/0X /s
AMb!
[ 15,
briški senat je za ustvaritev
*etovnei
S s
licb ari"5
ief
ga razsodišča
>iiicj' , —---—
^ . ' katero podpirata obe stranki, dokazuje,
Ve	senat zato, da Zedinjene drža-
,	pri mirovnih razpravah po vojni,
angi£ŠKI minister eden svari, da
vojne še ne bo konec
iv
pv
predsedniku da se takoj
^biTJ,'a or®anizaeija Združenih narodov, na podlagi ka-Nis,J. Vezni'ki tesno sodelovali v času vojne in po vojni za-mir.
tu* It
i
■iV£
tf IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MAROH 15, 1943
LETO XLVI. - VOL. XLVI.
•Veitu r,	Ameriški senat je predložil
v kateri senatorji pozivljejo,
i
irei a"1 It
|iv?s
into r.(
!C<" f
ul>' •eive'
>rcf5'
Visi '°'J0 so Podpisali naj-
v °rji obeh lJoliti-Nlož' torek bo resolu-Ve 8enatni zbornici.
!a • es°lucije bo dokazal Senat' ki
da ž i VSe niirovne 'i§ke6 1 S6nat sodelova" itiirf naroda Pri msd" SrstVr V Ulh Podajanjih in
Rmki narod je zdaj prvič siisai o izdatni pomoči iz Amerike
Moskva. — Ruski narod je v soboto prvič uradno zvedel o izdatni pomoči Rusiji iz posojilnega sklada Zed. držav. Vse časopisje v Moskvi je prineslo namreč na prvi strani zagotovilo am-
if
Rt,

0 napadalci po
Of-j j
nomOUneli tajna posve-26 ^ časa. Da ioob fedložili Roosevel-
^8leški'iSU' ko se naha3'a tlien Zlmanji minister j,*'^ ',e bi!o samo slu-
? '^nii S0 srečno- An-
Si!lmin«tepje prišel
lkov Združenih e bodo
I
"iih

Posvetovali o

Uri
3e bil v soboto
bifwredsedniku
ameriški posla-Vt;°hlvG. Winant. "liki k,, (!en Posvetoval Južne Afri->ii j. Je in Avstralije.
(Itn ' Ra »S... .. .....
4»
Na-
rG,0!;;0 položili gori k j i;;Uc\.lo Rooseveltu
vii že odo-a vn i tajnik
KWbi.st
to	lv0 bo povedal
,	P«daednik.
"•ttllh °/jlh državnemu
V;
fs!>ori h?
v glavnem o

,"' «ko/'aVe Pomagajo z Vse* svo-v v°jni proti osf-
ijl UstvaH -
CV v«Gh I sne admi"
^t avie a i 1> ki so
1	0sišča- kadar
°b°roŽene sile
V S To
vlade
'Jo, mr
ki to v osiških JUl bodo zasedli
.i	pa samo
a.8i bodo te de.
z relifom
1 d
kan'n t« tudi
deklam
i k HstVav.
C^odif Poseben od-H^H. 1 8P°rne zahte-
še ne pomenijo, da bo kmalu konec vojni.
"Mi smo pričeli čutiti svojo moč, pa tudi sovražnik jo že čuti," je izjavil Mr. Eden, "toda najbolj varno je, ako imamo v mislih dejstvo, da je pred nami še dolga pot do zmage."
-r—o—-
tagresnica Bolton je predložila zahtevo za armado m farmah
Washington. — • Kongresnica iz 22. okraja, Frances P. Bolton, je predložila poslanski zbornici zahtevo farmarjev iz okraja Lake v Ohio, v katerih farmarji zahtevajo, naj se mobilizira delavce za na farme na enak način, kot vojake za armado.
