CELOVEC, PETEK 5. DECEMBER 1986 ŠTEV. 49 (2305) LETN!K XLL VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov P. b. b. Prekrižajmo jim načrte! Stranke bre: nns rnrprnvtjnjo o šoti - Obrniti se bnmo nn mednarodno invnost Spomin nn Vinka Potjnncn in sotrpine V Skocijanu so praiaovaii 80-!e!aico domačega prosvetnega društva Koroški Stovenci ne bomo križem rok čakati na prihodnji strankarski vrh o manjšinskem šotstvu na Koroškem. Preveč nas razburja zadržanje strank, ki brez našega sogtasja in proti naši izrecni votji snujejo načrte o šotstvu - o naših živtjenjskih vprašanjih! Ponos skocijanskega društva je otroški zbor. Obrniti se bomo na mednarodno javnost, demokratične site znotraj avstrijske družbe seznaniti z novim potitičnim potožajem in pripraviti še druge korake za odtočen javen nastop. Tako so se zaunhiki in odborniki osrednjih pomičnih in kulturnih organizacij (ZSO, NSKS, SPZ, KKZ) odtočiti minuti petek na skupnem zasedanju v Cetovcu. Pri tem bo igrata informacija znotraj stoven-ske narodne skupnosti in koroške družbe nasploh odtočitno vtogo, so ugotoviti odborniki, saj so razni ..pomirjevalni" pozivi marsikomu zamegtiti pogted za nevarnosti, ki pretijo vsej družbi. zaradi načrtovanega nepremištje-nega spreminjanja šolske ureditve. Z odprtim pismom odborniki slovenskih organizacij kot prvega rotijo avstrijskega zveznega kanclerja dr. Franza Vranitzkega, naj povzame vse kar je v njegovih močeh, da ne bi prišto do odločitev, ki jih manjšina ne more sprejeti (glej pismo spodaj). V petkovi razpravi v Cetovcu je predsednik ZSO Fetiks Wieser dejal, da točitve šolarjev po etničnih kriterijih sicer stranke še niso sprejete, vendar obstoja resna nevarnost, da se za to odtočijo. Toda vedno več tjudi spoznava, da ne gre samo za šolo pripadnikov manjšine, temveč za razvoj demokracije v Avstriji nasploh. Tega se zavedajo tudi drugi. V tem je tudi možnost, da zaustavimo grozeče,ločevanje. Predsednik NSKS Matevž Gritc je opozoril, da je na minulem ..šolskem vrhu" OVP bila tista stranka, ki je silila v hitre odločitve v šolskem vprašanju. Trenutno se SPO in OVP ne odgrajujeta od FPO. Treba je dokumentirati premik k nemškemu nacionalizmu, se povezati skupaj z Zelenimi in drugimi ter predvsem informirati mednarodno javnost. Na krajevnih posvetih bomo koroški Slovenci pretehtali bodoče korake. Ob 80-letnici Slovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec" so v nedeljo škocijanski prosvetaši odkrili spominsko ploščo tistemu narodnjaku po katerem se društvo imenuje. Političnemu delavcu in deželnemu poslancu Vinku Poljancu (ki je avgusta 1938 postal prva žrtev fašističnega nasilja) in 13 drugim žrtvam iz škoci-janske občine je posvečen spomenik na škocijanskem pokopališču. S polaganjem venca sta predsednika obeh slovenskih društev v občini (Miha Kap in Stanko Wakounig) ot-vorila svečanost. Med številnimi gosti sta bila tudi generalni konzul SFRJ v Celovcu Borut Miklavčič in Željko Jeglič, član predsedstva RK SZDL Slovenije, ter avstrijski konzul v Ljubljani Ciril Štern. ..Spomeniki našim prednikom so hkrati tudi preizkusni kamni za našo narodno in kulturno zavest" je v svojem nagovoru dejal predstavnik SPZ Janko Malte. V njih pa ne smemo prepoznati samo njih trpljenje, prepoznati moramo tudi ostalo njihovo sporočilnost. Številni veliki slovenski možje, kot so na primer Primož Trubar, France Prešern, Fran Levstik ali Ivan Cankar so bili za svojega časa poraženi, borili so se osamljeni proti tlačanstvu in s svojim delom omogočili, da je narod živel. V narodu so njih ideje živele naprej, dokler se niso zmagovito uveljavile v narodnoosvobodilni borbi, katere del so bili tudi škocijanski možje in žene, ki smo se jim v nedeljo poklonili. Tem žrtvam, ki so se borili za boljši jutri, smo dolžni, da se tudi danes upremo vsem pritiskom, s katerimi bi nas radi spravili v geto pod Karavankami. (Glej tudi poročilo na str. 4). Predsednika društev pred spominsko pioščo. Odprto pismo stoveashih ceatrataih orgnoiincij :ve:aemu knoeterju dr. Fraaiu VraaiMemu Spoštovan; gospod zvezni kauc/er/ Na ,,manjšinskem šo/skem vrka" 77. 77. 7936 so vodje SPO. OVP in FPO sk/em/i. da ko pri nadn//np7: pogajanji/? g/ede koroškega manjšinskega šo/.sfva s/aži/ za pod/ago /očevu/oi mode/ koroške strankarske komisije in da kodo sprememko šo/stva izvedii že v šo/skem /etn 7937/33. Takšno ravnanje nas vznemirja, ker je ki/ sporazam sprejet krez in proti izrecni vo/ji prizadete s/ovenske narodne skapnosti. Ne g/ede na to, da je /očevanje šo/arjev zagovarja/o /e 9 % vo/i/no npravičenik Korošcev, trdimo, da področja, ki so za narodno skapnost živ/jenjskego pomena (npr. šo/ski sistem), ne smejo kiti odvisna od večinski/: od/očitev, ki so strankarskopo/i-tično spodkajena. Padi ki vas opozori/i, da so /judsko zaktevo po /oče-vanja sproži/e in jo podpr/e nemškonaciona/ne grapa-cije (predvsem Karntner 77eimatdienst in /tkuekr-kampferkand), ki svojo po/itiko že od nekdaj asmer-jajo proti manjšini, ki jo skašajo iz/očiti iz dražkenega dogajanja. Njikove aktivnosti so ko/ečprekršek do/oči/ državne pogodke (6. in 7. č/ena) in pomenijo sta/no ščavanje proti s/ovenski narodni .skapnosti. Zakteve po /očevanja šo/arjev ni mogoče ateme/je-voti z nikakim pedagoško-znanstvenim argumentom. 3/omjo namreč na čisti /ažni propagandi (upr. „zapo-stuv/junje nemško goverečik otrok", „s/ovenskiprisi/ni poak za vse otroke") in na zavestno tiapačtti/: raz/agak „pravice staršev", tako da s/aztjo samo stamotitvt in zaničevanja s/ovenskega jezika in ka/tare v dražki. Popuščanje tej zuktevi oz. uresničevanje zaktev po /očevanja in vzporednem vodenja šo/skik razredov ki še dodatno okrepi/o v zadnjem časa se rojevajoči nemški nncionn/izem in sovraštvo proti vsema tujemu. Ločevanje šo/arjev povečuje nevarnost za krkanje mirnega sožitja in spodkopava vsa demokratična nače/a avstrijske šo/ske po/itike. Gospod zvezni kanc/er, rotimo vas, podvzemite vse, da kodo ime/išo/arji v dvojezičaik /judskik šo/ak južne Koroške tudi v kodoče možnost skupnega učenja v razrednik skupnosti/: it: da se germanizacijski in asimi/a-cijski pritisk ne kosta še dodatno okrepi/a. 7/ve/javite, prosimo, ves vaš oseka: in po/itični vp/iv pri strankiuik vodji/: .SPO, OLP in FPO, da koroške šo/ske m/adiae ne kodo razdvaja/: po etuičnik kriterijik, temveč da se ko širi/o in izgrajeva/o mirno sporazumevanje, dvojezičnost, zaščita manjšine in strpnost. PBEBEBtEE na strani 2 Odmevi na izvoiitev Karia Smotieja v pariament 3 Janko Ferk dobitnik dežetne pospeševaine nagrade 4 80-ietnica SPD „Vinko Potjanec" 5 Miting Kiadiva 6 Knjižne izdaje ob 400-!etnici smrti Primoža Trubarja 7 Pridobivanje novih naročnikov Stovenskega vestnika: tzžrebaii smo nagrade Vo/itve v državni par/ameut pred nekaj dnevi so ime/e reza/tat, ki ga je še prav posekno treka ovrednotiti iz vidika in potrek s/ovenske narodne skapnosti kot ce/ote. Dejstvo, da so Ze/eni doseg/i vstop v par/ament ter dejstvo, da je med osmimi ze/enimi par/amentarci tudi koroški 3/ovenec Kare/ 3mo//e, je pozitivno iz dvek raz/ogov.' 7. zaradi tega, ker imajo Ze/eni nače/no in programsko pozitivno stu-/išče do zaktev narednik skapnosti v /1 vstriji in 2. zaradi tega, ker ko v par/amenta Kare/ 3mo//e /akko avtentično (če se ko drža/ tega, kar je v vo/i/nem koja tudi ok/jak/ja/, da ko namreč de/ova/ v tesnem in dogovotjenem sode/ova-njn z osrednjima organizacijama koroški/: 3/oveacev oz. ustreznimi organizacijami osta/ik aarodnosdk v Tvsfriji) to/mači/ sta/išča koroškik 3/ovencev in s tem ko/j efektivno vp/i-va/na javno mnenje v deže/i in državi. 7/spe/; Ze/etak v to/iko več ve/ja, ker je na dragi strani tudi 77aidegeva FF doseg/a močen aspek in s tem potrditev za svojo nemškonaciona/no po/itiko, še prav posekno v šo/skem vprašanja. /zvo/itev 3mo//eta je sad trek faktorjev.' * Koroški 3/ovenci smo si z korko za dosego našik narodnostnik pravic, z našo antifašistično tradicijo in z našim kojem proti nemškemu uacio-na/izma v deže/i, s so/idaraostnim gikunjem v zadnjik 76 /etik prav v angažirani demokratični javnosti v /1 vstriji pridokik ve/ik ag/ed. Fa je Ze/ene, ki seveda prikajajo iz de/a te javnosti, motivira/, da so postavi/: na izg/edno mesto koroškega 3/ovenca. Fo je astreza/o njikovi programatiki, prav gotovo pa jim je tudi koristi/o ta; avstrijskem nivoja v vo/;7aem koja, kajti osta/e stranke kaj takega niso zna/e ponuditi. # 7/spek 3mo//eta je sad integracije v neko novo po/itično gikonje oz. stranko večinskega naroda, od katerega /akko pričakujemo, da ko zakteve in že/je narodnostnik skapnosti v T vstriji - in to je novo - ofenzivno podpr/o in zagovarja/o. Fo pa tudi pomeni, da se kodo tisti, ki to ze/eno gikanjepodpirajo oz. v njem sode/aje-jo, tudi mora/; spoprijemati z vprašanji, ki jik ze/eno-u/ternutivno gikanje še ponuja s svojem programa, od vprašanja eko/ogife, mirovnega gika-aja do vprašanja nakapa komknikov za avstrijsko vojsko etc. Vsekakor /evo-demokratične zakteve in vizije. * Ne nazadnje je vstop 3mo//etu v avstrijski par/ament predvsem sad nje- gove vztrajnosti in njegovega prepričanja, da ko ze/eno-a/ternativno gikanje uspešno in to tudi v trenutkik, ko znani prepiri na kaj takega niso du/i upati. 