Solidarnost — internacionalizem. S posebnim ozirom na stanovsko-šolska politiška stremljenja slovenskega naprednega noiteljatva. Danes, ko je prišlo že do skupnega nastopanja in združitre napreduega slovanskega in splošuo napreduega učiteljstva v Avstriji, ko je Bolidarnost zadobila splošno mesto razsodnosti in treznosti, nihče vež ne dvomi o potrebi interesn^ga združenja t točkah, v katerih soglašamo — in je trdno uverjen, da tako združenje nikdar ne znači narodnega izdajstva, čeprav se združimo z našimi narodnostnimi nasprotniki, a stanovskimi tovariši, temveč je to združenje koristno in potrebno interesnim skupinam, ne da bi postala ena od druge odrisna. Tako soglaša vse napredno učiteljstvo v Avstriji v onih točkah, ki so nam skupne in zanje tudi skupno nastopa. Danes nastopa vse napredno avstrijsko učiteljstvo za dve točki skupno, t. j. za gmotno situiranje vsega avstrijskega učiteljstva in da se pri preosnovanju državnega šolskega zakona ne krši načela naprednosti. Vsekakor se pa bosta družili obu napredni iuteresni skupini vselej solidarno, kadar pojde za kako skupno zadevo, za stanovske in šolske zadeve v državi. To so skupni smotri naše stanovske in šolske politike. Kadar se pa zastopa narodnostne in specialne interese, tedaj pa uastopata ti interesni skupini vsaka zase. Torej nikakor nima v tem oziru naše združenje vpliva na krajevne in narodnostne razmere in tudi ne dovaja to združenje ne nacionalnih ne deželnih ne krajevnih organizacij in tudi ne posameznika do bodisi kakršnekoli odvisnosti. V zgoraj označenih točkah je torej udejstveno naše iuternacionaluo stališče in načelo, medtem ko ostaja krajernim orgaDizacijam in nacionarnim zvezam prosto izvrševati narodnostni in podrobni program. Potrebno se nam je zdelo to omenjati, da se nas bo razumelo ob raznih prilikah; potrebno pa tudi v tem oziru, da se bo vedel vsak posameznik zanimati tudi za te kornpromisne zadeve in se bodo z zanimanjem in disciplino posameznika laglje dosegliskupni smotri. Ni dovolj, da se zanimaš za organizaeijsko gibanje t svojem okraju, temTeč je neobhodna potreba, da se seznaniš z vsemi sklepi in naklepi višjih, nadrejenih organizacij in znaš tako zastopati ob vsaki priliki v njih označeno stališče. Obsebi je umevno, da tako solidarno na stopajo tudi manjše organizacije medseboj t onih krajib in stvareh, ki se tičejo skupnih zadev. Nikakor nismo zadaj in vemo, da se tako že sedaj postopa, toda važno se nam je zdelo to konštatirati z ozirora na našo stanovskošolsko politiko in nje formuliranje. Toliko o mejah in razmerju naše notranje stanovske in šolske politike, katere neobhodnost se nam kaže nujna potreba in s kataro se moramo natančneje seznanjati i baviti. Drugačno in večje je pa naše druženje na slovanski, t. j. na narodnostni podlagi, ker tu je naša solidarnost tem večja in vez tem trdnejša, ker tu so nam točke obilnejše in je več skupnih interesov. Slovansko-šolska in stanovska politika, ki smo jo započeli, nam obeta še obilega sadu, ker je trenutek izbran srečno — ko je pričela slovanska večina dobivati svojo veljavo in bo tako začela dobivati svoje pravice, ki nam gredo. S splušnim politiškim preobratom naj se pa vrši preobrat tudi v šolstvu, in naši BZavezi" je skrbeti, da bodo tla v tem oziru pripravljena. Program, ki se bo podal na zborovaDju v Krakovem, nam