe s sanitarijami ter v nadstropju trim kabinet in stanovanje za hišnika. Gradisovi Ravenčani so z deli pričeli avgusta lani. telovadnico pa morajo predati do konca letošnjega maja. Konstrukcijsko je objekt iz litega betona z jeklenimi strešnimi nosilci, ki jih je dobavil in montiral Monter iz Dravograda, na te pa so potem gradisovi koroški tesarji zmontirali ostrešje in pritrdili valovito salonitno kritino. Na objektu v Velenju sp zdaj v teku obrtniška dela kot za- stekljevanje, obijanje napušča, instalacije in podobno, ves aneks in čelni steni telovadnice bodo še morali obzidati s silikatno opeko, v notranjosti pa zabetonirati pod. v katerega bodo po načrtih vgradili tudi posebna sidra za kasnejše ustrezno in varno pritrjevanje telovadnih orodij in naprav. Končni pod ter vso športno opremo ima na skrbi Elan. Ob podatkih, ki nam jih je posredoval vodja sektorja Rado Bališ in ki smo jih uporabili za objavo, zapišimo tudi to, da po njegovem mnenju rok za ta objekt ne bi smel biti vprašljiv. G. B. Varstvo pri delu v letu 1989_____________ Še vedno preveč nesreč pri delu Prizadevanja za zdravo, varno in humano delo morajo biti del našega vsakdanjika, toliko bolj, ker se Jugoslavija glede varstva pri delu nahaja na dnu evropske lestvice, tam kjer so bile razvite države Pred nekaj desetletji. V Gradisu imamo službo za varstvo pri delu, ki je tudi letos pripravila poročilo s tega področja. Poglejmo kaj nam številke povedo. Več deset kvadratnih metrov pločevinaste strehe je vihar dobesedno snel. V bazi na Pobrežju v Mariboru_______ Nenrje odkrivalo strehe Neurje, ki je 27. februarja letos divjalo nad Mariborom ni prizaneslo tudi Gradisu. Na obratih na Pobrežju je veter, ki je pihal z močjo več kot sto kilometrov na uro, odkril pločevinasto streho nad strojnimi delavnicami. V letu 1989 se je v Gradisu na delu poškodovalo 484 delavcev. na poti na delo ali iz dela pa 29 delavcev (vseh zaposlenih je bilo v povprečju 6695, leto pred tem Pa 7011), kar je za 79 manj kot leta 1988. To pomeni, da se je število nesreč zmanjšalo za 15 odstotkov. Med nesrečami pri delu lani ni bilo smrtnih primc-rov, leto prej pa smo imeli enega. Delavci zaradi poškodb niso delali 7634 dni, kar je za 2176 dni manj kot leto prej, v odstotkih to predstavlja 23 odstotkov toanj izgubljenih delovnih dni. Povprečno je bilo za vsako poškodbo izgubljenih skoraj 15 dni oziroma dva dni manj za eno Poškodbo kot leta 1988. Glede na število vseh zaposlenih se je poškodoval vsak 13. delavec, v letu 1988 pa vsak 12. delavec. Iz podatkov je razvidno, da se je število nesreč v primerjavi z letom 1988 zmanjšalo, nižji pa sta tudi pogostost in resnost poškodb. Lani niso imeli nobene nesreče pri delu in na poti iz dela in na delo v obeh projektivnih birojih, v Delovni skupnosti in v Interni banki, v Inženiringu so imeli le eno nesrečo, v Upravi delavskih domov pa tri. Med tozdi ima najboljše rezul-'ate na področju varstva pri delu GE Nizke gradnje Maribor (lani na drugem mestu), sledijo GE -leseniče. DE Frankfurt, GE Celje, SPO (lani so bili naju-sPešnejši) in GE Ravne, najslabše rezultate pa so lani imeli v GE Koper, LIO Škofja Loka, GE Gradnje Ptuj in OGP Ljubljana (tudi ta vrstni red se v primerjavi za letom prej ni spremenil). Povprečni odstotek uspešnosti je znašal 0,51 in je bil za 17 odstotkov boljši kot v letu 1988. ko je uspešnost znašala 0,61. V tujini smo lani delali samo v /-K Nemčiji. Med 213 zaposlenimi v DE Frankfurt je bilo 23 nesreč, kar pomeni, da se je Poškodoval skoraj vsak 12. dela-Vec. Zaradi nesreč je bilo v Frankfurtu zgubljenih 192 delovnih dni. Edina smrtna žrtev, ki jo beležimo lani se je zgodila kot prometna nesreča na poti iz dela. Uspešnost na področju varstva pri delu se je v DE Frankfurt poslabšala za 17 odstotkov. V letu 1989 v Gradisu