3icer se tema tudi /akko reče kasard, ki pa je ki/ tokrat uspešen. Osta/i, ki tudi sode/ajejo a/; pa simpatizirajo s tem gikanjem, pač te vztrajnosti niso pokaza/i, zato zdaj tudi nimajo raz/oga imeti recimo mačka, pa čeprav so vo/i/i Ze/ene, morda ne to/iko zaradi 3mo//eta, temveč ko/j zaradi grozečega TLaiderja. Freda A/eissuer-F/an je v nekem intervjuja še pred vo/itvami ugotovi/a, da ze/enega gikanja ne ki ki/o potrek-no, če ki pur/umeuturne stranke ime/e trezen in resen odnos do vprašanj eko-/ogije in vprašanj demokracije. Zato je vo/i/ai reza/tat tek vo/itev tudi krepko opozori/o predvsem koroškim strankam, da kodo mora/e spremeniti odnos do majšinskega vprašanja na Koroškem, če ne kodo riskira/e, da ko v kodoče še manj g/asov iz vrst koroškik 3/ovencev za večinske stranke. Prav reza/tat na Koroškem je dokaza/, da se namreč števi/o tistik iz vrst večinskega naroda, ki že/ijo sode/ovati s koroškimi 3/o- venci in ki tudi akceptirajo 3/ovenca v par/amenta, krepko veča. Zato ko koroški reza/tat tudi v oporo tistim 3/ovencem, ki sode/ajejo v okek večinskik strankak, da ko/j ofenzivno nve/jov/jujo sta/išča koroškik 3/ovencev v tek njikovik strakta-rak. <$e prav v /uči grozeče sprememke v šo/skem vprašanja pa naj ve/ja ape/ na vse, neg/ede na strankarsko pripadnost, da moramo ponovno vsi skupaj, ze/eni, socia/isti, komunisti, kato/iki in strankarsko navezani, stopiti ponovno v kran skupne šo/e in poza-kiti vse razprtije iz vo/i/aega koja. Le tako vidimo šanzo, da šo/o dejansko rešimo in ze/eno gikanje ko /akko pri tem odigra/o pomemkno v/ogo. Ze/eno gikanje je s tem, da je vsto-pi/o v par/ament, prevze/o ve/iko odgovornost. Tipati je, da pričakovanja vo/i/cev ne ko razočara/o. Zveza s/ovenskik organizacij na Koroškem je z vo/i/aim reza/tatom potrjena v svojem po/itično progra-motičnem izkodišču, da moramo koroški 3/ovenc; postati še ko/j aktivni v tistik straktarak koroške in avstrijske dražke, ki dajejo enakopraven prostor pripadnikom s/ovenske narodne skupnosti. Fa še to. Čestitke Kar/a 3mo//eta. dr. Marjan Sturm tajnik ZSO Po voiitvnit v avstrijski pariament Šentjakob, Pliberk, Žeiezna Kapia, Nemirna razprava o mirnem sožitju na Koroškem! „Koroški Slovenci bi se z modelom samo tedaj lahko spoprijaznili, če bi bili imeli vsi dodatni učitelji (kar bi bilo stvarno neutemeljeno) tudi izpite za dvojezični pouk (če bi torej bili Slovenci). FPO in Heimatdienst pa v tem modelu ne vidita uresničene niti ene izmed temeljnih zahtev po redukciji dvojezičnih šol oz. po segregaciji. Ministrstvo za pouk, ki je kot edino pristojno za realizacijo spremembe ali izboljšanja, pa molči - dvojezična šola na Koroškem bo torej, v škodo miru v deželi, ostala še naprej sporna točka." - Tak je takore-koč uvod dr. Ralfa Unkarta, namestnika direktorja koroškega deželnega urada, v „razpravo" o prizadevanjih za „mir v deželi". Spisal jo je v članku „Skupno ali ločeno", ki je bil objavljen v uradni „Wiener Zeitung". Združenje avstrijskih miadinskih organizacij: ..Dvojezični pouk ohraniti in izboljšati!" Zadnjo soboto je na Dunaju zasedah) Združenje avstrijskih miadinskih organizacij (Osterreichischer Bundesjugendring), ki se je med drugim ukvarjaio tudi z vprašanjem dvojezičnega šoistva na Koroškem oz. z namerami dežeinozborskih strank, da uveijavijo zahtevo KHD in FP po iočitvi šolarjev v razredih. Združenje avstrijskih miadinskih organizacij v nasprotju s hotenjem strankarskih vrhov zahteva: # podiaga za pouk na koroških šoiah. ne sme postati poučni modei koroške pedagoške komisije. Ker je podvržen dvojezični pouk na Koroškem zveznim zakonom, je treba ob odiočitvi upoštevati tudi poročiio pedagoške komisije, ki jo je sestaviio zvezno ministrstvo za pouk; # v pogajanja o novi ureditvi dvojezičnega pouka je treba vkijučiti tudi zastopnike siovenske manjšine; # nova ureditev dvojezičnega šoistva na Koroškem mora upoštevati tudi inozemske izkušnje. Zato je treba dobro premisiiti tudi tvorbo mednarodne komisije ekspertov; # treba je izvesti šoiske poskuse, v katerih bi iahko izboijšaii metodiko skupnega pouka, preveriti pa bi tudi iahko podporne ukrepe za izpopoinitev jezikovnega znanja; # izobraževanje in dodatno izobraževanje učiteijev je treba zagotoviti v okviru iastnega oddeika pri zveznem pedagoškem inštitutu v Ceiovcu. Toda že iz Unkartovega citata, kije poln napačnih informacij in zavijanj (Slovenci še vse do zdaj niso zagovarjali ločitve - pa naj so pogoji ti ali drugi izpite za dvojezični pouk so polagali in še polagajo tudi nemško-govoreči sodeželani; Heimatdienst je model pedagoške komisije pozdravil, ne pa zavrgel; minister za pouk pa ne molči, temveč zagovarja skupni pouk,...) je razvidna tendenca te diskusije, ki se nadaljuje npr. tudi v raznih občinskih svetih na južnem Koroškem: besede o „miru", „mirnem sožitju", ..božičnem miru" itd. imajo dolgo časa prav tisti na ustnicah, ki se ob odločanju o dejanski enakopravnosti nemško in slovensko govorečih v deželi nič kaj ne zanimajo več prav za ta MIR in to MIRNO SOŽITJE. To se je pokazalo npr. v Šentjakobu v Rožu, kjer je občina še vsako leto zaželela pod občinskim božičnim drevesom občanom „božični mir" -seveda samo v nemškem jeziku. Letos, ko je predlagala SGS, da se v dvojezični občini pač ta „božični mir" v smislu malega koraka k „mirnemu sožitju" zaželi v obeh jezikih, pa je bilo z mirom pri kraju. Odborniki SP in FP, pa tudi VP (z eno izjemo) niso bili nič kaj več zainteresirani na miru, temveč so se odločili, da „božični mir" sploh odstranijo; se pravi, da pod božičnim drevesom ne bo nobenega voščila, nobene želje po „mi-ru". Drug primer v tem sklopu je primer Pliberškega Grenzlandheima. Tam je hotel ORF izvesti svojo oddajo „Ra- Miha Einspieler, občinski odbornik iz Biičovsa: Za nami so volitve, ki so bile velik vprašaj za vse prebivalce, posebno pa še za nas, pripadnike raznih narodnih manjšin v Avstriji. Po dolgih desetletjih bo spet en Slovenec v parlamentu. Kaj pričakujemo od njega? Bolje, koliko moremo pričakovati od zastopnika, ki je prišel po milosti druge volilne skupnosti v parlament? Zdi se mi, da bi bilo bolj uspešno, če bi se zmenili z vsemi manjšinami v Avstriji in po tej poti prišli do svojega zastopnika. Upajmo torej, da bo prišlo po prvem še do drugega koraka! Teodor Domej, Celovec: Z izvoli tvijo Karla Smolleja smo koroški Slovenci kot ena od ..ponižanih in razžaljenih" skupin avstrijske družbe doživeli viden uspeh. V najvišjem predstavništvu naše republike bomo imeli, z nami vred pa tudi druge narod- dio Treffpunkt", nastopali in sodelovali pa naj bi tako nemško govoreči, kakor tudi slovensko govoreči občani. Oddaja naj bi ponudila pregled kulturnega delovanja v pliberški občini, hkrati pa bila tudi prispevek k ..mirnemu sožitju". Vedeli smo in vemo, da je Grenzlandheim zaprt za slovenske prireditve, toda tudi ta prireditev ni bila mogoča, saj je predsednik društva Grenzlandheim Josef Sla-nič nič kaj mirno in nič kaj miroljubno izjavil, da smejo nastopati v Grenz-landheimu menda „!e tisti, ki se priznavajo k izidu plebiscita leta 1920 in tisti, ki priznavajo k enotni in nedeljeni Koroški". Neglede na to, da je obujanje tako imenovanega ..prastrahu" pač znana metoda nemškonacionalnih sil na Koroškem, je obraz uradne (pro-ti)manjšinske politike pač tudi dejstvo, da se nobeden od odgovornih politikov ne zmeni niti za kulturni aspekt ..mirnega sožitja". Prav tako, kakor so namreč pred leti predstavniki koroških dežeinozborskih strank še celo zagovarjali odločitev velikov-škega župana, da niti slovenski otroški zbori ne smejo nastopati v veli-kovški Neue Burg, prav tako se tudi zdaj nobeden teh ni spomnil, da bi v znaku ..mirnega sožitja" oz. truda za to le izterjal, da se sme odvijati „Ra-dio Treffpunkt" v Grenzlandheimu. Tako zadržanje je konec koncev tudi nadaljevanje politike, ki ne diferencira in ne zavrača skrajno desnih in manjšini sovražnih idej in zahtev... Tretji primer pa je zadnja občinska nostne manjšine, glasnika in zagovornika naših teženj. Seveda bo parlamentarni vsakdan zgleda) drugače kot razpoloženje 23. novembra zvečer. Če bomo od K. Smolleja pričakovali preveč, bomo doživeli še marsikatero negativno presenečenje. Vsi tisti, ki imajo danes iluzije, že pripravljajo pot občutkom razočaranja in resignacije. To pa je zadnje, kar potrebujemo Slovenci v težki borbi za osnovne narodnostne pravice. Ne smemo si seveda zatisniti oči pred dejstvom, da so Slovenci še tudi po volitvah razdeljeni na različne stran-karskopolitične in svetovnonazorske skupine. K. Smolle bo odslej še bolj odgovoren za to, da se bo akcijska enotnost, ki mora biti osnova našega narodnega življenja, še bolj krepila. Ludvik Ogris, občinski odbornik v Žrelcu: Jaz si pričakujem od Smolle-ja, da bo objektivno informiral seja v Železni Kapli. Tam sta vložili Enotna lista in KPA skupen predlog, da občina intervenira oz. se zavzame za ohranitev skupne dvojezične šole. In to, kakor je povedal odbornik KPA Gidi Sitter tako v smislu uresničevanja svojih dolžnosti („Občina mora zastopati interese prebivalstva"), kakor tudi v smislu mirnega sožitja. Rezultata skorajda ni treba več pripisovati, saj ga že preveč dobro in bridko poznamo: predlog je bil odklonjen. Čudno le, da na začetku celo s frazo na ustnicah, da se itak vsi priznavajo k ..mirnemu sožitju". Toda v argumentacijski liniji pa je postalo jasno, kak „mir" si predstavljajo: zakonsko pristojna je zveza, dežela je itak sklicala posvetovalne organe, občina pa da nima nobenih obveznosti,... Kak „mir" si predstavlja npr. deželni posvetovalni organ, vemo, saj je mišljena edinole deželna pedagoška komisija, ki stremi za ..mirom" s KHD, mirno sožitje obeh narodov pa jim je v zadnji konsekvenci zadnja briga. Če se je torej odbornik FP Rei-ter veselil ob razpravi na to temo le dejstva, „da nimamo vojne" (hoče kak nov Abwehrkampf? - proti komu pravzaprav?), in če podžupan VP Ganzer ve reči samo to, da pač „za-hteva EL in KPA gotovo ni v interesu prebivalstva", so izjave pokazatelj za njihovo držo. Če pa tudi SP nima kaj dostavitev prid dejanskemu mirnemu sožitju, je to pa več kot tragično. Osupne pa tudi dejstvo, da je npr. znani slovenski odbornik SP ob obravnavi neke druge točke dnevnega reda odbornike EL in KPA še izzivalno nagovarjal, čes ali jim naj svoj prispevek tudi še prevede v slovenščino. In to osupne še bolj, ko se lahko veselimo članka o šentjakobski občinski seji v glasilu SPO ..Karntner Tageszeitung". Očitno je pisec poročila spoznal, da je goli jezikovni šovinizem začetek nacionalizma, ta pa spet v nesoglasju z vedno proklamira-nim „mirnim sožitjem" v deželi. „Mir" dejansko ni samo odsotnost vojne. Ta je le predpogoj. Dejanski MIR je treba tudi v brezvojnem času uresničiti. celotno avstrijsko javnost o naši narodni situaciji ter predvsem o skupnem dvojezičnem šolstvu. S tem bo lahko skrbel za to, da ne bo prišlo do negativnih sprememb. Skrbeti pa bo moral tudi za to, da bodo predlogi in zahteve obeh osrednjih organizacij (npr. dvojezični vrtci, glasbena šola, dvojezična trgovska akademija v Celovcu, slovenska televizija, ...) predstavljeni tudi v parlamentu in, da se bodo te zahteve tam diskutirale. Če bo vsaj nekaj teh naših zahtev znal vnesti, potem vidim njegovo izvolitev kot pozitivum za narodno skupnost. Franc Rasinger, učitelj iz Sentpe-tra: Od SmoHejevega nastopanja v parlamentu si ne pričakujem preveč, čeprav upam v našem skupnem interesu, da bi mu vsaj včasih kaj pozitivnega uspelo. Hkrati pa ne vidim dosti možnosti, da bi Smolle znal to uresničiti, saj je že dostikrat dokazal, da mu gre bolj za zastopstvo samega sebe, kakor za skupno stvar. Razen tega: kdo mu je bil dal avtoriteto, da se oznanja kot zastopnik vseh narodnih manjšin v Avstriji? Kje so jasne izpovedi glede manjšinskega vprašanja v programu ZAL? Prav to mi manjka in mi da misliti, saj se je to pomanjkanje jasne alternative pokazalo tudi že v volilnem boju, ko so nalepili plakate „Skupna šola je padla" - po tej poti, da se v bistvu šele razprodaje naših pravic veselimo in to razprodajo skušamo izrabiti zase, ne gre. In tega se bo moral tudi Smolle zavedati. Vladimir Wakounig, univerzitetni asistent iz Celovca: Po mojem se mora sestaviti katalog interesov, iz katerih je