Kongresnica je svarila zbornico, da je treba nekaj takoj napraviti za farme in preskrbeti delavce, drugače bodo trpeli pridelki. Farmarji iz Lake okraja svetujejo, naj bi naborne komisije enako rekrutirale delavce na farme, kot rekrutirajo novin- P 0Z1J1 v premogovniku v Bear ce za armado. Dobili naj bili vo- freeku dne 27. februarja, je bi-jaške uniforme, kape in našive, lo j7 Slovencev m Hrvatov in
katere naj bi vedno nosili.	\™tr Z ^ b P6t Čla"°V
Kmetije v Lake okraju sličnolfNPJ. Slovenske žrtve so sle-
kot v drugih okrajih so izgubile jdece/ John Kropivšek, Fred «koro vse delavce, katere so po- ff;zborfk F r a n k Starčevič brale vojne industrije in ar^a- ^ani društva 81 SNPJ) Ignac da. Ako ne dobe te kmetije no-!Marmclc 111 John MedeP (^lana vih delavcev v 30 do 60-dneh, bo
NOVI GROBOVI
Mary Srnrke
V Cleveland Clinic bolnišnici je umrla Mary Smrke, rojena Bajte, stara GO lot. Stanovala je na 6123 St. Clair Ave. Doma je bila• iz Št. Ruperta pri Mokronogu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 34 leti. Bila je članica društva Lunder Adamič, .-t. 20 SNPJ. Pogreb se bo vršil v torek ob dveh popoldne iz Zakrajškove-ga pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. in na pokopališče Highland Pa*k, naj y miru počiva.
Marij Orchovsc
Po kratki in mučni bolezni je umrla v East End- bolnišnici Mary Orehovec, rojena Kalina
$aj ne rečemo nič, ampak...
Monhsland, Irslcu--Zadnji petek je umrla v tem mestu Miss Kate Madden, stara 112 let. Bila jet kot sodijo, najstarejša, ženska na vsem, Irskem. V vsem svojem življenju ni bila niti enkrat pri zdravniku. Zadnji pondeljek so pa poklicali k njej zdravnika in nekaj dni zatem je umrla. --o---
basadorja Litvinova v Washing-
tonu, da je material, ki ga je do-jster, stsra 42 let, stanujoča bila Rusija z Amerike, donesel ogromno pomoč, katero ruski narod iskreno upošteva in ki se na celi črti zaveda te pomoči.
n
To pe bil najbrže odgovor izjavo ameriškega poslanika Standleya pred nekaj dnevi, da ruski narod ničesar ne ve o izdatni- pomoči iz Amerike, ker ruska vlada to skriva pred njim, ho teč ustvariti ljudsko mnenje, da si Rusija sama pomaga v tej borbi.
Rusko časopisje je prineslo na prvih straneh tudi izjavo angleškega ministra za zrakoplovbo, Archibalda Sinclairja, ki je izjavil v parlamentu, da zavezniško bombardiranje po Nemčjji zadr-žuje .mnogo riemških "bojnih letal od ruske fronte.
-o-
690 E. 157. St. Tukaj zapušča soproga Johna iri pet otrok: Mary, John, pri vojakih v Shreveport, Louisiana; Dorothy, Caroline in Rosemarie, ter enega brata, Louis Kalister v Pennsylvaniji. in .enega brata v Južni Ameriki in več sorodnikov. Rojena je ''bila v vasi Juršče na Notranjskem, kjer zapušča dva brata in eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bivala 19 let ter je bila članica društva Mir, št.4 142 SNPJ. Pogreb se bo vršil iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. Dan in čas še ni določen, ker se čaka, da bo sin John iz vojaškega taborišča dospel na. pogreb.	~'""0 ■■ , v
Johanna Turk V pondeljek zjutraj je umrla v Woman's bolnišnici Johanna Turk, rojena Ule, stara 82 let, stanujoča na 19441 Pasnow
!društva 112 SNPJ); dalje Joe
„ . , ,	____-v. Maja, Louis Kuhar, Viljem
pridelki letos veliko manjši.
1 v, , , ^ , ____!Sl2by, Frank Pajnic in John
Hodnik. Hrvaške žrtve: Frank V, J ju 4-rv ia i Mavrič, Jack Mavrič, John Su-
ongres s posebno odredbo, to je, ,	'	„
7 , ,	, • • .-i.1 "ar, Martin Ratkovč, Vid Za-
+-/-> H n I n \7r> r\ mnhiliviro 1 n 11M	'
putil, Andro Jordan in Sam
ozena si-„	. ki bi pi'e-
nakate-
"»Sbv. tp;
iS vojni.
