Dopisi. Ponikva. (Kocenova slavnost.) Na Ponikvi smo obhajali, kakor ste Vi, gosp. urednik, že zadnjekrat nakratko naznanili, 16. oktobra Kocenovo slavnost z odkritjem spominske plošče omenjenega slavnega zemljerisca. Sicer nas ie pri pripravljanju slavnosti motil neprestani dež, in bali smo se, da se bode cela slavnost popolnoma v vodo spremenila, vendar je ravno takrat, ko se je imelo odkritje vršiti, dež prenehal in šve6anost se ie vršila nepri6akovano dobro. Slavnastni govor je imel g. D. Hribar iz Celja. V kratkih potezah je narisal Kocenov životopis ter nam opisal njegovo osebo in njegov zna6aj. Potem je pa v navdušenih besedah proslavljal Kocena kot kartograla ali zemljerisca ter pokazal kolikega pomena in upliva je bilo Kocenovo delo, njegov atlas. Pokazal }e, da Kocen ni bil Nemec, kakor se je mislilo vedno popreje, ampak, da ni bil le samo rodom Slovenec, ampak, da se je tudi čutil vedno vnetega, zvestega sina matere Slovenije. Koncem se je ploš6a odkrila med strelbo in slava-klici. Ob6instva je bilo oziraje se na dež prav obilo. Posebno se imamo zahvaliti za obisk gospodom iz Celja, Št. Vida in iz daljnega Cadrama, Oplotnice in Kebelna. Odkrita ploš6a je delo ljubljanskega kamnoseka Vinkota Camernika in je vse ob6instvo zadovoljilo s prav okusno in umetno izpeljavo, kakor tudi s ceno, katera primeroma ni visoka. Izdelovatelja tudi drugim toplo priporočamo. Iz Gradca. (Graški Slovenci.) Ko sem se pred kratkim 6asom pripeljal iz Dunaja v Gradec, sem se z veseljem oziral po tem lepem mestu, v katerem sem nekdaj štiri leta preživel. Dosti bolj prijetno se mi je dozdevalo tu nego na velikem Dunaju. Čisto domač se mi je dozdeval Gradec; saj pa sem tudi pogosto slišal govoriti miloglasni svoj materin jezik. 0 koliko Slovencev živi v tem mestu! Gotovo jih je do 30.000. Obrtniki n. pr. čevljarji, krojači, so skoraj po mnogih ulicah sami Slovenci, to pričajo napisi. Mnogo je ulic, kjer je ve6 slovenskih imen nego nemških. Sicer pa v vseh razH6nih strokah najdeš mnogo naših Ijudij. In koliko je tukaj naših dekel, kuharic, hlapcev, koliko naših delavcev! Žalostno je za nas, da graški Slovenci niso ni6 organizovani. Sicer imamo tu štiri slov. društva, ali ta so za naše dijake in olikance. Peto društvo »Edinost« za delavce je že preminolo. Ni ga torej nobenega društva v Gradci za naše priproste ljudi, ne zabavnega, politi6nega še manj. Malo število Čehov ima v Gradci celo svojega »Sokola«, hrvatski delavci imajo tu svoje pevsko druStvo »Slavulj«, mnogoštevilni Slovenci pa ni6. Je-li potem 6udo, da se v tem mestu na tiso6e Slovencev prizgubi in potuj6i?! Žalostno je tudi, 6e pomislim, koliko naših deklet se v tem zapeljivem mestu, ki glede na nravnost pa6 ni na najboljšem glasu, dušno in telesno pogubi in izpridi. Z žalostjo mnogi slovenski stariši mislijo na oni dan, ko so z lepimi nauki odpustili nedolžno svojo h6erko v Gradec, kjer je pozabila sredi zapeljivega sveta opominov Ijubih starižev in izgubila svoje poStenje. To tudi ni tako težko. Za 20.000 do 30.000 Slovencev v Gradci ni nobane slovenske božje službe, ni duhovnikov, ni za Slovence vsaj od škofijstva dolo6enih spovednikov, da si bi bilo takih ve6 na razpolaganje. Škofijstvo v Gradcu se žal niti ne zmeni, da bi kaj storilo v duhovnem oziru za naše ljudi, ki tam po vrsti izgubliajo vero, ker ne vedo, kje bi mogli opraviti svoje pobožnosti in krš6ansko dolžnost v svojem materinem jeziku. Vprašam, kje se na Slovenskem le približno taka krivica