treba izluščiti najbolj primarne. Ker kaj takega poedinec ne zmore, naj bi se tvoril krog ljudi, ki mu bodo svetovali in mu za posamezne teme pripravili argumentacij-sko linijo. V tem krogu naj so ljudje, ki pokrijejo pestrost mnenj, pred- Ražpis ravnateljskih mest krši zakonska doiočiia Strokovno združenje pedagoških delavcev je te dni naslovilo protestni pismi zveznemu ministru za pouk ter koroškemu šolskemu svetu, v katerih se ukvarja z razpisom ravnateljskih mest na nekaterih dvojezičnih šolah. Kot smo že poročali, za dvojezične šole z izjemo Božjega groba lahko kompetirajo tudi učitelji/ce, ki nimajo izpitov iz slovenščine. Strokovno združenje ugotavlja v svojih pismih, da je tak razpis tudi kršitev zakona o službenem pravu deželnih učiteljev, saj paragraf 27 omenjenega zakona predvideva, da mora ravnateljica včasih zastopati tudi kolege/ ice ter da mora tem tudi svetovati v zadevah dvojezičnega pouka. Prav tako tak ravnatelj/ica tudi ne more izpolnjevati v zadostni meri svoje dolžnosti po informiranju staršev o dvojezičnem pouku po vpisovanju. Zato zahteva Strokovno združenje od ministra, da se posluži svoje pravice do nadzorovanja in ukazovanja in po tej poti izterja ponovni razpis ravnateljskih mest, od deželnega šolskega sveta pa zahteva Strokovno združenje, da uveljavi s ponovnim razpisom zakonska določila. vsem pa tudi vsebinsko kompetenco. Slovenski parlamentarec je samo v politično javnost podaljšana roka obeh osrednjih organizacij na Koroškem, ni pa nadomestilo teh. Zato mora biti zakoreninjen v te strukture. V parlamentu naj s svojo frakcijo trenutno kompetentno zastopa šolsko vprašanje in naj vstopa linijo, ki sta jo izdelali organizaciji skupaj s strokovnjaki in učitelji. Sam naj ne načenja vprašanj, ki bi slovensko narodno skupnost spravljala pod ponoven pritisk in bi izzvala znotraj Slovencev nepotrebno konfrontacijo. Tu mislim na vprašanje sosvetov. Izvolitev v parlament je poslanstvo, ki je vezano na potrebe in interese tistih, ki so ga izvolili, in ga je treba vršiti nesebično in brez perspektiv na osebni napredek. Miha Kap, kmet iz Žamanj: Mislim, da je bilo zelo pozitivno, da se je hkrati s porastkom Haiderjeve desničarske in manjšini sovražne politike zgodilo tudi to, da je Slovenec zdrknil v parlament. Mislim, da je iz tega razviden tudi nek določen protest, in v tem smislu lahko človek tudi ob izidu iživaš. Izvolitev Slovenca v parlament je gotovo tudi za našo narodno skupnost psihološki moment, pa tudi še bo, kadar bo ta Slovenec le v parlamentu tudi o naši dejanski situaciji spregovoril. Kljub temu pa mislim, daje bil ta skok predlog, saj mora ostati za nas še slej ko prej bistvo našega delovanja in upora na deželni ravni. Tam bo veljalo, točno in dobro premisliti, kaj hočemo in kako naprej. Dr. Pavle Apovnik, 2. slovenski kandidat na tisti ZAL: Kar se tiče diferenciacije političnih sit med koro- V Ukvah seje zače! tečaj slovenščine V ponedeljek 24. novembra se je v Ukvah pričel tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo domačo osnovno šolo in za tiste, ki obiskujejo srednjo šolo na Trbižu. Do zakasnitve začetka tečaja je prišlo, ker so pristojne šolske oblasti šele pred kratkim izdale ustrezno dovoljenje za uporabo šolskih prostorov v popoldanskih urah. Občinska uprava Naborjet - Ovčja vas je takoj dala dovoljenje za uporabo prostorov, v katerih se je začel tudi pouk glasbe, verouka in ročnega dela. Šinigoj na Koroškem Včeraj in danes se mudi predsednik Izvršnega sveta SR Slovenije tov. Dušan Šinigoj na Koroškem. Marca tega leta je bila koroška delegacija v Ljubljani. V okviru bivanja Šinigoja na Koroškem bo tudi tiskovna konferenca, pri kateri bo gotovo tudi govora o tem, da je prav v trenutku na uradnem obisku, ko se slovenska manjšina brani proti namenom dežeinozborskih strank, izglasovati ločevanje otrok. škimi Slovenci menim, da ni treba imeti kakih pomislekov, ker se je kandidat - in z njim vred vsi, ki smo ga podprli - obvezal na načelo, da bo zastopal interese narodnih skupnosti izključno v soglasju z organizacijami narodnih skupnosti. Osnova za njegovo narodnopolitično delo bo listina avstrijskih narodnih skupnosti, ki so jo podpisale vse reprezentativne organizacije avstrijskih narodnih manjšin. S tem je rešeno, da ne bo mogel in tudi ne bo hotel agirati mimo stališč osrednjih narodnopolitičnih organizacij. Ker imamo zadostno število za frakcijo, lahko vložimo razne zakonske osnutke kot iniciativne predloge in s tem spravimo to problematiko na parlamentarno raven. Smolle je tudi že napovedal, da bo tak predlog osnutek novega zakona o narodnih skupnostih, da bodo to zahteve v smer dvojezičnih vrtcev, šolstva, ipd. Jaz osebno pač menim, da je izvolitev Smollerja izredno lep uspeh, in da se odpirajo s tem široke možnosti za izboljšanje našega položaja. Feliks Wieser, predsednik ZSO: Izvolitev Karla Smolleta na listi Zelenih v avstrijski parlament je rezultat sensibilnosti dela koroške in avstrijske družbe do našega vprašanja, je rezultat solidarnostnega gibanja slovensko- in nemškogovorečih, je rezultat integracije v zeleno gibanje. Ko mu tem potom še enkrat čestitam, izražam tudi globoko prepričanje, da bo lahko svoje poslanstvo zadovoljivo izpolnil le v slučaju, če bo iskal in našel v važnih vprašanjih (šola, radio in televizija, Zakon o narodnih skupinah, itd.) skupen jezik celotne siovenske narodne skupnosti. Kajti zanamci nas ne bodo sodili po tem, kar smo naredili, ampak po tem, česar nismo naredili. -ma Kare! SmoMe v parlamentu - odmevi med koroškimi Siovenci Že na sam večer državnozborskih volitev, kar kmalu, ko je postalo jasno, da bo Smolle le ..vkorakal" v parlament - kakor je bil sam že napovedoval, še preden ga je večina delegatov pri deželnem zboru KEL izvolila kot kandidata za obljubljeno kandidaturo na listi Frede Meissner-Blau se je še večkateri Slovenec, večkatera Slovenka vprašal/a, ali bo Smolle pravzaprav zna! formulirati zahteve vseh koroških Slovencev v parlamentu, ali pa bo delal „svojo" politiko. In diskusija je šla naprej in v bistvu še danes teče; in jo bremeni npr. dejstvo, da so prav Smollejevi KEL-ovci nalepili pred volitvami parolo: „Skupna šola je padla. Volimo listo 5!" In prenekateri očitek je padel, da je tako geslo v takem času defetizem, demobilizacija in pobijanje še zadnjega koščka volje do upora. Toda na dejstvih se ni spremenilo nič; Smolle je poslanec na Dunaju in njemu ni uspelo, da bi si bil pridobi! več zaupanja. Njega in njegovo delovanje posamezni pripadniki slovenske narodne skupnosti zelo različno ocenjujejo in s Smollejevim ..korakanjem" v parlament povezujejo tudi različne upe, razna pričakovanja. imajo različne predloge in zahteve. Nekaj ljudi smo povprašali za mnenje o tem. Kut! urne nagrade za teto 1986 podeljene Janko Ferk med nagrajenci Nagrajenci med podehtveno siovesnostjo. Tretji z desne pisatetj Janko Ferk. Kulturne nagrade dežele Koroške za leto 1986 so podeljene. Pretekli torek jih je v stekleni dvorani podelil deželni glavar Leopold Wagner. Veseli nas, da je med nagrajenci tudi koroški slovenski pisatelj Janko Ferk, kateremu k nagradi iskreno čestitamo. Ferk je prejel pospeševalno nagrado za književnost in se tako pridružuje tistim mladim (tudi slovenskim) umetnikom, ki so, odkar nagrade podeljujejo, bili deležni tega priznanja s strani koroške deželne vlade. Kulturno nagrado so letos prvič podelili ustanovi, in sicer jo je prejel Carintischer Som-mer, ustanova, ki z uspehom prireja mednarodno glasbeno poletje na Koroškem. Prizna-valno nagrado je prejel slikar prof. Pepo Grabner za njegov obsežni umetniški opus na področju upodabljajoče umetnosti. Pospeševalno nagrado za upodabljajočo umetnost je prejela Burgis Paier, za znanost pa dr. Barbara Kienzl. Utemeljitve za podelitev posameznih nagrad je opravil vodja kulturnega referata dr. Gerhard Baumann. To je storil zelo temeljito, z nazornim opisom dela posameznih umetni- kov, znanstvenikov in ustanove je udeležencem slavnostne podelitve upravičil določitev nagrajencev, ki jih je izbrala neodvisna strokovna žirija. V le-tej je zastopan tudi Tomaž Ogris, ki je pristojen za predloge avtorjev iz vrst slovenske narodne skupnosti. Baumann, ki je Ferka oz. njegovo delo predstavil v celoti, je ob tej priložnosti citiral tudi oceno Slavka Juga, ki je o Ferkovi poeziji med drugim povedal, da se v Ferkovi liriki često- krat pojavljajo motivi smrti, ki je prisotna povsod: v materinem telesu, v jeziku, v črkah, v času, v ognju in v vojni. Prav tako se pojavljajo motivi ljubezni. Za Ferkovo poezijo je značilno, pravi Jug, da je zadržanost, omejitev na lapidarnost v izražanju izziv za bralčevo zmožnost za asociacijo. Janku Ferku ob podelitvi pospeševalne nagrade želimo še mnogo ustvarjalnih navdihov, da bi s tem oplemenitil koroško besedno umetnost. Koroški koledar -vsakoletni aimanah na Koroškem O izidu knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze pri Založbi Drava smo že poročali. Tokrat se bomo bliže ustavili ob Koroškem koledarju za leto 1987-vsakoletnem almanahu na Koroškem. Koledarski del je običajen pregled dnevov in mesecev, sončnih vzhodov, luninih sprememb in začetkov letnih časov. V koledarski del so spet vključeni spominski dnevi, v katerih so nakazani datumi in letnice rojstnih dnevov in smrti pomembnih mož in žensk naše zgodovine. Avtor fotografij v koledarskem delu in naslovne strani je Edo Primožič. Uvodni članek je prispeval predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser, ki se je ustavil ob desetletnici zakona o narodnih manjšinah in v le-tem ugotavlja, da to hkrati pomeni tudi deset let zmanjševanja naših narodnostnih pravic. Wieser sega tudi nazaj, v leto 1958, ko je po kampanji protislovenske gonje prišlo do ukinitve obveznega dvojezičnega pouka na južnem Koroškem. Predsednik ZSO opisuje tudi skupne akcije obeh slovenskih političnih organizacij, da pa je val diskriminacije šel naprej, zlasti v ravnanju koroškega deželnega šolskega sveta, ki zavrača vloge slovenskih organizacij , ker so napisane v slovenskem jeziku. Z zadovoljstvom Wieser ugotavlja, daje boj proti ugotavljanju manjšin in zakonu o narodnih skupinah imel tudi svojo pozitivno stran. V tem boju smo postali bolj samozavestni, se pojavili v vsem avstrijskem prostoru, o naših problemih je izvedela tudi mednarodna javnost. V tem boju, tako zaključuje Wieser, smo pridobili na tisoče resničnih prijateljev med večinskim narodom, ki se danes z nami z ramo ob rami borijo za skupno šolo, skupen pouk, proti getoizaciji in razdvajanju obeh narodov na Koroškem. Pomembna je objava stališč Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem do šolskega modela koroških deželnozborskih strank. Vsakemu