ni bilo registriranih požarov, razen manjšega samovžiga premoga v tozdu GE Gradnje Ptuj, vendar brez vsakršnih posledic in materialne škode. Stanje glede požarnega varstva se izboljšuje, vendar je pri določenem številu delavcev še vedno prisotna določena malomarnost, ki se kaže predvsem v kajenju v posameznih lesno-tesarskih obratih, v brušenju orodja v takšnih obratih in podobno. V sklopu izobraževanja iz varstva pri delu se vrši tudi poučevanje iz požarnega varstva, vsa oprema oziroma sredstva za gašenje pa se redno pregleduje, po planu, ki ga izdela vsak tozd posebej. Na področju varstva okolja lansko leto v Gradisu ni prišlo do prekoračenja onesnaženja okolja, razen v LIO Škofja Loka, kjer pa že sanirajo obstoječe stanje. Podoben problem se pojavlja tudi v lakirnicah v Kovins--kih obratih. Vzroki za nesreče pri delu so podobni ali enaki kot že v prejšnjih letih. Predvsem gre za nepazljivost, nespoštovanje predpisov s področja varstva pri delu, slabo strokovno vodenje dela, slabo tehnično varstvo, nered na gradbiščih, neuporabo osebnih varovalnih sredstev in podobno. Torej, s stanjem varstva pri delu ne moremo biti zadovoljni, ker je še vedno preveč nesreč pri delu, preveč je tudi težjih nesreč. Zato je dolžnost vsakega zaposlenega v Gradisu, da naredi kar največ za zmanjševanje števila nesreč pri delu, za dobro varstvo pred požarom in kar je prav tako pomembno, za varovanje delovnega in življenjskega okolja. C. P. Veliko škode je povzročil tudi na odprtih deponijah ter na ostrešju dveh hal, pod katerimi je bil zložen razen materijal. Škoda je velika, trajalo bo kar nekaj časa. da bodo delavci odpravili vse posledice. Gradbeni material - predvsem salonitne plošče - je poškodoval tudi nekaj sosednjih hiš. Takega vetra v Mariboru ne pomnijo in prav so imeli tisti, ki so ob pomanjkanju snega pravili, da »zima in davkarija nič ne šenkata!« F. Š. Novice iz »totega konca« Slovensko narodno gledališče v Mariboru je bogatejše za novo gledališko kavarno. To so delavci Gradisa zgradili med staro in novo dvorano, notranja oprema pa je delo Arhitekta Mirka Zdovca. Ker bo kavarna odprta pozno v noč. bo to pravo mesto za klepet z znanci po gledališki predstavi. • • • V novi veliki dvorani SNG so te dni namestili štiri nove stole, ki jih naj bi nekaj časa preizkušali. Gre za stole, ki »kandidirajo« za novo veliko dvorano, čeprav je še nekaj interesentov. V gledališču se namreč zavedajo, da morajo biti bodoči novi stoli kar se da udobni in vzdržljivi. Seveda pa bo odločala tudi cena. Te, prve vzorce stolov so izdelali v kamniškem Stolu, po projektu pa naj bi bili 'priključeni celo na klimatasko napravo. • • • V Mariboru zaključuje te dni šolanje skupina Gradisovih delavčev iz Raven, Ptuja in Maribora. Po zaključnih izpitih si bodo pridobili naziv kvalificiran, oziroma visokokvalificiran gradbeni delavec. Predavatelji na tečaju so strokovnjaki iz Gradbene enote Maribor. Po teoretičnem delu tečaja jih čaka še praktični del izpita na gradbiščih. • • • V Ljubljani so prvič letos podeljevali Steletove nagrade in priznanja najpomembnejšim slovenskim konzervatorjem. restavratorjem. in drugim strokovnjakom s področja varstva kulturne dediščine. Letošnji nagrajenec je tudi znan gradbenik iz Maribora gospod Jože Požauko. višji gradbeni tehnik. Veliko je stvaritev, ki se jih je z uspehom lotil. Omenimo naj samo uspešen dvig Vodnega stolpa ob Dravi. Po njegovih izračunih so ga v enaindvajsetih dneh dvignili kar za dva metra. Čestitki ob priznanju se pridružujejo tudi mariborski Gradisovci. Štrof Zaradi pomanjkanja denarja gradnja garažne hiše v Mariboru počasi napreduje. Ali bo investitor v kratkem vendarle našel denar? Zatika se pri denarju za mariborsko garažno hišo Počasna gradnja Luknja, ki so jo v rekordno kratkem času izkopali