5 Slovanski popotnik. * Nov jugoslavensk časnik nam je napovedan, in z toliko večjo radostjo smo sprejeli oglas ta, ker dosihmal Jugoslaveni nismo se imeli takega lista in ker nam je ime izdatelja njegovega porok, da bo izverstno vredovan. Radi tedaj spolnimo željo gospod dr. J. Agustinovič-a in naznanimo tudi v „Novicab" njegov list, ki jp bo izdajal v Beču (na Dunaji), berž ko mu doide dopušeuje pogla-varstveno , pod naslovom: vs 1 o v i n s k i prvenci i vila sinjega morja". Izhajalo bo na leto 24 listov, v poli leta 12 listov, četert leta 6 listov po 3 pole; ena pola pod imenom: wprvenca", dve poli pa pod imenom: „vile sinjega morja". Obsežek novega lista nam naznanja gosp. izdatelj sam tako-le: „prvenci če se zabavljati popularnim znanjem o naravi i zdravi ju (naturvvissen-schaften und medizin), tičalo se to napose medicine, kirurgie, okulistike, ginekologie ili veterinarie, vila pako puniče svoe listove zabavnim spisi m a, bilo kakve mu drago vrsti, nastoeci uedno, da sto brže razvie i raširi svoja krila, čim više zabavan material se pojavljivati i uredništvu sti-gavati začme, prvenci i vila biče jednakoga formata, a moči če se svako i napose vezati. prvenci i vila s poštarinom biče 3 mjeseca (6 listova) po 75 krajcara austriskoga nofca, */2 godine (12 listova) po 1 for. 50 kr., a na godinu (24 lista) po 3 for. skupi li se dovoljan broj dionika, te stane li material stigavati uredništvu, da bi vila i svake nedilje (po jedan list) sviet zagledavati mogla, tada bi se i ciena lista a zgodno tome doba mienjati i nanovo oglasivati morala. nepojavi li se dovoljan broj dionika, položiču primljeni u ime lista novac s imenikom dionika društvu poučni pučki knjiga, ili kad ga do to doba nebi još bilo, ilir-skoj matici, neka svaki svoe digne. vezem se na dalje, ako bi list budi kakvom nezgodom prie reda presta, da ču vratiti novac svakom dioniku po razmjeri listova, koi bi ga jos ish. ko ncmisli biti dionikom, neka vrati prvom postom list, napisav na ovitku riečcu ;)retour"; ko list nevrati, očitue i veže se biti dionikom. nofce i listove, sto mi ko pošlje, molim neka franki-rano pošti predae pod imenom: dr. agus t i novic gjuro, ck. visi liečnik na miru. (u beču, herrnals, 272). Š V Ersch- in Gruber-jevi wAIigem. Encvclopadie der Wissensch. und Kiinste", erste Section, LXVIIl, 51. Bogen" se nahaja pod besedo ??glagoliti sch" obširen sostavek gospod dr. Miklošič-a o glagolici, v kterem imenitni naš rojak razlaga, kaj so zastran tega pismenstva mislili in kaj mislijo ti in iini učeni; zadnjič pa pristavlja z dokazi vred, kar se njemu samemu zdi najverjetnejše. To se pa tako-le da ob kratkem posneti: Glagol i ca je starejša od cirilice. Sv. Ciril je glagolico med panonskimi Slovenci našel in za sv. bukve porabil. Sveti Klement (•{• 916) pa je iznašel cirilico, vzevši iz gerške abecede kolikor je v nji dobil slovenščini priličnih čerk (namreč 21); za druge lastno slavenske glasove je privzel iz glagolice nekaj bolj ali manj primerjenih in priličnih čerk; nektcre iz njih je pa čisto z m is lil ali iz neznanega vira posnel. — Glagolico so nekdanji Slovenci najberže prejeli po Ilirih, neslovenskem plemenu, iz starogerške abecede, po tem ko so se naselili v Panonijo. Od Slovencov so jo dobili in nekako po svoje premenili Horvatje, zato se govori tudi od slovenske in horvaške glagolice. Sklepa se ta sostavek z razkazom starih spomenikov oboje glagolice. Med sodbami družili učenih je sosebno mikavna Pertz-ova (K. Pertz „De cosmographia Ethici*'. Berol. 1853), da iznajdnik glagolice je bil tisti Ethicus, čigar abecedo sv. Hieronim na več mestih v misel jemlje. — Gosp. Miklošič pa opominja temu nasprot med drugim, da so Slovani težko že v 4. stoletji bivali ob dolnji Donavi ali celo v Istri. In ker se govori tu od sv. Hieronima, nam sopet prihaja na misel v lanskem ^Slovenskem Prijatlu" omenjeni pa menda že pozabljeui pismonosec 6 sv. Pavla z imenom Ti h i k, ktero ime sv. Hicronim, kakor pravijo, v svojem razklada Pavlovih pisem z latinskim flSilcns" tolmači. M.