STRELSTVU VEČJI POMEN Že vrsto let deluje na terenu Vevč bolj ali manj uspešno strelska družine Bine Grajzer. Kvaliteta in kvantiteta te strelske druzine v preteklosti sta bili, pač odvisni od trenutnega sestava njenih članov, od razumevanja okolice in družbe-nopolitičnih organizacij ter Papimice. Prav pa bi bilo, da bi v prihodnje vse družbenopolitične organizacije s terena skupno s Papimico skrbele, da zaradi materialnih problemov dejavnosti strelske družine Bine Grajzer ne bi zamirala ali celo ugasnila, kot se je zgodilo s številnimi strelskimi družinami v naši občini. Še nekaj let nazaj smo imeli v naši občini okoli 20 strelskih družin, medtem ko danes delujejo le še štiri. Na območju vzhodnega dela občine je strelska dmžina Bine Grajzer $e edina. J V preteklem letu je strelska družina Bine Grajzer organizi-rala več tekmovanj, udeležila se je raznih strelskih tekmovanj ter tekmovala v občinski strel-ski ligi. Tako so imeli lani za 29. november srečanja s sekcijo družine, ki deluje v Javoru in ima 27 članov, udeležili pa so se tudi tekmovanja slovenskih strelskih družin, ki ga je za praznik republike organizirala strelska družina Stane Rozman iz Šentvida. V jesenskem delu občinske lige so z 10-člansko moško ekipo zavzeli tretje me-sto, 3-članska ženska ekipa pa drugo mesto. Zadnje dni starega leta je družina organizirala no-voletno tekmovanje v streljanju in šahu. Streljanja se je udele-žilo 76 občanov, v šahu pa se jih je pomerilo 38. Od 200 možnih zadetkov so posamez-niki dosegli naslednje rezultate: Člani: 1. Jože Pintar 164 krogov, 2. Franc Prezelj 163, 3. Franc Sekelšek 162; članice: 1. Darinka Sešek 153, 2. Nada Žlender 150, 3. Anica Štuhec 149; pionirji: 1. Jože Sekelšek 153, 2. Matija Gašperlin 145,3. Matjaž MiheHč 127 krogov. V letošnjem letu ima družina v načrtu organizacijo tekmo-vanja za pokal Bine Giajzer in tekmovanje v patrolnem teku, še naprej bo tekmovala v občin-ski strelski Hgj in se udeleževala srečanj s posameznimi strel-skimi družinami. Ob vsem tem bo mogoče kdo pripomnil, da pač delovanje te strelske družine ni ravno na viši-ni. Toda, če pogledamo, v kakš-nih pogojih je družina delovala, potem lahko zaključimo, da je aktivnost strelcev večja, kot bi glede pogojev lahko pričako-vali. Tako do sedaj niso imeli ne odprtega ne zaprtega strelišča, kjer bi lahko trenirali. Zadnjo finančno pomoč je družina pre-jela leta 1971, ko ji je vevška Papirnica dodelila 2.000 din. Od takrat sloni aktivnost druži-ne le na privrženost njenih čla-nov, predvsem pa njenega pred-sednika Vikija Skrjanca, ki vodi družino že 22 let, natančneje od marca 1952. Pri svojem delu naleti na veliko težav, predvsem pa ga tare dejstvo, da družina nima svojih prostorov ter da strelci pri raznih organizacijah nimajo takega razumevanja kot bi bilo potrebno. No, vendar se tudi vevškim strelcem obetajo lepši časi. Le-tos je v načrtu izgradnja odpr-tega strelišča za malokalibrsko puško in pištolo, in sicer v športnem parku Vevče. Z deli bodo pričeli takoj, ko bo urejen odkup zemljišča. Predvideni stroški gradnje znašajo okrog 200.000 din. Strelišče bo na južni strani nogometnega igri-šča v smeri jug-sever in bo zava-rovano z braniki, da posamezni ,,zgrešeni" naboji ne bodo ogro-žali okolice. Z izgradnjo streli-šča bo dana možnost za razvoj strelske družine tako v kvantita-tivni kot kvalitativni smeri. Obenem bodo na tem strelišču izvajali tudi priprave na splošni ljudski odpor. Prav bi bilo, dta^ bi glede slednjega močno pove-zali interese Papirnice, krajevne skupnosti in strelske družine, saj bi le s kooidiniraniin delova-njem vseh skupaj lahko na vev-škem terenu organizirali ob-rambne ukrepe na najboljši n\o-žen način. Tudi same priprave bi s tako povezavo potekale koordinirano in uspešno. O po-menu, ki ga imajo strelske dru-žine pri pripravah na splošni ljudski odpor, je bilo že veliko napisanega in izgovorjenega, zato se potrudimo, da spreme-nimo te besede v dejanja in pri-znajmo strelski družini pomen, kakišenjipripada. POTOČNIK