mariborski gra-disovci, jo nato zavarovali z betonsko-leseno zaveso, zabetonirali na dnu velik nosilni temelj, sedaj na prvi pogled miruje. No. tudi »drugi pogled« ni dosti boljši. V jami dela sedaj osem do deset delavcev, bilo pa bi jih lahko veliko več. če . . . Zatika se pač pri denarju. Investitor sicer obljublja, da bo v kratkem imel denar - ne samo za plačilo nekaterih računov, ampak celo za delo naprej. Tega bi bili pri Gradisu zelo veseli, kajti v tej »luknji«, ki že buri duhove v Mariboru, so si v letošnjem letu obetali veliko več dela. Kakorkoli že. če bo investitor zbral denar za nadaljevanje gradnje - to je pred dnevi obljubil - bo v jami ponovno živahno. F. Š. Seminar za Gradisove inštruktorje Naprej le z dobrimi kadri Brez dobrih kadrov ni znanja, brez znanja ni razvoja in napredka, naprej pa nas lahko potegnejo samo dobri kadri - to je bil osnovni moto vseh razprav na seminarju za Gradisove inštruktorje, ki skrbijo za praktično izobraževanje naših učencev. Skušali so odgovoriti tudi na vprašanje, kaj nam je prineslo usmerjeno izobraževanje in kakšno šolo bomo potrebovali v prihodnje? Razpis za leto 1990 Kavčičeve nagrade in priznanja : Ukinitev Izobraževalne skupnosti gradbeništva Slovenije je \ botrovala, da so bile zadeve v zvezi s podeljevanjem Kavčiče- ! vih nagrad prenešene v Splošno združenje gradbeništva in ! IGM Slovenije. Dopolnjen Pravilnik o oblikovanju in postopku podeljevanja Kavčičevih nagrad in priznanj je sprejel Izvr-silni odbor združenja na 19. seji dne 21. 2. 1990. I. V letu 1990 bosta podeljeni 2 Kavčičevi nagradi in 2 priznanja. , II. Kavčičevi nagradi in priznanja bodo podeljena za izredne uspe- ] he pri delu za napredek vzgoje in izobraževanja, za razvoj kadrovske ] funkcije in razvoj ustvarjalnih sil človeka, ki se uresničuje pri delu v | gradbenih vzgojnoizobraževalnih organizacijah in podjetjih gradbe- ; ništva. z organiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokov-nim in znanstvenim delom, z izvajanjem pedagoško-andragoških nalog ■ na vseh področjih izobraževanja in usposabljanja kadrov-gradbeništva , ter z drugimi dosežki pri razvoju kadrovske funkcije. III. Kavčičeva nagrada se podeljuje posameznim zaslužnim delav- ' cem ali skupinam delavcev. Kavčičeva prjznanja sc podeljujejo organizacijam združenega dela. | delovnim skupnostim, družbenim organizacijam in društvom s po- ; dročja gradbeništva in sorodnih dejavnosti. IV. Kandidate za Kavčičevo nagrado in priznanja lahko predlagajo: | - vzgojno-izobraževalne organizacije s področja gradbeništva. - organizacije oziroma podjetja s področja gradbeništva in sorodnih i dejavnosti, ki sodijo v panogo. - strokovna društva, družbene organizacije in interesne skupnosti s ! področja gradbeništva in sorodnih dejavnosti, ki so povezane s'pa- J nogo., V. Predlogi za kandidate morajo poleg imena oziroma naziva orga- | nizacije ih drugih osnovnih podatkov imeti priloženo tudi: - podrobno utemeljitev predloga. - življenjepis z navedbo osnovnih in drugih podatkov iz življenja in < dela kandidata. - priporočila predlagatelja. ! VI. Predloge je treba poslati v zaprtem ovitku z oznako »Razpis | Kavčičevih nagrad in priznanj« do vključno 31. marca 1990 na naslov: | Splošno združenje gradbeništva in IGM Slovenije. Ljubljana. Titova j 40/1X. VII. Slavnostna podelitev Kavčičevih nagrad in priznahj bo na centralni proslavi dneva gradbincev, predvidoma 2. junija 1990. Ko beseda zastane v grlu Oči povedo vse Naša dolgoletna sodelavka in članica uredniškega odbora Gradis0' vega vestnika Ivanka Golob iz mariborskih Nizkih gradenj je vsak0 leto doslej poslala za marčno številko našega glasila prispevek o dn°' vu žena. Tudi letos nas ni izneverila. Poslala je krajši prispevek. Dolgoletne izkušnje naših inštruktorjev dokazujejo, da vajeniški