rojaku, ki z zaskrbljenostjo sledi dogajanju okoli šolskega vprašanja, priporočamo, da stališče naših organizacij in učiteljev skrbno prebere, ker bo tako lažje posegal v diskusijo okoli tega vprašanja in tudi znal dajati tehtne argumente proti ukinitvi skupne šole. 400-letnica smrti Primoža Trubarja je prisotna tudi v Koroškem koledarju; Jože Rajhman namreč piše o pomenu Primoža Trubarja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru, za katerega je že Trubar imel razumevanje, saj je svoje delo razvijal skoraj na vseh predelih slovenske naseljenosti. Franc Merkač piše o Slovencih v Celovcu oz. raziskovalnem projektu, v katerem opisuje in analizira demografske podatke živ- ljenjskih okoliščin, socializacijskih pogojev, življenjskih izkušenj, migracijskih tendenc slovenskogovorečega oz. dvojezičnega prebivalstva v Celovcu. Pomagaj si sam, pa ti bo pomagal deželni šolski svet je naslov članka Tatjane in Joža Messnerja, ki pišeta o ..Iniciativi za javno dvojezično ljudsko šolo v Celovcu". Marija Jurič se v svojem prispevku Slovenski jezik - odraz družbenih pogojev ukvarja z rabo materinščine v javnosti, kije merilo marsičesa, zlasti odloč nosti, srčnosti, pravičnosti - ali pa omahljivosti. Tu zastavlja vrsto vprašanj, kaj vpliva na to, ali kdo govori, ali pa ne upa uporabljati slovenščine v javnosti. V razgovoru, Kako obetavno je gospodarstvo za manjšino? Feliks Wieser odgovarja na vprašanja urednikom Jožetu Volfandu in Marjanu Krisperju in razkriva možnosti za razvoj gospodarskega sodelovanja med zamejsko Koroško in Slovenijo. Pri tem tudi razkriva pogreške, ki so bili storjeni v prejšnjih letih. Varstvo narave v današnjem času igra pomembno vlogo. Martina Ogris v svojem prispevku razlaga zakonitosti ekologije, torej naravnega biološkega procesa, ki ga človek s svojimi posegi nevarno spravlja ob ravnotežje. Tatjana Angerer, piše o pomenu in uporabi domačih dišavnih rastlin; Janez Bizjak predstavlja Triglavski narodni park. Vinko Wieser v članku Naglost izpodriva kulturno delovanje, analizira slovensko kulturno dejavnost v občini Borovlje in sicer na osnovi razgovora s tamošnjimi kulturnimi delavci. Fabjan Hafnerje prisoten s tremi prispevki: z Esejem o izvirnosti, s cikloma pesmi Jaz sem več kot vse moje pesmi in Suženj gospod. S ciklom pesmi (satiričnimi) je zastopan tudi Jani Oswald. O kulturi gre tudi v pogovoru s sodelavci KDZ „Oder mladje", ki so razburili duhove s kritično igro ..Kričal bi". Seveda tu ne gre prezreti poročila o dejavnosti Slovenske prosvetne zveze v preteklem letu. Znani publicist Woif in der Maur v članku Množična občila in manjšine ugotavlja, da so manjšine, zlasti v televiziji, prisotne le v homeopatičnih dozah. V prispevku O borbi koroških žena za narodne pravice koroških Slovencev gre za ponatis pričevanja Miike Hartmanove iz leta 1947. Niz člankov v Koroškem koledarju zaključuje prispevek Sprehod po tehniki in elektroniki, ki v zadnjih letih močno posega tudi v zasebno življenje posameznika, zlasti v prostem času. Avtor članka je Nikola Simič, ki nam s tem predstavlja tudi slovenske izraze s tega tehničnega področja. Široka paleta člankov, objavljenih v Koroškem koledarju 1987, bo gotovo pritegnila pozornost številnih bralcev. Cena za izvod znaša šil. 80.-, Koroški koledar dobite v knjigarni „Naša knjiga", pri Slovenski prosvetni zvezi ali pri zastopnikih krajevnih prosvetnih društev in Posojilnicah. Slovenska prosvetna zveza in Slavistični inštitut vabita na Trubatjeve dneve na celovški univerzi od 9. do 11. decembra 1986 Spored Torek, 9.12.: ob 19. uri v avli otvoritev razstave knjig ob 19.30 uri (predavalnica H) univ. prof. Gerhard Neweklowsky: „Nastanek slovenskega knjižnega jezika" Sreda, 10.12.: ob 18. uri (predavalnica H!) prof. Jože Rajhman: „Zgodovinski pomen Primoža Trubarja" ob 20.40 uri Alternativkino (kinocenter Wulfenia) film o Primožu Trubarju ..Heretik" Četrtek, 11.12.: ob 20. uri v Mladinskem domu, Mikschallee 4 gledališka predstava ..Življenje in smrt Primoža Trubarja" izvaja KUD ,,Primož Trubar" iz Velikih Lašč Avtor drame: Jože Javoršek V organizaciji Krščanske kulturne zveze v nedeljo v Celovcu Jančarjev ,, Veliki briljantni valček" Doslej ni bito v navadi, da bi pred gostovanjem vabiti na tiskovno konferenco. Krščanska kutturna zveza je to storita tokrat, ko bo v nedetjo imeta v gosteh ansambel drame Slo-venskega narodnega gtedatišča iz Ljubljane, ki bo v Mestnem gledališču v Celovcu uprizoril Jančarjevo uspešno odrsko delo „Veliki briljantni valček". Konferenca je v glavnem bila namenjena novinarjem nemškega tiska, katerim je bilo obrazloženo, kako in zakaj je prav Jančarjevo delo izbrala za svojo tradicionalno gledališko predstavo v Celovcu. Seveda je razgovor z novinarji bil koristen tudi za pisce slovenskih javnih občil. Janko Zerzer je kot predsednik KKZ obrazložil, da njegova organi- ljantni valček" ena izmed najuspešnejših predstav zadnjih let, ki so bile uprizorjene na jugoslovanskih odrih, za kar govorijo tudi najvišja priznanja in nagrade, tako da Jančar sodi med najboljše avtorje v Jugoslaviji, žel pa je tudi uspehe v inozemstvu, celo v ZDA. O vsebini tu ne bomo podrobneje pisali, saj bodo to gledalci spoznali na predstavi in letakih, vendar naj povemo, da gre v delu za uveljavljanje svobode človeka, ki je čestokrat žrtev političnih šikan, posebno, če se postavi na stran opozicije. Kljub temu Jančar meni, da smisel njegove igre ni v prvi vrsti političen, ampak hoče z igro nakazati problem civilizacije, vprašanje opozicije resničnosti, torej kompleksni problem človeške Prizor iz Jančarjevega ..Veiikega briljantnega valčka zacija že od leta 1962 prireja v Celovcu odrske predstave, ki so v začetku bile amaterske, potem pa so prešli na vabljenja poklicnih ansamblov iz Slovenije in Trsta. Pri tem je ugotovil, da tako gostovanje stane mnogo denarja, da uradna Koroška žal prispeva le malo sredstev. Dalje je Zerzer povedal, da sta obe osrednji organizaciji pred leti skušali vplivati na to, da bi taka gostovanja spet prešla v okvir uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, kar pa ni rodilo uspeha. Na konferenci je bil tudi navzoč avtor dela Drago Jančar, ki je odgovarjal na zastavljena vprašanja. O kvaliteti dela je Jančar menil, da ne bi govoril, saj so to storili kritiki. Tu je treba povedati, da je Jančarjev „Bri- družbe, predvsem oblasti, ki v intelektualcih mnogokrat gleda nevarne elemente. V Jančarjevi igri birokrati skušajo prevzgojiti človeka, preoblikovati njegovo dušo. Temu pa se Jančar kot pisatelj in dramatik upira, to je glavna snov, s katero se ukvarja v svoji literaturi. Zato bo nedeljska predstava Jančarjevega ..Briljantnega valčka" gotovo velik kulturni dogodek, saj bomo spoznali odlično odrsko delo, ki ga bodo člani ansambla Drame SNG uprizorili z vsemi umetniškimi sposobnostmi, za kar odgovarja znani režiser Zvone Šedlbauer. Vsak, ki mu je do slovenske gledališke umetnosti, gostovanja oz. predstave gostov iz Ljubljane v nedeljo ne bo zamudil. 80-ietnica SPD „ Vinko Potjanec" Čestitke miadine, sosedov in zastopnikov manjšine Moški zbor SPD „Vinko Poljanec" Z razširitvijo društvene knjižnice so prosvetaši Siovenskega prosvetnega društva „Vinko Poljanec" iz Škocijana začetek leta 1986 delovno začeli praznovati svojo 80-letnico, z nedeljsko slavnostno prireditvijo pa so sklenili to važno leto svojega društvenega delovanja. Čestitali so jim otroški zbor pod vodstvom Helke Mlinar, mešani pevski zbor Danica pod vodstvom Hanzija Kežarja, predsednika osrednjih organizacij Matevž Grilc in Feliks Wieser ter številni domačini. Slavnost v kulturnem domu „Kassl" sredi Škocijana je otvoril domači moški zbor, ki se je pod vodstvom Francija Starca predvsem izkazal s petjem koroških narodnih pesmi v priredbi Kernjaka. Predsednik ZSO, Feliks Wieser, je domačemu Koren pri Kostanjah Svoj 60. življenjski jubilej obhaja te dni Kristijan Zeichen st. iz Korena pri Kostanjah. Poznamo ga kot tihega, skromnega in delovnega človeka, ki je vztrajal na slovenski jezikovni meji kljub dostikrat neprijaznim okoliščinam kot zaveden in kulturen Slovenec. S svojim korektnim nastopom si je pridobil tudi spoštovanje občanov. Skupaj z ženo Rozo sta svojo zavednost in trdnost posredovala tudi svojim otrokom. Kristijan Zeichen st. že od zgodnjih petdesetih let naprej poučuje na dvojezični ljudski šoli na Kostanjah, kjer danes opravlja službo kot ravnatelj šole. Sodeloval je tudi v vrstah cerkvenega zbora. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo še veliko zdravja in zadovoljstva. društvu čestital k njegovem pomembnem kulturnem delu, ki ga opravlja sredi turističnega centra, „kjer je poleti že mnogo več nemškogovore-čih turistov kot domačinov." V zvezi z napadi nemškonacionalnih sil na trenutno šolsko ureditev je Wieser dejal, da gre za mnogo več, ne samo za šolsko vprašanje. Kajti če bi tem silam uspelo prodreti v tem vprašanju, se tu gotovo ne bi ustavili, skušali bi uveljaviti ločevalno politiko tudi še na cerkvenem področju in drugje. Prav zaradi tega je potrebna sedaj enotnost znotraj manjšine. Matevž Grilc je spomnil na to, da je društvo bilo ustanovljeno v letih pred prvo svetovno vojno, ko so se stopnjevala narodnostna nasprotja. Z zadovoljstvom pa je ugotovil, da je društvo že zdaleč preživelo tisto asimilacijo, ki si jo je Arthur Lemisch želel kot zaključeno že po eni generaciji. Dokler bo slovenska beseda živela na odru, tako dolgo bo živela tudi v družbi je dejal Grilc in poudaril, da se bi koroški politiki morali zavedati, da ne gre za „pravico staršev", temveč za bodočnost in pravico otrok! V kulturnem sporedu je poslušalce prijetno presenetil otroški zbor pod vodstvom Flelke Mlinar, ki je brezhibno obvladoval številne zahtevne pesmi, med drugim tudi dalmatinsko narodno „Aca" in slovensko narodno „Tam dol na ravnem polju". Flelka Mlinar, se je ob tej priliki zahvalila tudi dirigentu moškega zbora Starcu za krepko podporo otroškemu zboru. Slavnostno prireditev je zaključil sosednji mešani pevski zbor Danica, ki ni samo ponovno potrdil, da šteje med naše najboljše zbore, temveč je opozoril še na posebno „razkošje", saj sta ga izmenoma vodila Flanzi Kežar in Stanko Polcer! Dob pri Pliberku Nihče si ni mislil, ko so žalostno zapeli zvonovi, da se je v tem turobnem jesenskem času, ko se narava pripravlja k počitku, za vedno odšel od nas znani in spoštovani Ciril Opetnik, pd. Zadnjakov oče iz Doba. Njegova življenjska pot je bila pot značaja in trdega dela. Rodil se je na manjši kmetiji pri Zadnjaku v Dobu. Že zgodaj je moral spoznati, da je življenje vse drugo kot sanje. Z vso svojo močjo se je zavzemal za razvoj in blaginjo domače hiše in skrbel, da je bil njegov dom ognjišče