godi Nemcem v verskem oziru, kakor našim Slovencem v Gradcu ?! Že škof Slomšek je to grajal in se britko pritoževal nad to krivico. Ali smemo upati, da bo v prihodnjosti bolje? Razvanje pri Mariborn. (O marsi6em.) V nedeljo, dne 2. vinotoka smo obhajali pri nas praznik sv. Mihaela kolikor mogo6e slovesno. Kakor vsako leto se je tudi tokrat po vasi za smodnik pobiralo, da bi se med sv. opravilom streljalo. Nabrali smo lepo svoto, streljalo se pa vendar ni, to pa raditega, ker je g. župan menil, naj se letos radi žalostnega dogodka, ki se je v cesarski rodbini zgodil, streljanje raji opusti. Že prav, zlasti, ker se nabrani denar namerava v druge dobre namene uporabiti. Kar nas je pa ta dan silno užalostilo bilo je to, da smo popoldne slišali iz znane gostilne Č. hripave glasove piska6ev, vabljajo6ih mladino na ples. Aha, streljati se ni smelo, pač pa plesati ob glasni godbi. Pa kdo je le neki onemu gostilni6arju dal dovoljenje ali licenco za godbo. Zupan ? Ne, ta mu je ni dal. Dovoljenje je dobil v Mariboru pri doti6nem uradu. Vrlemu županu moramo izreči o6itno zahvalo za njegovo patrijoti6no nastopanje, in ni6 ne de, 6e takrat ni bilo spremljano s potrebnim uspehom. Sploh se kaže, da hoče naš župan vestno in redno voditi ob6inske posle. Ravno zaraditega, ker upoštevamo njegovo razumno delovanje, ho6emo ga opomniti na najve6ji nedostatek v naši ob6ini, namre6 na našo nemško šolo. Ali ni to nespametno, da se slovenski otroci, hitro ko pridejo v šolo, za6nejo mu6iti z nemškim jezikom? Vsi predmeti se jim prednašajo v nemščini, a otroci znajo le slovenski. Otroci vsled tega ne razumejo u6itelja, oni ne sledijo pou6evanju, zato se tudi ne razvijajo duševno tako lepo, kakor bi se morali in kakor bi se tudi lahko razvijali vsled svojih zmožnosti. In ker lukajšnji otroci zaostajajajo v duševnem razvijanju, je velika škoda za naš kraj. Zakaj pa ginevajo naši domovi, zakai pa potujejo neprestano naSa kme6ka posestva v meš6anske roke? Ali so mestjani pridnejši kot mi ? Ne, a duševno so boljše razviti. Nemški mestjan hodi v nemško šolo, ker le nemški razumi. Predmetom, ki se mu predavajo, se vsled tega lahko dobro priuči, on ne zaostaje, ampak duSevno napreduje. Pri nas pa se otrok poSlje v nemško šolo, in tam nemo gleda in posluša nemško govorjenje u6iteljev, ne da bi jih razumel. Otrok se vadi le nekoliko v nemškem jeziku, a kaj koristnega se v drugih predmetih ne nau6i. Zato pa ga mestjan povsodi lahko preslepi in ogoljufa. Gospod župan, skrbite, da se naredi red v naši Soli. Naj se že par ur na teden u6ijo otroci nemš6ine, a zaraditega še ni treba, da bi moral biti ves pouk v nemškem jeziku. S tem se otroci le zadržujejo v duSevnem razvijanju. V Razvanju mora biti 6e ne popolnoma slovenska, pa vsaj utrakvistična šola. To zahteva naš gmotni in duSevni blagor. Poljčane. (Delavsko podporno društvo v Celju) je priredilo v nedeljo dne 23. oktobra osnovalno zborovanje svoje prve podružnice v Polj6anah. Udeležba delavcev posebno pa kmetov je bila v primeri s prostori Gajšekove gostilne skoraj prevelika, tako da jih veliko v hiši niti prostora Jni naSlo. Bili so pa tudi govorniki navduSeni, da se nobeno uho ni utrudilo poslušati nad tri ure trajajo6e izborne govore in razprave, in zasluženo je bilo ploskanje in odobravanje, katero sta za svoje besede žela posebno 6. g. Jožef KržiSnik in g. dr. Karlovšek. Zani- malo je poslušalce pa tudi razlaganje pravil po g. Ivanu Rebeku. Pristopilo je takoj 41 rednih, 8 podpornih