sistem, ki smo ga imeli pred uvedbo usmerjenega izobraževanja ni bil slab. Vse pri-pocnbe. ki smo jih dajali ob spreminjanju izobraževalnega sistema. so takrat naletele na gluha ušesa. Tudi v Gradisu smo se morali podrediti odločitvi za prehod na usmerjeno izobraževanje. Zato bi bil povratek na stari, že preizkušeni sistem šolanja za poklice, velik plus za dvig kvalitete dela. Želimo si ideološko nevtralno šolo. ki ne bi bila samo enostranska, ampak razvojna v vse smeri. Osnovna šola naj da učencu splošno znanje za življenje. poklicne šole pa strokovnost in praktična znanja. Cilj izobraževanja naj bo. čim več otrok usmeriti v poklicne šole in na ta način pridobiti kvalificirane delavce, sposobni in nadarjeni pa bi naj naprej študirali na višjih in visokih šolah. Da bi bila takšna opredelitev ' pravilna, potrjujejo tudi izkušnje iz razvitega sveta, kjer gre 80 odstotkov otrok v poklicne šole. Na koncu seminarja smo bili enotni v želji, da v Gradisu ohranimo že doseženi nivo organizacije izobraževanja, ki je v vrhu slovenskega gradbeništva, da bi naši uspehi bili boljši, pa rabimo boljše šole. V sedanjih procesih reorganizacije bi bilo najbolj smotrno ohraniti izobraževanje na enem mestu, v Gradisovem Centru za izobraževanje, saj bo to za vse najcenejše, učinki pa bodo boljši. J Ludvik Rudolf Naši moški. Takšni kot so, pač so. Včasih si zaželimo, da bi bili majceno drugačni. In včasih so drugačni. Najbrž ga ni med njimi. ki bi našim mamam, ženam, prijateljicam, ljubicam, spremljevalkam. vsaj kdaj na življenjski poti ne hotel povedati kaj čutečega, kaj lepega, kaj občudujočega. vzpodbudnega. Toda beseda zastane v grlu, zamre na ustnicah. Včasih govorijo le oči. Največkrat povedo oči prav vse. Morda so nam oni dan oči, ko so začutile samoto, praznino, ko ljubljene ženske ni in ni bilo, hotele povedati prav to. Gledam te Gledam tc. Gledam tc skozi prosojne dlat’1-gledam tc v sanjah nikoli pozabljenih dni. Božam tvojo podobo v somraku prvega jutra, gledam tc v sanjah zasanjanih trav. In pijem ti nedra kot popje spomladi, potoka. sahne med prodje. v pozabo nikoli pozabljenega dne. nazaj v skrbi za delavca Kaj bo z menzami? ^ Gradisovih tozdih smo v vseh letih skrbeli za družbeni standard *aPoslenih. Gradili smo sodobne samske domove, kupovali stanovala in dajali kredite za zidavo hiše ali nakup lastnega stanovanja, Bodili smo obrate družbene prehrane, počitniške domove in še in še k' lahko naštevali. Zavedali smo se, možnosti pa so to omogočale, da Pfazna vreča ne stoji pokonci. Danes so drugi, težji časi in marsiče-l,lu se bo treba odpovedati. Za naše delavce v ZR Nemčiji ____ Gradisova kuhinja Gradis je edina jugoslovanska firma v ZR Nemčiji, ki ima tudi lastno kuhinjo. Prostore in opremo za kuhinjo je dal na razpolago Philipp Holzmann, kuharja pa Gradis in zagrehškaTehnika. Podobno je tudi v Ravnah na Koroškem, kjer v zadnjih nekaj et'h poslujemo s težavami, več-Pn naložb ni in vse to sili k razgaljanju, ali smo še zmožni vzdrževati vse samske domove jn obrat družbene prehrane. Od-očitev okrog samskega doma v ‘ l°ven j Gradcu je znana - dom Orno prodali najugodnejšemu Ponudniku, vendar tega za sedaj ni, ^se bolj pa je vprašljiv tudi obstoj menze poleg samega do-1113 na Ravnah. . Zaradi vse dražje hrane posta-Ja vzdrževanje menze za tozd Prcveliko breme. Vsakoletne iz-®ube silijo vodstvo tozda v razgaljanje, da bi menzo prodali ali pa dali v najem. Stroški so pač previsoki, delež, ki ga za hrano plačajo delavci pa je premajhen. Takšnega bremena tozd ne zmore več. Kljub temu se sprašujemo, kako mislijo, da bodo delavci, ob tako nizkih osebnih dohodkih, ki so za marsikaterega že pod ravnijo življenjskega minimuma, še naprej dobro delali, sploh pa v primeru, če bodo, ostali brez organizirane prehrane. Bojimo se, da sc