domače besede. Kot njegovi bratje in sestre, se je močno zavedal svojega stanu in pokolenja in hodil ponosno z dvignjeno glavo skozi življenje, kar je imelo tudi negativne posledice zlasti, ko so ga vpoklicali v vojsko, da se tolče za nam tuje sovražne interese. Šikanam, katerim je bil izpostavljen kot Slovenec so bile boleče in moreče. Ker je veroval v zmago pravice, je vztrajal in prestal morijo zadnje vojne Bil je zopet svoboden človek in kmet na svoji zemlji. Zagrizel se je v svoje delo, da se iztrga iz zaostalosti. Kljub obilnemu delu na domačiji je še hodil na delo, da je lažje izpeljal svoje načrte in tako nudil domačim vso možno in potrebno podporo. Skupno s svojo zvesto in nadvse marljivo ženo Neži-ko, doma iz znane Kajžnikove družine iz Repelj, se je še z večjim veseljem vrgel v delo. Ko so se jima rojevali otroci, je skrbel, da so se šolali in učili in prišli do svojih poklicev. Posebno skrb je polagal na to, da jih vzgoji v zavedne člane naše skupnosti, da se bodo vedno zavzemali za pravice zatiranih in nas samih. Pokojni Opetnikov oče se ni razdajal samo zase, temveč tudi za druge. Vedno smo ga našli v prvih vrstah, ko je šlo za naše pravice bodisi na prosvetnem, političnem ali gospodarskem področju. Celo vrsto funkcij je opravljal vestno in brezplačno. Nikoli nisi slišal besed, kaj bom dobil za to delo, kot to od marsikoga naj-prvo slišimo. Svoj delež je doprinašal vedno le za „bog lonaj". Dolga leta je bil odbornik in predsednik pliberške zadruge. Njegova nenehna skrb je bila, da bi se tudi na tem področju nekaj premaknilo na bolje v našo skupno korist. Žalostno je bilo na žvabeškem pokopališču ob odprtem grobu, ko smo se za vedno poslavljali od tega poštenjaka in zaslužnega moža. ki je v polni meri zaslužil besede pesnika, ki je dejal, da mož je izpolniti dolžan, ne le to, kar veleva mu stan. Da. in tega načela se je dejansko držal Ciril Opetnik. Opetnikovega očeta bomo ohranili v častnem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. Žalujoči ženi in vsem njegovim potomcem izrekamo naše iskreno sožalje. ikcj Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu in Združenje staršev na tej šoli vabita na DAN STARŠEV IN OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV ki bo v soboto, dne 13. decembra 1986. Ob 8. uri se bo pričel občni zbor, po občnem zboru pa se bodo starši lahko med 9.45 in 10.30 uro skupno pomenili z razredniki o problemih razredov, nato pa še individualno s profesorji. Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav in ugotovitev sklepčnosti 2. Poročilo predsednika in ravnatelja šole 3. Poročilo blagajnika in preglednikov računov 4. Debata in razrešnica staremu odboru 5. Volitev novega odbora 6. Razno Predsednik Združenja staršev Ravnatelj Andrej Sturm, strok nadz. dr. Reginald Vospernik Škocjanske jame v seznamu svetovne dediščine V našem listu smo že poročali, da se znamenite Škocjanske jame in kra-ški svet okoli njih prizadevajo postati naravna znamenitost v seznamu svetovne dediščine. Ta želja se je pred kratkim uresničila. Na seji medvladnega komiteja za svetovno dediščino pri UNESCO v Parizu je bil sprejet sklep, da so skupno s Škocjanskimi jamami v omenjeni seznam sprejeli tudi samostan Studenico v SR Srbiji. Predlog glede Škocjanskih jam je bil sprejet na podlagi kriterijev, potrebnih za vpis med velike spomenike svetovne kulturne in naravne dediščine. V predlogu piše, da so Škocjanske jame izreden kraški pojav z rečnimi galerijami izrednih razsežnosti, kakršnih na svetu skoraj ni. Prav zaradi teh posebnosti spadajo arheološke oblike Škocjanskih jam med najpomembnejše v Evropi. Danes so Škocjanske jame v Sloveniji in samostan Studenica (model tega samostana je razstavljen v celovškem Minimundusu) v Srbiji 242. in 243. kulturna oziroma naravna dobrina na svetu. Ta uvrstitev bo prav gotovo tudi zelo ugodno vplivala na jugoslovanski in slovenski razvoj turizma. Ob gorenjski avtocesti odprti dve bencinski črpatki Pridobitev letos otvorjene nove avtoceste med Ljubljano in Kranjem sta bili pred dnevi dve bencinski črpalki na obeh straneh ceste blizu Šenčurja. Gre za samopostreži bencinski črpalki s kapaciteto 600 tisoč litrov različnih vrst goriv. V okviru obeh črpalk so tudi urejeni prodajalna z rezervnimi deli in drugim potroš-nim blagom, sanitarije, javna telefonska govorilnica in sodobno opremljen gostinski lokal. Oba nova objekta bosta dopolnilo k turistični ponudbi in vsekakor velika pridobitev za vse, ki vozijo po novi gorenjski avtocesti. Prireditve Dia-predavapja Slovensko prosvetno društvo ..Herman Velik" Sele Zg. Kot in Slovensko planinsko društvo Celovec vabita na Dia-predavapje TRIGLAVSKI NARODNt PARK v petek i9. 12. 1986 ob 19.30 uri v šoli na Kotu Predavatelj. Janez Bizjak. OB1RSKO MtKtAVŽEVANJF v nedeljo 7. 12. 1986 ob 10.30 uri (po maši) pri Kovaču na Obirskem Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo ..Valentin Polanšek" na Obirskem Prijav tokrat ni treba! Kunstverein fur Karnten (Umetnostno društvo za Koroško), Kiinstlerhaus (Dom umetnikov) in Osterreichgale-rie vabijo na likovno razstavo MLADA UMETNOST !Z JUGOSLAVIJE Razstava je odprta do 23. decembra 1986 od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih ogled razstave ni možen. V HtMALAJSKttt STRMINAH * Petek 12. 12. 1986: ob 19.30 uri v društveni sobi nad Posojilnico Šentjakob v R. Prireditelja: Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo „Rož" Šentjakob * sobota 13.12.1986: ob 20.00 uri pri Miklavžu vBilčovsu Prireditelja: Slovensko planinsko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo ,.Bilka"Bilčovs. Predavatelj: Stane Belak-Šrauf. DOBRLA VAS „MED NEBOM !N PEKLOM" Predstavitev knjige Petra Moharja iz Dobrle vasi v ponedeljek 8. 12. 1986 ob 14.30 uri v Kulturnem domu v Dobrli vasi Knjigo bodo predstavili: prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. Mirko Mahnič, dr. Luka Sienčnik Pevski okvir bo oblikoval ..Obirski ženski oktet" Prireditelj: SPD „Srce" Dobrla vas. MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 4. decembra 1986. Za 100 dinarjev dobite 2.50 šil. Za 100 dinarjev plačate 3.20 šil. Za 100 tir dobite 0.99 šil. Za 100 tir plačate 1.05 šil. Za 100 mark dobite 695.50 šil. Za 100 mark plačate 711.80 šil. OBČNI ZBOR Športnega društva Pliberk v soboto 20. 12. 1986 ob 18.30 uri v prostorih Posojilnice Pliberk. Po občnem zboru dia-predavanje: ..Triglavski narodni park" ali „Prva slovenska alpinistična odprava na Grenlandijo" aii pa kar obe predavanji. Prirediteija: ŠD Pliberk in SPD Celovec. Predavatelj: JanczBizjak. HODIŠE SPD „Zvezda" v Hodišah išče rabtjen harmonij. Ponudbe sprejema: Toni Miksche, tel.: 0 42 73 / 29 29. D1NAJSK1 KROŽEK Slovenska glasba v luči kulturnozgodovinskih in nacionainih probiemov Predavatelj: prof. dr. Primož Kuret. Ljubijana v petek 12. 12. 1986 ob 19. uri v gostilni Weidin-ger, Danhausergasse 3 RADIŠE ADVENTNI KONCERT v nedeljo 14. 12. 1986 po prvi maši. ki se začne ob 8. uri Koncert oblikujejo: ..Radiški fantje" in otroška skupina. SELE MtKLAVŽEVANJE na sporedu je lutkovna igra in nastop otroškega pevskega zbora vnedeijoS.12.1986 ob 14.urivfarni dvorani Prireditelj: KPD ..Planina" VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser Strafle 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30 (Rado Janežič) 31 (Lubo Urbajs) 32 (Andrej Kokot) 33 (Vinko VVieser) Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubijana. Letna naročnina: 2500 dinarjev. CELOVEC Premiera TRIJE PETELINČKI Janez Bitenc (giasbena pravljica) v torek 9. 12. 1986 ob 15.00 uri v otroškem vrtcu Naš otrok Nastopa skupina LUTKE MLADJE. CELOVEC „KHAJSKO SLIKARSTVO" Razstava Leong Lal Ho (Chong San, Dunaj) v Mohorjevi knjigarni v Celovcu je odprta do 24.decembra 1986. TINJE Sreda 10. 12. 1986 ob 19.30 uri Dla predavanje - „K N AJTEŽJIM IN NAJVIŠJIM VRHOVOM ZEMLJE" (nemško) Predava: aipinist in restavrator zvonov SEPP MAYERL TINJE Razstava del Norberta Grčarja v Galeriji Tinje je odprta do 31. decembra 1986. Razstava risb in gvašev Christofa Šubika „KOŠČl NOČ!" (Nachtsttickc) v kuiturni taberni pri Jokinu (Cciovec, 10 -Oktober-Str. 21) je odprta do začetka januarja 1987. GLOBASNICA MtKLAVŽEVANJE-otroška igra „Sinjc modri Peter" Po igri bo obdarovanje otrok v soboto 6. 12. 1986 ob 14. uri pri Šoštarju v Globasnici Prircditetj: KPD Globasnica. CELOVEC Otroški vrtec ..Naš otrok " v Celovcu vabi na PREDBOŽIČNO SREČANJE v soboto 13. 12.1986 v prostorih otroškega vrtca Naš otrok (Mohorjeva. L nadstropje) S sodelovanjem staršev smo pripravili BOŽIČNI BAZAR Radi bi vas presenetili tudi še z drugimi dobrotami Vrata so odprta za vse. ki se zanimajo za naš vrtec, od Kl.tX)-]7.tX)ure. Siovensko prosvetno društvo „Srce" v Dohrti vasi vabi na zaključno jubiiejno prireditev 80 LET SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „SRCE* v nedeljo 14. decembra 1986 ob 14.30 uri v kulturnem domu v Dohrti vasi Škofiče - Obisk lutkarjev in čarodeja Prejšnji teden sta našo mladino in Čeprav mali improvizirani oder še z navdušenim aplavzom nagrajevali naše najmlajše po Koroškem s svo- zdaleka ni odgovarja! normalnim raz- njegove „čarovnije". jimi nastopi razveseljevali tričlanska meram-premalo razsežen, so akterji Razen v Škofičah, so jeseniški lut-lutkovna skupina gledališča Tone svoje vloge odlično odigrali. Petje, karji nastopili tudi v Bilčovsu, v Čufar z Jesenic in čarodej Marjo^ ples in glasba ter imitiranje glasov Borovljah, Kotman vast ,er bili pov-Pogačnik iz Sežane. različnih oseb so bili lepa zaokrožena sod navdušeno sprejeti. Prav tako je V dvojezičnem otroškem vrtcu v Škofičah smo imeli priložnost prisostvovati kar obema prireditvama, ki sta naše malčke silno navdušili. To si tudi opazil na obrazih, kako so sijali od veselja in začudenja, saj so se v soboto popoldne v vrtcu res dogajale stvari, kijih imaš le redkokdaj priložnost doživljati. Pri lutkovni predstavi pravljice o Mezinčku, se je otrokom predvsem smilil Mezinček, ker je kraljična tako grdo ravnala z njim. Kratka vsebina: Nekoč roparji napadejo grad, Mezinček to opazi in s tem reši kralja in njegovo hčerko. Zato si sme izpolniti eno željo. Mezinček si želi oditi spet domov. Kralj mu to dovoli in odslej Mezinček spet živi zadovoljno in veselo pri svojih starših. Kot že omenjeno so to pravljico kreirali trije igralci oz. igralke - Rado Mužan, Mira Bolte in mlada deklica Lidija Grilc kot Mezinček. celota, polna tistega nekaj, kar daje tej lutkarski skupini z Jesenic še poseben pečat privlačnosti. Podobno kot lutkarji je otroke navdušil čarodej Marjo Pogačnik, kije že kot pojava dal vtis, da gre tu za nenavadnega človeka, kar je tudi dokazal s svojimi številnimi čarodejnimi triki. Čarodej