udov in 3 ustanovniki. Na to je bil z navdušenjem enoglasno izvoljen na6elnikom polj6anske podružnice 6. g. Anton Šebat, kapelan v Polj6anah, ki se v kratkih, jedernatih besedah zahvali za 6ast in za zaupanje, povdarja važnost in namen novega društva ter predlaga še slede6e odbornike v svojo pomo6: Šimon Leskovar, mizar v PodIo6u, Jožef Deti6ek, župan v Poljčanah, Ant. Srabočan, kapelan v Laporji, Karol Stupan, posestnik v Laporji in Janez Debelak, posestnik v Lovniku. Upamo, da se bode število udov v kratkem ve6 kakor podvojilo, posebno ako se vrli Laporjani z nami združijo. Častno so bili pri teni zborovanju zastopani koreniti Laporjani, ki so skupno okolu 50 mož čez gorice prikorakali; istotako so se na vozeh pripeljali probujeni Oplotničani in Kebl6ani; opazili smo vozove iz Slov. Bistrice, Lo6 in navdušilo nas je vrlo omizje naših najbljižnih bratskih sosedov iz sen6natih Studenic. — Bratska Vam hvala! Zunanjim našim somišljenikom pa se že danes naše društvo priporo6a, da nas blagohotno podpirajo. Zdaj bodete šli v kratkem slovenski kr6marji in vinski trgovei vino nakupovat, oglasite se le pri naSem društvu pismeno ali ustmeno, Vam bode priporo6alo poštene kmete in ne prekupce. Drugi potrebujete druge re6i, kakor les, ali ponujate jih na prodajo, naznanite slovenske tvrdke, slovenski trgovci naznanite društvu svoje blago, ki lahko skupno za ve6 udov naro6a. Zopet drugi se pripeljete v Pol|6ane, da se z vozom podaste naprej ali proti Slatini, ali proti Konjicam, ali proti Makolam, naznanite to našemu društvu, ki Vam bode oskrbelo ceno vožnjo na vse kraje pri svojih udih. Nekateri ko6jaži so zelo nara nasprotni, zakai bi oni zaslužek našim udom jemali. Pri tej priliki Vam tujcem lahko, 6e ho6ete mirno brez napadov se odpo6iti in pokrep6ati, priporo6am te-le gostilne: pri kolodvoru gostilno Mahori6a in ne dale6 pro6 na cesti proti Studenicam narodno gostilno Franca Gajšeka; v vasi Polj6anah pa priporo6amo gostilno g. Fr. Hartner-ja in g. Franca Kamplna. V okolici so pa itak vse gostilne dobre. Iz Stoperc. (Marsikaj.) Na splošno željo župljanov obhajal se je pri nas od 20. do 27. septembra sv. misijon, katerega sta vodila dva 66. oo. lacarista iz Celia. Vkljub obilnega dela se ga je ljudstvo prav pridno udeleževalo. Presr6na zahvala bodi 66. oo. lacaristom in vsem drugim 66. gg. spovednikom za obilni trud, ki bode gotovo obrodil mnogobrojen sad! Da se naš ob6inski odbor v Stopercah zavšda svoje slovenske narodnosti, jasno pri6a soglasni občinski sklep v seji z dne 16. t. m., prositi za vseu6ili66e in nadsodišče v Ljubljani in dvojezi6ni pe6at in ravno take tiskovine na pošti v Rogatcu. Te prošnje so se že tudi odposlale. Ob enem pa prosimo sosedne ob6ine Čermožiše, Nadole, Sv.Florjan, Sv. Rok in dr., da kakor hitro mogo6e sklenejo enake prošnje, posebno da prosijo c. kr. poStno ravnateljstvo v Gradcu za slovenski pečat in slovenske poštne tiskovine na rogaSki pošti. To bi bilo le pravi6no! Naše gorice so nam letos hvala Bogu obrodile precej sladkega grozdja, ki daje dober mošt; upamo, da se v kratkem oglasijo vinski trgovci ter nam za pošteno plaeilo odnesejo dobro blago. Slednji6 omenim, da se je tudi pri nas primerno obhajala šolska jubilejna slavnost ob koncu šolskega leta. Ve6 u6encev in u6enk iz drugega razreda in ena učenka iz prvega razreda je x vezani in nevezani besedi prav dobro slavilo naSega cesarja-jubilanta. Gotovo ostane ta dan vsem šolarjem in pri6uio6im starišem v najlepšem spominu.