bo zopet pokazalo, da smo začeli varčevati na nepravem koncu, ne pa tam, kjer bi bili rezultati boljši. Vse kaže, da gremo v skrbi za delavce korak nazaj. Ludvik Rudolf Gradisove! so si prvo lastno kuhinjo uredili že takoj po prihodu v Frankfurt, v naselju Ph. Holzmanna v Erzbergerstrassc v Griesheimu. O tem je pisal tudi Gradisov vestnik v številki 76. avgusta 1964: »Gradis ima v naselju skupno tri stanovanja. V vsakem so tri velike sobe in v vsaki je od 5 do 6 postelj, ena čajna kuhinja s tremi plinskimi rešoji, imamo hladno in toplo vodo (seveda samo za K) pfenigov) ter sodobno opremljeno stranišče. Že nekaj dni po prihodu smo si gradisovci uredili lastno kuhinjo.« Tako je bilo na začetku, ko so prvi gradisovci prišli v Frankfurt in to lepo navado, da za hrano poskrbijo sami, kajti prazna vreča ne stoji pokonci, so ohranjali ves čas. Pred leti jim je Holzmann dal na razpolago nove prostore za kuhinjo in jo opremil tudi z novo kuhinjsko opremo. V kuhinji delata dva kuharja, Anton Tomažič iz Gradisa, ki je nadomestil dolgoletnega kuharja Franca Klinca in Rudolf Pisk iz Tehnike Zagreb. V kuhinji pripravljajo med tednom večerjo, saj so delavci po ves dan na gradbiščih. Skuhajo od 100 do 200 obrokov, odvisno od števila delavcev, ki delajo na gradbiščih v Frankfurtu. Kuhajo za delavce Gradisa, Tempa in zagrebškega Viadukta, vendar je največ gradisovcev. Večerjo delavci dobijo od 18. ure do 19.30. Svoje jedilnice nimajo, zato delavci hrano nosijo v sobe in tam večerjajo. Ob sobotah in nedeljah pa pripravljajo kosilo, ki je od 12. ure do 14.30. Z dobavo živil za kuhinjo nimajo težav, saj jim meso vozi en in isti mesar že 20 let in sicer trikrat tedensko, zelenjavo in vse ostalo pa nabavljajo sami v trgovini. Delavci so nam povedali, da je hrana, ki jo pripravljajo v Gradisovi kuhinji v Frankfurtu odlična in da so z njo zadovoljni. Za dnevni obrok delavec prispeva 6 DFM. ostalo pa dolini delovna enota. C. P. Kuharja Anton Tomažič in Rudolf Pisk v Gradisovi kuhinji v Frankfurtu. Če se ne bo zataknilo pri denarju Porodnišnica do roka Če se ne bo kaj zataknilo pri denarju, ni bojazni, da nova mariborska porodnišnica ne bi bila končana do roka. Delavci Gradisa s pridom izkoriščajo lepo toplo vreme, ki je kot nalašč za gradnjo- Delajo praktično ves dan, delali bi tudi še pozno v noč, pa vendar morajo upoštevati jutranji in večerni počitek bolnikov v sosednjih zgradbah. Je pa delo zelo zahtevno, saj porodnišnica ni navadna zgradba. Ob pomanjkanju Slovencev bo to velika pridobitev za ta severovzhodni del Slovenije. F. Š. Dopusti so pred vrati Cena letovanja še ni znana Procesi preobrazbe Gradisa, katerim smo priče v zadnjem času, so v sedanji fazi organiziranosti pustili prenekatero vprašanje odprto in nedorečeno. Tudi status posameznih služb v skupnih službah je še vedno nedorečen, med drugim to velja tudi za kadrovsko socialno službo, ki ima na skrbi tudi poslovanje počitniških domov. Ker je treba dopuste že planirati. je potrebno peljati tudi vse akcije za normalno delovanje naših počitniških domov in ni možno več čakati na reorganizacijo. ki naj bi opredelila tudi status počitniških domov, saj časa ni več veliko. Zato smo v kadrovsko socialni službi, kljub prej omenjenim težavam in nedorečenostim, speljali vsaj tisti del aktivnosti, ki bo Zahvale Iskreno se zahvaljujem za izraženo sožalje in sočustvovanje. za darovano cvetje in za vse. kar ste storili dobrega v spomin mojega moža Pavla Satlerja in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Ani.ka Sat|cr Ob boleči izgubi polbrata se iskreno zahvaljujem sodelavcem Strojno prometnega obrata Ljubljana za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Miro Ogrizek omogočil normalen začetek počitniške sezone, ni pa bilo možno določiti cene počitnikovanja, ki bo odvisna od nadaljnjih odločitev. Sezona počitnikovanja v počitniških domovih v Poreču in Ankaranu se bo pričela, tako kot vsa leta doslej. 