med našimi otroci, je pač posebnost, ki jo le redko kdaj doživiš. Lahko si predstavljate, kako so otroci čarodej Marjo čaral tudi še po drugih krajih Koroške in povsod žel velik uspeh. Obiščite VVerner Bergovo gaterijo v Ptiberku Jesenice Pred nedavnim nas je pretresla žalostna vest, da je na Jesenicah umrl velik prijatelj naših planincev, Lovro Noč. Lovro Noč je leta 1968 skupno s Stanetom Koblerjem, tudi že pokojnim, opremil notranjost Mfadenič s Štalenske gore sedaj v Celovcu V Mestni hiši v Celovcu je izredno zanimiva razstava, ki bo na ogled do 18. januarja prihodnjega leta. Naslov razstave je „Litina + oblika". Razstavljenih je okrog 300 eksponatov, med njimi najznamenitejša plastika Mladeniča s Štalenske gore. Ta kip je leta 1502 na Štalenski gori na njivi našel neki kmet in je danes ponos umetniškozgodovinskega muzeja na Dunaju. Ti eksponati, ki jih je z Dunaja v Celovec posredoval mestni svetnik, referent za kulturo Siegbert Metelko, predstavljajo ogromno vrednost, saj so zavarovani za 145,000.000 šilingov. Med omenjenimi eksponati so še kipi atleta iz Efe-sosa, rimska glava Jupitra iz prvega stoletja po našem štetju kot tudi pri Celju najdena figura, ki predstavlja bitje med konjem in človekom. Na ogled so še majhne figure mističnega izvora, razni lonci, majhni kipci in drugo, kar vse dokazuje, da so bili Rimljani in Grki res veliki umetniki. prvič Izra- NAGRADNO TEKMOVANJE „PLAN!NE V SL!K!" Ljubitetje ptaninske fotografije vabimo, da sodeiujejo s svojimi slikami na pianinsko tematiko. Fotografije naj bodo označene z gesiom (Kennwort), da žirija, ki jih bo ocenjevaia, ne bo vedeta za katere osebe (avtorje stik) gre. Vetikost fotografij naj bo 20 X 28 cm. Stike bo ocenjevata posebna strokovna komisija. Najboljša deta bodo primerno nagrajena! Rok oddaje stikovnega materiata za nagradno tekmovanje smo iz organiza-cijskotchničnega vzroka podatjšati do konca decembra !986. Razstava slik bo meseca januarja, čas in kraj bomo pravočasno objaviti. Siikovni materiat poštjite na nastov: Stovensko ptaninsko društvo Cetovec, 9020 Klagenfurt.TarviserStr. 16, tcl.:042 22/5143 00-3! Eoto sekcija SP!) Cetovec Te eksponate sedaj lahko občudujemo tudi v Celovcu, bimo to priložnost in si oglejmo to dragoceno zbirko, v kateri vsekakor prvači dragocena ležeča (ne stoječa) plastika ..skrivnostnega" mladeniča s Štalenske gore. Umetniškozgodovinski muzej na Dunaju je bil ustanovljen koncem 18. stoletja. Posebno pa je zaslovel z izkopaninami v Efesosu. Ogled razstave toplo priporočamo. Zahvata Planinsko postojanko Kočo nad Arihovo pečjo na Bleščeči ne obiskujejo samo planinci, turisti in razni izletniki, temveč tudi skupine, ki trdo primejo za delo. Ena takšnih skupin je mladina celovške ustanove, ki se imenuje, Sozial Model Krastowitz. Mladi fantje in dekleta, ki jih je na Bleščečo pripeljal nameščenec omenjene ustanove, mizarski mojster Ciril Smolle, so, ne da bi jih kdo prosil, prijeli za delo-cepili drva in jih še spravili v drvarnico, tako da bo koča dobro založena s kurjavo, pa če bo še tako huda zima. Naprošeni smo bili, da se tem potom v imenu Slovenskega planinskega društva Celovec tem mladim fantom in dekletom ter Cirilu Smodeju iskreno zahvalimo za njihovo prizadevnost v korist skupnosti, saj to kočo koristijo vsi, ki ljubijo gore in naravo. Hkrati pa obveščamo javnost, da je planinska koča na Bleščeči preko zime do 1. maja redno odprta samo še ob nedeljah in praznikih. „Koče nad Arihovo pečjo". Oba sta bila po poklicu mizarja in navdušena planinca. Stane Kobler udeleženec zimske olimpiade in gorski reševalec je umrl že pred leti, ko je pomagal graditi kočo na Golici. Stane in Lovro sta bila prijatelja in vedno pripravljena pomagati, kjer je bila potreba. Rajni predsednik gorenjskih planincev Franjo Klojčnik, glavni organizator pomoči pri gradnji koče na Bleščeči, je prosil tudi Staneta in Lovra, da bi pomagala našim planincem, kar sta izredno rada storila. Pri tem delu sta jima pomagla Jozej Rasinger z Reke in Folti Sima in Deščic, oba izkušena mizarja. Polega tega strokovnega kadra je bila še cela vrsta drugih pomagačev, ki se danes z žalostjo v srcu spominja teh treh za kočo tako prizadevnih planinskih tovarišev. Lovro je bil zelo vesele narave in pravi pustolovec. Med vojno je bil partizan. Imel je izredno srečo, da je preživel tiste hude čase, to pa predvsem takrat (skupina partizanov v kateri je bil Lovro je bila pri prekoračenju Save napadena. Lovro je bil ujet in poslan s transportom v taborišče smrti) ko so na nemškem Štajerskem omenjeni transport napadli zavezniški avioni. Lovro se je rešil iz razbitin in se srečno vrnil nazaj domov v partizane. Da, to je bil Lovro. Naši planinci ga bodo ohranili v nepozabnem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. OBVESTILO Pokojninska zavarovalnica za delavce (Pensionsversiche-rungsanstalt der Arbeiter) bo v mesecu decembru imela v sledečih krajih uradne ure: Labot 65, občinska hiša petek 19. 12.: 8.00-12.00 Beljak, Kaiser-Josef-Platz 1 Delavska zbornica ponedeljek 9. 12.: 8.00-12.00 torek 23. 12.: 8.00-12.00 Pismo bratca Beste Losung: Kein Weihnachtsbaum! Wie ausgesprochen kleinlich, in vieler-lei Hinsicht, man in Karnten reagiert, zeigte man, wenn es um eine Minimalan-erkennung des S!owenischen geht (2. Lan-dessprache), abermals in St. Jakob / Ro-sental. Da konnte man doch tatsachlich den Zeitungen entnehmen, daB im dorti-gen Gemeinderat „Unruhe ausbrach", weil der Antrag eingebracht wurde, die Weihnachts- und Neujahrswunsche (ubli-che Tafeln) unter dem Gemeindeweih-nachtsbaum, zweisprachig auszufiihren. Ein einfach „schreckliches Ansinnen" in einer Gemeinde des zweisprachigen Ge-bietes, in der bei der erst kurzlich stattge-fundenen Wahi in die Landwirtschafts-kammer Karntens, die dortige sloweni- Etnične manjšine v Avstriji in na Južnem Tiroiskem Slovensko prosvetno društvo „Radiše" vabi v petek 12. decembra 1986 ob 19.30 uri v radiški Kulturni dom na predavanje oziroma srečanje s projektno skupino, katere vodja je univ. prof. mag. dr. DietmarLarcher s celovške univerze. Tema razgovorov je „Etnične manjšine v Avstriji in na Južnem Tirolskem" Na tem sestanku gre za izmenjavo izkušenj in informacij s skupino udeležencev projekta „In-terkulturno učenje". Prisrčno vabljeni! Čestitamo Dr. Mirku Boročniku iskreno čestitamo, da je bil pred kratkim imenovan za državnega tožilca pri deželnem sodišču v Celovcu! sche Liste sogar Nr. 1 wurde, also vor den Mitbewerbern SPO, OVP und FPO! Die durch diesen Antrag ausgeloste „Unruhe" (Gemeinderatssitzung) fiihrte auch noch zu einer Unterbrechung derselben, dann zur Ablehnung des Vorschlages. Die „Lo-sung" (in fetten Druckbuchstaben verof-fentlicht) ist nun: „Weihnachtsbaum ohne GruBtafel!" Der Weihnachtsbaum, wo immer er auf dieser Welt, in Stadten, Markten und Dorfern, leuchtet, soli ei-gentlich Friede, Versohnung, Nachsten-tiebe und das einander Verstehen den Menschen ins Gedachtnis rufen! Im ge-genstandlichen Fali scheint das nicht in Herz und Seele vorzudringen, weshalb sich nun die Frage erhebt, ob es daher nicht die noch „bessere Losung" fiir die Gemeinde St. Jakob i. Rosental / Šentjakob v Rožu gewesen ware, angesichts des-sen, auf das Aufstellen des Weihnachts-baumes (Hauptplatz) iiberhaupt zu ver-zichten? Denn schon aus dem Vorjahr ist in Erinnefung, daB die, von slowenischen Gemeindeburgern zur deutschen GruBtafel, unamtlich beigefiigten Weihnachts-und NeujahrsgrtiBe in Slowenisch, wieder entfernt werden muBte, - angeblich „amt-lich"... Guttenbrunner Herbert Kottmannsdorf Krščanska kulturna zveza v Celovcu Drago Jančar VEHKI BRILJANTNI VALČEK Gostuje: DRAMA Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Režija: Zvone Šedlbauer v nedeljo 7. decembra 1986 ob 14.30 uri v Mestnem gledališču v Celovcu Vstopnice so na voljo v predprodaji pri krajevnih društvih in pri zastopnikih farnih mladin, v Mohorjevi knjigarni, v knjigarni Naše knjige in v pisarni Krščanske kulturne zveze. Viktringer Ring 26 (tel.: 04222/512528 - 23 ali 24 ali 25) ter eno uro pred predstavo. Miting Kladiva: „Skupna šola ne bo padla" ce se bomo uprb" Na mitingu Kiadiva je nastopil tudi mešani pevski zbor „tvoLola-Ribar ' „Kot virtuozno igranje s preciznimi glasbili" opisuje mednarodni tisk petje mešanega pevskega zbora „Ivo Lola -Ribar" iz Beograda, ki je minulo soboto bil višek kladivarskega mitinga v celovškem mladinskem domu SŠD. Prepričal je sperfektnostjovinterpretacijiinstonsko disciplino ko je pel pesmi narodov sveta in Jugoslavije. Na svoj račun v popoldanskem kulturnem sporedu so prišli predvsem najmlajši, ki so sledili lutkam (Lev in miška) in igri „Mir reichts" ter iluzijam, ki jih je pričaral čarodej Marjo Pogačnik. Glasbeni okvir mitinga sta oblikovali skupini Kundalini in Far aut, medtem ko so z branjem in razmišljanjem skušali nagovarjati Jani Oswald, Heino Fischer, Reinhard Rein-dling ter Arthur Burz. Predvsem Mirko Wakounig se je v svojem govoru dotaknil spreminjajoče se politične kulture v Avstriji, ki jo je imenoval „več kot samo ojačevanje konzervativnega meščanskega tabora." Navezal je na geslo prireditve: „Skupna šola ne bo padla, če se bomo uprli", in dejal: „V času, ko je posebno na Koroškem postal nemško-nacionalizem salonski in družbeno neoporečen, ima samo tista tradicija svoj smisel in pomen, ki se temu nemškonacionali-zmu tudi upre." 11. Srečanje borčevskih organizacij Srečanje Alpe-Jadran žrtev vojne in protifašističnih borcev v Ceiovcu v soboto 6. decemra 1986 v celovški Delavski zbornici (Bahnhofplatz 3). Ob fO.OO uri pozdravna govora celovškega župana Leopolda Guggen-bergerja in deželnega glavarja Leopolda \Vagnerja, nato poročila delegacij. Organizatorji srečanja: Bund socialistischer Freiheitskampfer, Lan-desverband Karnten der osterreichischcn Widerstandskampfer und Opfer des Faschismus (KZ-Verband), ČVP-Kameradsehaft der poli-tisch Verfolgten, Zveza slovenskih izseljencev in Zveza koroških partizanov. Ob 9.00 uri zjutraj se bodo delegacije na centralnem pokopališču Annabichl poklonile žrtvam fašizma. ŠtevHne knjižne izdaje ob 400-!etnici smrti Primoža Trubaija 5/ovensAo za/ožnM/vo v ma//čn/ 5/oven/// /n vzame/s/vu, /ortj na ee/o/nem s/ovensAeoj Au/turnem prastara, je oA 40A-/e/n/e/ smr// Fr/moža TroAar/a /zt/a/o š/ev//ne An//ge, A/govor//o a le/ ve//A/ osebnost/ s/ovensAe An/tnrne zgot/ov/ne, očetu prve s/ovensAe An//ge. Bera An//g, vAa/fAarje dostopna najema uredn/štvu, obsega deset nas/ovov, vAater/A se /aAs/mdn/ paaatrs/ TruAajjev/A de/, op/s Tra&avjevega ž/v//en/a, /gre a Tra&ar/a /a znanstvene razprave a pomenu TruAajjevega de/a za s/ovensAo zgadav/aa, narodno /a eerAveno. Aaj/ge, A/j/A aa /e/ straa/ Ara/An preds/avT/anva, je možno Aap/// v Aa//gara/ „ Naša Aaj/ga" v (e/ov-ca, Pav/Zčeva 5-7. Preds/av/tev naj Aa AArat/ tud/ opt/een pr/Aaz, AaAa Pr/mož /raAarposega v današ-n// čas, Aa se zavedamo a/ega v e ve//č/ne, AaAa je postav// me/n/A naše zgodo v/ne /a AaAšna je A//a padaAa ajegavega časa. rt ti n O TRI BARJU Najbolj reprezentančna je dvojica knjig: „Ena dolga pred-guvor" in „Trubarjeva ena dolga predguvor". V prvi, kot pove že naslov, gre za Trubarjevo teološko razpravo, ki je izšla leta 1557 v obsežnem delu „Ta pervi delj tiga noviga testamenta". Tu so v faksimilni izdaji 'ponatisnjeni Trubarjevi spisi oz. razprave. Taka knjiga za današnjega bralca seveda potrebuje ustrezno razlago in interpretacijo. To je v drugi knjigi storil Jože Rajhman, ki na znanstveno poveden način bralcu približa Trubarjeve spise. Rajhman v svojem uvodu med drugim pravi: Ena dolga predguvor pomeni vsekakor korak naprej v avtorjevih načrtih za versko vzgojo slovenskega ljudstva. Je mejnik v njegovem ustvarjanju. Odslej se ne bo bal prevajati in prirejati tudi zahtevnejših tekstov. S tem pa smo že v obdobju, ki pomeni za Trubarja neprestani vzpon, ko ni več oklevanja, ali je za „delo" sposoben ali ne. Knjigi nista bogati le po vsebini, ampak tudi po opremi. Obe sta vezani v celo usnje, z zlatim tiskom naslovnih strani in spravljeni v trpežni in okusno opremljeni kartonski kaseti. Cena za obe knjigi znaša šil. 870,-. Založila in izdala jih je Cankarjeva založba v Ljubljani. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je kajpada najbolj poklicana, da razčleni delo Primoža Trubarja. Pisma Primoža Trubarja, ki jih je ob 400-letnici njegove smrti izdala imenovana ustanova, je zbral Jože Rajhman, ki je brez dvoma eden izmed najboljših poznavalcev Trubarjevih del, in zato tudi poklican, da jih osvetli z znanstvene plati. Prof. Rajhman ni le zbral in uredil Trubarjeva pisma, ampak jih je tudi prevedel (tiste, napisane v nemščini) v slovenščino. Druga edicija Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Družbena in kuiturna podoba siovenske reformacije. Tu gre za natis referatov, ki so jih znanstveniki imeli na raznih simpozijih in slavističnih srečanjih, posvečenih slovenski reformaciji. Referate je uredil uredniški odbor, katerega so sestavljali Marjan Dolgan, Darko Dolinar (glavni urednik), Franc Jakopin in Danilo Pokorn. Obe knjigi sta broširani, prva stane šil. 250.-, druga pa 145.-. V vrsto znanstvenih publikacij sodi tudi edicija Obdobja 6, ki pod naslovom 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi obravnava tudi Trubarjev čas. Pri objavljenem gradivu gre za razprave s simpozija 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, posvečenega spomina na dve izjemni dejanji slovenske zgodovine, na izid Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice. Torej spet obsežen snop znanstvenih razprav o začetkih slo- venske kulturne zgodovine. Zvezek sta uredila Breda Pogorelec in Jože Korzua. Cena Obdobja 6 znaša 160 šilingov. Trubar in njegovi je minia turna izdaja izbora tekstov slovenskih protestantskih piscev, ki jih je sestavil dr. Jože Pogačnik, izdala pa Cankarjeva založba ob 400-letnici prevoda Biblije in natisa slovenske slovnice. Izbor oziroma odlomki bralcu dajejo obširen pregled mnenj in stališč znamenitih mož, ki so vplivali na razvoj slovenske kulture in cerkve v času reformacije. V spremni besedi je med drugim zapisano: Izbrani odlomki, ki so urejeni po notranji vsebinski sorodnosti, so transkribira-ni, če pa so bili izvirno napisani nemško ali latinsko, so prevzeti prevodi, ki sta jih za Slovenske protestantske pisce (Ljubljana 1934) prispevala M. Rupel in A. Sorve. Pri posameznem odlomku je izpod besedila naznačena samo pripadnost avtorju, namerno pa so izpuščeni podatki o naslovih in letnicah. Na ta način je knjiga postala sklenjena celota, nekakšen cvetnik reformacijske misli, razsežnosti in obzorji, ki utegne še danes zanimati tudi širši krog bralcev. S to ugotovitvijo soglašamo in bralcem priporočamo, da po drobni, a vsebinsko bogati kni-žici sežejo. Prikupna izdaja stane samo 49 šilingov. Partizanska knjiga je v svojo serijo Znameniti Slovenci uvr stila tudi Primoža Trubarja. Knjigo o Trubarju je napisal znani slovenski pisatelj Jože Javoršek, ki na svoj, ne znanstveni način, osvetljuje Trubarjevo osebnost in njegov prispevek k slovenski zgodovini. Javoršek svojo odločitev, da bo napisal knjigo o Trubarju, utemeljuje takole: Zakaj sem se lotil napisati knjigo o Primožu Trubarju, jaz, nevednik in neiz-kušenec v literarnih vedah, in sem zato, kar se literarno zgodovinske znanosti tiče, hodil lahko samo po utrtih poteh? Zaradi tega, ker me je že kot otroka, ko sem zahajal na Rašico v mlin ali pa na kopanje, grenko prizadela silna krivica, ki se je godila očetu slovenske književnosti. Imeli so ga namreč za očeta zla. PiSMA PRiMOŽA TRUBARJA Poslej me je vse življenje zanimal ta preganjani in zaničevani, hkrati*pa junaški avantgardist in humanist. Zato sem v tej knjižici poskušal pripomoči, da bi prišli do njegove prave podobe, drugačne kakor pa nam jo je naslikala šolska modrost. Knjigo Znameniti Slovenci -Primož Trubar dobite za 150 šilingov. CATEHISMVS VLVBLANI M.D.LXXX. !\AROČ!LMCA (izpolnite, izrežite in še danes pošljite na naslov Drava - Naša knjiga, Paulitschg. 5-7,9020 Celovec) Sporočam vam, da nepreklicno naročam sledečo (sledeče) knjigo(e), predstavljeno(e) v SV in po navedeni ceni oz.cenah. (naslov knjige oz. knjig) Ime in priimek ............................................................................... Naslov ....................................................................................... ZNAM EN m SLOVENC! PRIM) TRi jože javprš)&k CATEHISMVS VLVBLANI M.D.L.XXX. je faksimilna izdaja Lutrovega malega katekizma, ki bo za zbiralce starih slovenskih izdaj lepa priložnost, da dopolnijo svojo zbirko. Katekizem pa je zanimiv tudi za vsakega, ki se zanima, kako so slovensko besedo pisali v času reformacije, v času nastajanja prvih slovenskih knjig. Katekizem stane 90 šilingov. Triptih o Trubarju je gotovo najbolj popularno literarno delo, v katerem pisatelj Drago Jančar v treh dramatizacijah prikazuje življenje Primoža Trubarja. Na osnovi teh iger so tudi posneli televizijsko nadaljevanko o Primožu Trubarju, ki jo je avtor napisal prav ob 400-letnici Trubarjeve smrti. Prva igra nosi naslov Ogenj, druga Nig-dirdom, tretja pa Heretik, ki je tudi naslov celovečernega filma, ki ga bomo lahko gledali tudi pri nas na Koroškem oz. avstrijski televiziji. Že zaradi tega je zanimivo knjigo vzeti v roke, zlasti pa tudi zato, ker si bralec, če bo videl TV nadaljevanke ali film, lahko ustvaril pravi odnos med besedi- Kraj in datum Podpis partizanska knjiga ' .s. <<*.'. . -J -s. lom in filmsko realizacijo Jančarjevega dela. Ob tem bo spoznal Jančarjevo spretno roko v dramatizaciji, hkrati pa tudi zanos, s katerim se je lotil tako zahtevnega dela, saj je moral temeljito preštudirati zgodovino slovenske reformacije in Trubarjevo biografijo, da je lahko živo opisal pot pionirja slovenskega slovstva, reformatorja in humanista Primoža Trubarja, ki je šele po tolikih stoletjih prišel v široko zavest slovenskega naroda. Ocenjevalec Jančarjevih iger o Trubarju, dr. Primož Simoniti med drugim pravi: Jančar se je po očitno temeljitem študiju Trubarja in njegovega časa s pretanjenim posluhom za utrip konkretne historične dobe in z refleksijo tega dogajanja vzdignil do umetniške nadgradnje in nam ustvaril tudi nadvse aktualen tekst o nas samih in naših koreninah, tekst, ki je pač veliko več od kake v zgodovinski preobleki podane ..vzpored-nice" dilemam in stiskam našega časa. Knjiga stane šil. 152.-. Trubarjevo berilo je knjiga, ki jo je Slovenska prosvetna zveza oziroma Založba Drava uvrstila v knjižni dar za leto 1987. Pri tem gre za skupno izdajo Založništva tržaškega tiska in Založbe Drava, ki sta se s tem vključili v vseslovensko obhajanje 400-let-nice smrti Primoža Trubarja. Čeprav se bo bralec v Trubarjevem berilu srečal z enim ali drugim besedilom, objavljenem v predstavljenih knjigah, je tu v zelo strnjeni, a dovolj pregledni obliki prikazano delo in pomen Trubarjevega prispevka slovenski zgodovini. Berilo je sestavljeno iz odlomkov izvirnih spisov, iz uvodov, ki spremljajo skoraj vsako knjigo očeta slovenske pisane besede, in odlomkov iz korespondence. Trubarjeva besedila so tiskana v današnji pisavi, njegova nemška besedila pa so prevzeta iz prevodov, ki jih je za Slovenske protestantske pisce (Ljubljana 1934) prispeval dr. Mirko Rupel, za Trubarjeva pisma (SAZU) pa dr. Jože Rajhman. Trubarjevo berilo stane 120 šilingov, v povezavi s knjižnim darom pa je kajpada znatno cenejši, zato priporočamo, da kupite kompletno zbirko, ki za ceno 544 šilingov vsebuje pet knjig. S tem je sklenjen krog predstavitev in upamo, da se bodo bralci lažje odločili, katero knjigo bodo kupili zase, ali za praznično darilo. AVST R!JA 1 Petek, 5. 12.: 9.00 Poročila -9.05 Policijska inšpekcija 1 -9.30 Ruščina -10.00 Šolska TV -10.30 Sanje mojega življenja -12.05 Poročila in ozadja - 13.05 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Niklaas, otrok iz Flandrije -17.30 Mata nogometna enajsterica in njene težave - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi -19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki - 20.15 Nerešeni akti - xy - 21.15 Knick Knatterton -21.25 V najboljši družbi -22.10 ... Imam samo grenek nasmešek - 23.15 Gledališka predstava - 0.30 Poročila. Sobota, 6. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Italijanščina - 9.35 Francoščina - 10.05 Ruščina -10.35Tatovi iz Marshana- 12.00 Nočni studio - 13.05 Poročila - 14.00 Zdravnik iz strasti - 15.30 Nove zgodbe o Miklavžu - 16.00 Nils Holgersson - 16.25 Otroci iz Muhltala - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Kdo rokodelči z nami? - 17.30 Rasmus in vagabund -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Dva x sedem -18.25 Veselo v soboto -18.50 Pater dr. Berthold Mayr odgovarja -19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 čas v sliki in šport - 20.15 Eden bo zmagal - 22.05 Voščila - 23.05 The dream is over - 23.50 Solid Gold - 0.35 Poročila. Nedelja, 7.12.: 11.00 Ura tiska - 12.00 Orientacija -14.35 Velika strast -16.05 Sveto pismo - pripovedovano za otroke - 16.10 Zrcalne slike -16.25 Aliče v čudežni deželi -16.50 Bra-vissimo - 17.35 Prometni klub za otroke -17.40 Klub seniorjev - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi -19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori msgr. Josef Eichinger - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Italijanska noč - 22.05 Gledališki obzornik - 23.05 Priče časa - 0.10 Poročila. Ponedeljek, 8. 