bo podal smeri, in tedaj bo dovolj prilike se natančneje baviti s tem rprašanjem in ga razmotrirati. Skoro da nam ni potreba tu oraenjati ene prrih zahter, ki jih ima realizovati naša slovanska zveza, da se peča z reorganizacijo naših učiteljišč in jih napravi za vzgojerališča narodnega učiteljstva i. t. d. Morebiti nam bo kdo predbacival, da smo z našo slovansko poliliko pričeli napačno. Toda naj bo uverjen, da se zavedamo večjih in tesnejših jugoslovanskih interesov in smotror, ki jib imamo zastopati, toda se nam r tem oziru stavijo mnogo večje zapreke in ovire t družeuju, nego za rešitev splošno slovanskega stanovsko-šolskega vprašanja. Toda pride tudi do rešitve jugoslovanskega učiteljskega iu šolskega vprašanja in gotoro bo to vprašanje velikega pomena ter bo zavzemalo eno prvih mest v vrsti yprašanj jugoslovanske vzajemnosti. Naše vezi bodo postale tesne, ker bodo ta&ne vezi naših skupnih interesov. Naši smotri in stremljenja bodo pa t splošno korist in dobro jugoslovanskih narodoT. Tako smo obravnavali v glavnih potezah sraeri naše stanovsko-šolske politike, s katere podrobnostjo se nam bo treba še natančneje baviti. Slovensko učiteljstvo naj sepazaveda, danasizvennaše narodne stanovsko - šo1ske politike čaka važnanalogatudiz ozirom na izvennarodno stanovsko-šolskopolitiko, dapri reševanju posameznih vprašanj zavzamemo tudi mi svoje stališče in mesto. Preden končamo, naj se pobavim še nekoliko z našo slovensko stanovsko-šolsko politiko, saj je vendar prvi pogoj nastopanju slovenskega učiteljstva za lastne interese izven naroda, da se zavedamo, kaj hočemo zastopati, kaj so naša stremljenja in kaj naše težoje? Torej se nam je treba prej doma dobro pripraviti, preden ponesemo svoje zahteve in težnje ven. Naši notranji stanovskošolski boji nam V tem oziru ne bi škodovali, če bi bili stvarni in načelni ter bi nam ne slikali koristolovstva in fanatizma. Prvi pogoj stvarnemu boju je pa zrelost, prvič stanovska zrelost ia drugič politiška zrelost.. Ne bomo natančneje slikali in črtali smeri pravega boja, ker bi itak pri naših stanovskih nasprotnib tovariših padlo vse na nerodoritna tla. Skoro neumestno bi se nam zdelo črtati tu naš podrobni program, ker so se posamezne točke že vse obrarnavale in smo o njih pisali, da mora biti na jasnem o nijh rsakdo, ki ja opazoval naše delo. Konštatovati pa moramo, da je premnogim slučajem uskoštra Tzrok tudi malo zanimanje in mala izobrazba, tako da si imamo le čestitati, da sa izločujejo taki eleinenti, ki bi nas v odločilnih trenotkib le ovirali. Odločno moramo stopati preko teb. nedisciplinirancev — disciplina je znak zrelosti — a tudi preko onih neorgauizirancev, ki so nam le balast in se okoriščajo z našim delom. (5e se bomo hoteli truditi z njimi, nam znači to potrato časa, če pa bomo stopali preko njih do naših nadaljuih smotrov, bo to njih poguba, ker ne pojdejo z nami in bodo zaostali za duhom časa. Z vztrajnim notranjira delom in z uspešno vnaDJo stanovsko-šolsko politiko bomo torej zadušili te parasite v naših vrstah, ne da bi se nam bilo potreba z DJimi posebe baviti ia ne da bi 66 bilo bati od njib kakega okuženja. Naše delo je zasnovano na bodočnosti in trajnosti, in so uspehi n e i z o g i b n i. To pa, kar oni imenujejo uspeh, je le hipnost slučaja politiških tokov, in rekli bodemo: Bili so! D i i i.