10. junija in se bo predvidoma zaključila 18. septembra. V tem času bo v obeh domovih lahko letovalo deset izmen naših delavcev, v izmenah po deset dni. Počitniški dom na Pohorju posluje preko celega leta. Glavna sezona se šteje od 30. junija do 29. avgusta, za počitniški dom na Pohorju pa tudi preko zimske sezone. Izhodišče za oblikovanje cene v počitniških domovih je takšno, da naj bi cena pokrivala vse stroške poslovanja domov, torej naj bi bila ekonomska in tozdi oziroma sedanja podjetja naj ne' bi nič dodatno združevala za poslovanje počitniških domov. Kakšno stališče pa bodo do letovanja zavzela naša sedanja podjetja je težko reči. vendar upamo, da bomo o ceni letovanja lahko zapisali kaj več prihodnjič. L. Polajnar Abrahami Marca imamo v Gradisu samo deset delavcev, ki slavijo življenjski jubilej. 50. rojstni dan. Abrahamom najiskreneje čestitamo. želimo vse najboljše, še na mnoga zdrava leta in prijetno praznovanje. - Peter Jerman - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana Jožica VVeis - GE Maribor - Omer Fatič - GE Jesenice - Anton Zajšek - GE Maribor - Began Hadžiefendič - Gradbena operativa Ljubljana - Jožef Petek - Strojno prometni obrat Ljubljana - Justin Hrovat - Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana - Zajim Keserovič - Gradbena operativa Ljubljana - Luka Novak - Lesno industrijski obrat Škofja Loka - Dušanka Stankič - GE Maribor 60-letniki v Šestdesctletnik je ta mesec samo eden. To je-Stanko Vesenjak iz GE Maribor. Tudi njemu voščimo ob življenjskim jubileju vse najboljše, predvsem pa želimo obilo zdravja tudi v prihodnjih letih. M. F. V počitniškem domu v Ankaranu bo tudi letos preživelo svoj dopust kar precej gradisovcev. Končan prvi del republiškega prvenstva za posameznike Vodi Boris Urbanc < V prvem krogu republiškega prvenstva v kegljanju za posa-S meznike in posameznice je nastopilo 60 najboljših slovenskih > kegljačev in prav toliko kegljačic. Med moškimi vodi gradiso- > vec Boris Urbanc, med ženskami pa Marika Kardinar EMO \ Celje. ž Pri kegljačih sta bila v dveh nastopih, na kegljišču Marka z Perca v Ljubljani in v Medvodah, najuspešnejša svetovni ? prvak Boris Urbanc s 1856 keglji in Mari Steržaj, lanskoletni < prvak, z za kegelj slabšim rezultatom. < Pri kegljačicah si je v Litiji znatno prednost priigrala Marika < Kardinar z 896 keglji pred klubsko članico Sonjo Mikac z 861 > keglji- < V finale republiškega prvenstva, ki bo 31. marca in L apri-S la. kraje prvenstva bodo določili kasneje, se je uvrstilo 24 naj-l boljših v obeh kdnkurencah. Zaradi bolezni v prvem krogu ni S nastopil Darko Bizjak (KK Gradis), pa mu bo tekmovalna ko-5 misija KZS dovolila naknadni nastop. 5 Poleg Urbanca so se v zaključno tekmovanje uvrstili tudi še z naslednji naši kegljači: Albin Juvančič s četrtim rezultatom Z (1814). trinajsti je bil Dušan Ivačič (1755) in štirinajsti Vinko z Janša (1754). C. P- Stjepan Malašič, 36 let zvestobe Gradisu Pišta se je upokojil 36 let zvestega dela v Gradisu, od tega večino v gramoznici ali ua betonarni, to je podatek, ki dovolj zgovorno pove, da Stjepanu M«; Ikšiču-Pišti, ki te dni odhaja v upokoj, življenje ni bilo z rožicam' postlano. Dovolj je bilo, če si omenil ime Pišta. pa smo v Mariboru vedeli za koga gre. Dneve in noči je skrbel za separacijo in betonarno v Dogošah pri Mariboru. Koliko kubikov betona je zmešal v teh letih, včasih »kar na roko«. ne ve verjetno nihče. Niti sam ne. Bilo jih je preveč. V Dogošah mu je bil drugi dom. Sedaj je končano. Vrača se v svoj rodni kraj, Slcmenico na sosednjem Hrvaškem. Na Gradis ga vežejo lepi spomini, trdna vez z firmo pa bo ostala še naprej. Njegov sin je sedaj zaposlen tudi pri Gradisu. Pa obilo zdravja in sreče Pj Sta. F- S- NAGRADNA KRIŽANKA ŠE SE ZNAMO VESELITI - Tudi letos je sedež Gradisa obiskalo več skupin pustnih mask, ki so med zaposlene v OSSS vnesle malo veselja, za trenutek odgnale vsakdanje skrbi, povzročile pa tudi ugibanja - le kdo bi to bil? Ne povemo! Nagrajenci nagradne križanke Veseli nas odzivnost bralcev, ki se kaže tudi v poslanih rešitvah vsakokrat objavljene nagradne križanke. Od kod vse pridejo! Z žrebom smo razdelili nagrade takole: I. nagrado. 