12.: 13.25 Buana - Beli levi iz Timbavatija - 15.00 Zvezdniki pojejo za otroke - 16.20 Rdeči panter - 16.45 Hans - 18.15 Krems: staro mesto, lepa dežela-19.00 Slike iz Avstrije -19.25 Govori msgr. Josef Eichinger - 19.30 Čas v sliki in šport - 20.15 Očetje in sinovi - 22.25 Otočje za morjem - 0.05 Poročila. Torek, 9. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Policijska postaja - 9.30 Italijanščina -10.00 Šolska TV - 10.30 Zdravnik iz strasti -12.00 Vas brez duše -13.10 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Tudi pošaliti se je treba-17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Prednost-21.08 Poglej in ugani-21.15 Dallas - 22.00 O filmu - 22.45 Šport - 22.50 Jazz na vzhodu - 23.50 Serpico - 0.35 Poročila. Sreda, 10. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Policijska inšpekcija 1-9.30 Francoščina -10.00 Šolska TV -10.30... Srečo je treba imeti -12.10 Prednost - 13.00 Poročila - 16.30 Presneti prehlad - 16.55 Mini-ČVS - 17.05 Jolly box - 17.30 Sipe iz drugega nadstropja-17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes z novostmi iz Južne Tirolske -19.30 čas v sliki - 20.15 Očetje in sinovi -22.20 Posnetek od blizu - 23.05 Ko se začne slavnost -1.00 Poročila. Četrtek, 11.12.: 9.00 Poročila-9.05 Policijska inšpekcija 1 - 9.30 Dežela in ljudje -10.00 Šolska TV -10.30 Buana - Beli levi iz Timbavatija -12.05 Pandam - nov naravni rezervat - 12.15 Klub seniorjev - 13.00 Poročila - 16.30 Za predšolske otroke - Mini-ČVS - 17.05 Grisu, mali zmaj -17.30 Black beauti -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Glasbeni skedenj - 21.50 1-2-X - 22.20 Kaos-23.45 Poročila. 18.00 Panoptikum-18.25 Šport-19.00Trai!er - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti -. 20.15 Življenje brez ograje - 21.45 Šport -22.20 Miami vice - 23.50 Zahodno od Santa Fe-a-0.15 Poročita. Nedelja, 7.12.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter-9.20 Privatne afere Bel Ami-a-11.15 ORF stereo koncert - 15.00 Športni popoldan -16.55 Ljubite klasiko - 17.40 Adventno petje -18.25 Poglej in ugani - 18.30 Okay - 19.25 Novo v kinu -19.30 Čas v sliki -19.50 Primer za ljudskega odvetnika-20.15 Srečo moraš imeti - 21.55 6 iz 45 - 22.10 Budov nauk - 22.15 Policijski revir21 -23.55 TheAddamsfamily-0.20 Poročila. Ponedeljek, 8. 12.: 9.00 Poročila - 9.05 Mikijeva parada trikov - 9.30 Božja pot -10.50 Sto mojstrovin - 11.00 Nabisco tennis masters - 14.00 Luisa Miller - 16.30 Smrt belega Mara-buta -18.00 Cesta LindenstraBe -18.30 Izposojeni dedek -19.25 Avstrijske dragocenosti - 19.30 Čas v sliki -19.50 Prerok Jesaja: sanje o miru-20.15 Zveneča Avstrija-21.08 Kuharski mojstri -21.15 Udo Jurgens, melodija in moda - 22.15 Sedem dni športa - 22.35 Ameriški film - 0.25 Poročila. Torek, 9.12.: 15.30 Nabisco tennis masters - 17.30 Orientacija -18.00 Kviz -18.30 O. E. D., kriminatna serija -19.15 Otroci pripovedujejo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Made in Austria -21.08 Poglej in ugani -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal -21.45 Klub 2 in poročila. Sreda, 10. 12.: 17.00 Zdravje, fundament življenja - 17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Vojna mravetj -18.30 VVatzmannova vzhodna stena - 19.15 Otroci pripovedujejo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Bratje Taviani -21.15 Čas v sliki-21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Sovjetska zveza pod Gorbačevom' - 22.30 Šport - 23.30 Poročila. Četrtek, 11.12.: 17.30 O računalnikih -18.00 Prosim k mizi - 18.30 Grandes Jourasses - 19.15 Otroci pripovedujejo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Poročila in ozadja - 21.15 čas v sliki -21.35 Kulturni žurnal -21.50 Klub 2 in poročila. SLOVENSKE ODDAJE AVSTRiJSKEGA RAD!A Vsak dan od 18.10 -19.00 Petek, 5.12.: SNG „Drama" v Celovcu - Jančarjev ..Briljantni valček" Sobota, 6.12.: Duhovni nagovor (misijonar C. Demšar) Voščila (M. Hartmann) Nedelja, 7.12.: Svetnikovski koledar: Od Lovrenca do Silvestra (F. Buchvvald) Ponedeljek, 8.12.: Pohujšanje prihaja v Rož (I. Antolič na praznik Brezmadežne) Torek, 9.12.: Mladinska oddaja (Zimski trendi v glasbi, modi in pri igrah) Sreda, 10.12.: Primož Trubar Večerna 21.00-22.00: Slovenski oktet - posnetek koncerta 4.12. v Celovcu četrtek, 11.12.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 12.12.: Kulturno-glasbena oddaja: Koroški liki - Kres (R. Vospernik) Jezikovni pogovor (J. Messner) A V S T R ! J A 2 Petek, 5. 12.: 16.20 Bolnišnica ob robu mesta - 17.15 Za vedno o cvetelo? - 18.00 Tedenski pregled -18.30 Q. E. D. - kriminalna serija -19.15 Otroci pripovedujejo -19.30 Čas v sliki - 20.15 Belo zlato - ledeniki -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturni žurnal - 21.45 Šport -22.15 Ben in Chartie - 0.05 Nerešeni akti - xy -0.10 Poročila. Sobota, 6. 12.: 15.45 Dva x sedem - 16.15 7. prvenstvo ljudske glasbe alpskih dežel -17.00 Ljuba družina - 17.45 Kdo me hoče? - LJUBLJANA Petek, 5. 12.: 9.00 Tednik -10.00 Po belih in črnih tipkah 15.45 TV Mozaik - ponovitev -17.25 Poročila - 17.30 Medvedek s tranzistorjem - 17.45 Zgodbe modrega telefona: Stare vrane, češkoslovaška nanizanka -18.10 Računalniški informacijski sistemi -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik ljubljanskega območja - 19.30 Dnevnik - 19.55 Vreme - 20.05 Novi Pacifik: Vrči, ki jih je treba napolniti, ali sveče, ki jih je treba prižgati, ameriška dokumentarna serija-21.10 Hollywoodčanke, ameriška nadaljevanka - 22.00 Dnevnik - 22.20 Malou, nemški film. Sobota, 6. 12.: 8.00 Poročila - 8.05 Vojna je vojna - 8.20 Slovenske ljudske pravljice III.: O mačehi - 8.50 Zlata ribica - 9.05 Miti in legende - 9.15 Smogovi -10.00 Halo, Bratislava - tukaj Ljubljana! -11.05 M PF Celje 85-11.35 Otrok in igra -11.55 Varstvo pri delu -12.05 Novi paci-fik, ameriška nadaljevanka - 13.05 Mir in razorožitev-13.35 Poročila-15.20 Ljubitelji narave - 15.50 Primož Trubar: Moji ljubi Slovenci -16.50 Poročila - 16.55 DP v Košarki (M) -Bosna : Cibona, prenos - 18.25 Na zvezi -18.45 Risanka -19.00 Danes: Turistični globus - 19.30 Dnevnik - 19.45 Vreme - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Zadnji znani naslov (del. naslov), francoski film - 22.05 Dnevnik - 22.20 Video-godba. Nedelja, 7. 12.: 8.30 Poročila - 8.35 Živ žav: Risanke, biskvitki - 9.25 Zgodbe modrega telefona, češkoslovaška nadaljevanka - 9.55 Val d'lsere: Svetovni pokal v smučanju veleslalom (M), prenos 1. teka - 10.55 Primorska poje v Siovenski vestnik praznuje 40-!etnico Nagradno tekmovanje je zaktjučeno Še naprej pridobivajmo naročnike Vsem sodelavcem, dopisnikom in prijateljem Slovenskega vestnika, ki so ob 40-letnici našega lista sodelovali pri nagradnem tekmovanju za zbiranje novih naročnikov, velja najlepša hvala. Junija meseca smo na jubilejni prireditvi podarili nagrade najboljšim zbirateljem iz prvega kola. S koncem meseca novembra smo zaključili drugi del nagradnega tekmovanja za pridobivanje novih naročnikov. Skupno smo v tej akciji pridobili blizu dvesto novih naročnikov. Potrjeni smo bili v ugotovitvi, daje slovenski tedenski časopis ena najvažnejših povezav med pripadniki slovenske narodne skupnosti, čeprav imajo ljudje vedno manj časa za prebiranje pismenih vesti in na drugi strani znanje slovenskega jezika nazaduje. Nagrade Kot že v prvem kolu je tudi v drugem delu tekmovanja bil najmarljivejši naš pliberški dopisnik Lipej Kotenik, ki si je s tem pridobil pravico do prve nagrade: mikrokompjuterja. Z žrebom pa smo med ostalimi, ki so pridobivali naročnike, razdelili še pet nagrad: * smuči iz tovarne Elan na Brnci dobi Marta Poianšek, * po eno stensko omaro iz tovanre IPH v Žitari vasi dobi Vinko Wieser, # pogostitev za dve osebi v hotelu Korotan v Sekiri dobi Miian Bia-žej, # pogostitev v hotelu Obir v Železni Kapli pa je žreb dodelil Biažu Sparovcu-Daru iz Maribora. Nagrajencem čestitamo in si želimo, da naš list tudi v bodoče podpirajo v okviru svojih možnosti. Vse ostale bralce pa naprošamo, da tudi v bodoče pomagajo širiti družino bralcev Slovenskega vestnika. Uredništvo Stovenski vestnik praznuje 40-!etnico Še imamo upanja! Vse kaže, da se bomo morali takoj in še močneje zoperstaviti načrtom in zahtevam po ločevanju šoloobveznih otrok! Sodelavke in sodelavci komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva vas naprošajo še enkrat za podporo. Potrebujemo vašo moralno in finančno podporo, da se bomo z večjimi in odločnejšimi akcijami uprli nadaljnjemu načrtovanemu ukinjevanju skupnega pouka. Vsem, ki so nas, predvsem v zadnjem času že podprli, se prav prisrčno zahvaljujemo. Poslužite se vplačilnice Komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva - številka konta: 33936 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu. Hvala. t\t* "LVC3, KOPf * Vrtnica za Matjaža M še ovenelo cvef/c no grobu inženirja Pavia ŽuHCur-MuiJuža, pobudnica za avedbo bralne značke Karla Prašnika-Gašperja in predsednika 5osvefa Gašperjeve bralne značke v Pjnbijani, ko smo se člani sestali na ponovni seji. Pod vtisom nenadomestljive izgube tovariša Matjaža smo molče in sklonjenih glav posedli okrog mize v pisarni Zveze prijateljev mladine občine &ška v Ljubljani, kjer se je sosvet navadno sestaja/. Le prazen stol, na mizi pred njim pa v majhni vazi kot kri rdeč cvet vrtnice... Po je ostalo. Njegov sto/. Njegov cvet. Vrtnica tokrat ni pričala o radostL in veselju. Neutolažljivo je tožila za preminulim prijateljem, ČLOVEKOM. Pretreseni ob smrti prvoborca in organizatorja narodnoosvobodilnega boja na slovenskem in avstrijskem Koroškem, smo se bridko zavedali, da ni /e nad 4.000 gašper-jevcev (kolikor članov šteje zdaj ta bralna značka) izgubilo svojega učitelja in vzornika, temveč da je tudi slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem izgubila delovnega in zvestega prijatelja. Vse do zadnjega je bil svoji Koroški iz srca predan. Iva Kastelčeva (tajnica Posveta) je uvodne besede posvetila spominu predsednika Matjaža. V srcih vseh navzočih je iz žalosti vzklila odločnost, da bomo Matjaževo delo nadaljevali z nezmanjšano ljubeznijo, predanostjo in odgovornostjo. Pokoj smo se dogovorili, da bomo pripravili poročilo o dosedanjem delu, dalje načrt za prihodnje obdobje in sestavili seznam, koga bomo še povabili no to - za nas in za vse koroške .Slovence - pomembno srečanje gošperjevcev v Ljubljani. .Že nekaj časa se je namreč Sosvet Gašperjeve bralne značke s predsednikom Matjažem Žaucerjem pripravljal na večji posvet, ki naj bi bil po predvidevanjih sredi decembra letos v Ljubljani. Na njem noj bi organizatorji in mentorji Gašperjeve bralne značke pregledali uspehe in težave dosedanjih prizadevanj za razširjanje in ut