100 din. prejme Ivan Bardič iz GE Jesenice nagrado. SO din. Marjan Adamič iz GE Celje nagrado. 70 din. Borut Centrih iz KO Maribor 4. nagrado. (v0 din. Ema Pajek. fOelO Sl. Bistrica. Kovača vas .'O 5. nagrado. 50 din. Jagoda Arigl. Ob Suhi 45. Ravne na Koroškem. Rešitve v tej številki objavljene križanke pošljite do 10. aprila na naslov GIF Gradis Ljubljana. I redništvo Gradisovega vestnika. Smartinska I54a. Ljubljana, s pripisom Nagradna križanka Reševalce ponovno prosimo, da nam sporočijo svoj polni domač naslov, to je kraj s poštno številko, ulieo-naselje. številki', in seveda ime in priimek reševalca. Iredništvo Končana 1. zvezna kegljaška liga Gradis četrti S tekmami, ki so bile odigrane 10. in 11. marca, je praktično končano tekmovanje v 1. zvezni moški ligi za tekmovalno sezono 1989/ 1990. V predvidenem roku so bile namreč odigrane vse tekme, razen tekme med KK Rabotnički in KK Partizan, ki pa sta na lestvici oba za nami. Naši tekmovalci so se po mnogih zapletih uvrstili na četrto mesto. s čemer so ponovili lanskoletni in tudi letos planiran uspeh. Vemo, da se veliko tekem ni odigralo v predvidenem času naša ekipa pa je. zaradi bolezni in poškodb, često nastopala brez najboljših igralcev. Tako smo tudi v zadnjih srečanjih proti KK Konstruktorju in proti KK Pošt- Najboljšim kegljačem kristalni pokali Urbanc najboljši V hotelu Slon v Ljubljani je bila 31. januarja prisrčna slovesnost, ki je postala že ^ tradicionalna in na kateri so razglasili najboljše kegljače in kegljačice v Jugoslaviji in v Sloveniji v lanskem letu. Zbranim je spregovoril predsednik jugoslovankse kegljaške zveze Avgust Likovnik. Posebej je poudaril. da so bili v lanski tekmovalni sezoni doseženi odlični izidi, pri čemer so najboljše izide dosegli prav slovenski tekmovalci in tekmovalke. Dvojni naslov najboljšega je Osvojil Boris Urbanc. . kot najboljši kegljač v lanskem letu v Jugoslaviji in v Sloveniji. C. P. arju nastopali s komaj popolnje-no ekipo (6 igralcev). Letošnja še neuradna lestvica pa je sledeča: 1. Grmoščica 22 21 0 1 42 2. Konstruktor 22 15 0 7 30 3. Medveščak 22 15 0 7 30 4. Gradis 22 13 1 8 27 5. Brodosplit 22 12 0 10 24 6. Kandid 22 12 0 10 24 7. Kvarner 22 10 0 12 20 8. Rabotnički 21 9 0 12 18 9. Sloga 22 ' 7 0 15 14 K). Zanatlija Sl 7 (1 15 14 11. Poštar 22 5 1 16 11 12. Partizan 21 4 (1 17 8 Za našo ekipo sta bila zanimiva srečanja v Zagrebu 17. in 18. februarja z ekipama KK Grmoščica in KK Medveščak. Do tedaj še neporaženo ekipo KK Grmoščica so naši fantje strli z rezultatom 5.592:5.619 keglji. To pa je bil tudi edini poraz. ki ga je prvak doživel v letošnji sezoni. S tem uspehom so naši tekmovalci drugi dan še bolj sproščeno in razigrani nastopili proti ekipi KK Medveščak in tudi to solidno ekipo premagali z rezultatom 5.274 : 5.360 keglji. Tudi zadnji dve srečanji K), in II. marca sta bili zanimivi. Obe tekmi je naša ekipa odigrala ha svojem kegljišču in tako so v soboto z veliko razliko premagali ekipo KK Brodosplit z rezultatom 5.451:5.190 keglji. Takoj po tej tekmi pa je nastopilo vprašanje sestave ekipe za drugi dan A je glasilo delovne organizacije GIP GRADIS Izdaja ga odbor za informacije: Srečko Friš - predsednik, člani: Marjan Čebokli, Aleksander Bojanič, Franjo Štromajer, Polona Kejžar in Milan Marčič - tajnik. Glavni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. Člani uredniškega odbora: Sonja Vršič, Zoran Debelak, Emil Korenjak. Ivanka Golob in Ludvik Rudolf. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica Ljubljang Naklada: 8KX) izvodov Naslov uredništva: GIP GRADIS. Gradisov vestnik, Smar-tinska 134a, 6KXX) Ljubljana. Telefon: (061) 441-422, int, 232 in 220 v_______________________________________________________________y Odpovedane Gradisove igre in ŠIG Zimskih iger ne bo Letošnja zima jo je zagodla številnim organizatorjem tako vrhunskih kot tudi rekreativnih tekmovanj. Med slednjimi so tudi Gradisove zimske športne igre, ki bi morale biti na Rogli, vendar jih je organizacijski odbor najprej prestavil, nato pa dokončno odpovedal. Enako usodo so doživele tudi športne igre gradbincev, za katere se je prijavilo preko 40 delovnih organizacij, vendar žal. zaradi pomanjkanja snega, tudi teh, tako kot lani, letos ne bo. Mitja Krnc proti KK Poštar iz Splita. Boris Urbanc je bil bolan in zaradi tega ni nastopil že prejšnjo nedeljo na meddržavnem srečanju. Sobotna tekma pa ga je tako izčrpala, da ni mogel ponoviti nastopa. Prav tako pa je bil za nedeljski nastop nesposoben tudi Darko Bizjak in tako je moral trener sestaviti ekipo z manj uspešnimi tekmovalci. To pa sc je takoj poznalo, saj so Poštarji že po prvem paru prišli v vodstvo, še bolj pa se je razlika povečala po drugem paru. ko so Poštarji vodili že z razliko 100 kegljev. Toda potem je nastopil naš zadnji par, ki je to razliko nadoknadil in srečanje se je tako končalo neodločeno 5.335 : 5.335 kegljev. To pa je tudi edino srečanje v letošnji sezoni, ki se je končalo z delitvijo točk. V naslednjih dneh bo seja odbora kluba, kjer bo med ostalimi zadevami napravljena tudi analiza letošnjega tek movanja, zato bomo o tem več poročali v prihodnji številki. Uspešna pa v svojem rangu nastopa tudi naša druga moška ekipa in pravtako tudi naša ženska ekipa. O njihovih uspehih bomo več napisali potem, ko bodo ta tekmovanja zaključena. In kaj sedaj? Naši tekmovalci ne bodo počivali. Vse do poletja so predvidena razna tekmovanja. 2e prihodnjo soboto in nedeljo sc prične republiško prvenstvo dvojic. Od naših tekmujejo kar štirje pari. Nato je predviden nastop državne reprezentance z reprezentanco Francije. V našo državno reprezentanco sta izbrana tudi naša tekmovalca Boris Urbanc in Albin Juvančič. Ob koncu marca pa je predvideno finalno republiško tekmovanje posameznikov. Tudi za te nastope se je uvrstilo precej naših tekmovalcev. Potem sledijo tekmovanja za YU trofeje itd. Na vseh nastopih želimo našim tekmovalcem kar največ uspeha, saj se potem približujejo tudi srečanja z našimi zdomci in pa samo svetovno prvenstvo, ki bo letos v mesecu maju v Innsbrucku. Franc Hočevar Gradisov znak na tujem V Avstraliji Žal ne bomo gradili v tej daljni deželi. Gradisov znak nosi na trenerki samo Iztok Božič, član teniškega društva Gradis Branik, kije v Avstralijo odpotoval že 21. januarja. Trenira v'znanem teniškem Brisban - coop centru. Do sedaj je nastopal uspešno na dveh turnirjih za ATP točke. Na prvem turnirju v Vooloongongu je v prvem kolu premagal Avstralca Turicha z 2 : 6. 6 : 3. 6 : 4, v drugem kolu pa je klonil proti znanemu av-stralcu Frowlcyu s 6 : 3, 6 : 4. Takoj zatem je odpotoval v kraj Waga Wagi kjer je bil še uspešnejši. Že v kvalifikacijskih nastopih je uspešno premagoval nasprotnike, prav tako uspešen je bil tudi v prvih dveh kolih glavnega turnirja. Z zmago proti Avstralcu Houlahanu (6:4.6: I) se je uvrstil celo v polfinale tega turnirja. Njegov nasprotnik Doohman je bil tokrat močnejši in Božič je po težkem dvoboju klonil z. 4 : 6, 2 : 6. Ko to poročamo, igra v Sydneyu na trcljem^zadn-jem turnirju. V domovino se vrača ta teden. Strof