"Ha ta
S ^tx* resolucija
Nški uPrvi svetovni Hi^f-sniho-
1 Program
l
6 ' Sl6d Česar
^Vfor. Popolnoma ^ je;me'
. UCo sedanjo Sev! ^mister
H^einda
ev Po vojni
CIO
kot prošlo leto. Delavce za kme tije more pa preskrbeti samo
k
da te delavce mobilizira in jih pošlje na farme.
-o-
Predsednik Beneš trdi, da je Nemčija na razsulu London.—Edvard Beneš, predsednik češkoslovaške v 1 a d e v pregnanstvu je izjavil, da so zavezniki v zadnjem dejanju vojne in da je Nemčija na robu razsula. Hitler, ki zdaj molči in ki je spremenil Evropo v peklo, je sprevidel, da se njegova nakana ni obnesla. Beneš je govoril ob četrti obletnici okupacije Prage po nacijih. S sekiro nad ženo John Starek, star 61 let, je v soboto trikrat udaril svojo 55 letno ženo po glavi s sekiro, nato pa poklical policijo. Mož je zaposlen pri NYC železnici. Ko je prišel v soboto z dela domov, se je začela žena prepirati. Mož ji je rekel, naj se vleže in zaspi. Žena ga je ubogala, nakar je šel rfiož po sekiro in jo trikrat tako močno udaril po glavi, da je sekira odletela s to-porišča. Nato je šel v bližnjo lekarno in poklical policijo. Ženo so odpeljali v St. Lukes bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Zakonca imata tri odrasle otroke. .............^lu^l^a
17 Slovencev in Hrvatov zadušenih v rovu
Prosveta poroča sledečo vest | Ave., Euclid, O. Poprej so'žive iz Red Lodge, Montana:—Med li na 6213 St. Clair Ave. Po-74 rudarji, ki so bili ubiti oziro- greb se vrši iz Želetovega po-ma zadušeni od plina pri eks- grebnega zavoda, 6502 St. Clair
Ave. Več poročamo prihodnjič. Več smrtnih slučajev Grdinov pogrebni zavod poroča o naslednjih smrtnih slučajih: Imro Tizner, rodom Slovak, star 58 let. Pogreb bo danes na Kal vari j o. — Benjamin Matej Kovski, rodom Poljak, star 62 let. Pogreb v sredo na Kalvarijo. Flolierija Vardas, rodom Grkinja, stara 85 let. Pogreb iz grške cerkve. Vsi pogrebi se vršijo iz kapele, 1053 E. 62. St.
-o—-
Za razvedrilo vojakom V našem uradu so darovali za Cathjedral kantino sledečii: S3i Mrs. Pauline Stampfel, 6108 St. Clair Ave; družina Jacob Požar, 998 E. 71. St. $2. in Ida Brožič iz 8417 Rosewood Ave. $1. Prav lepa hvala vsem skupaj.
Borovič.
Seja Zadruge
Ob 7:30 nocoj bo seja direkto-rija Slovenske zadružne zveze. Jutri zvečer ob osmih bo pa seja ženskega odseka. Obe seji bosta v uradu.
m na
Naši
vojaki
h h k
Naborne komisije 26, 27 in 29 so oklicale sledeče naše fante v armado: Louis Rozman, Benedict Hrovat, Anton Kocjančič, Raymond Hočevar, Rudolph Mišmaš, Peter Popovič, Anthony Godec, August Mustar, Robert železnik, Robert Rebič, William Ozimek, Anthony Travnik, Frank Seme, Ralph Godec, Joseph Zbašnik. Zadnja dva bosta šla k mornarici. Vsem tem fantom želimo zdravja in pa srečen
povratek domov.
Kb Pa >ss3
John Miller, sin Mr. in Mrs.
John Miller iz 5603 Carry Ave. bo odšel v sredo k vojakom, želimo mu vso srečo in zdrav povratek.
tsa um Rs Albin L amper t, sin Mrs. Franko iz 1010 E. 70. St. je odšel zadnjo sredo v službo Strica Sama. želimo mu srečo in zdravja.
m m s®
Emil Sile, sin Mrs. Tanko iz 53. ceste je odšel v soboto 13. marca v armado Strica Sama. želimo mu, da bo vrnil zdrav in srečen po vojni domov.
8ie vozijo nikogar
na delor ne bodo dobili Bi ®(gazolinskih kart
Urad za kontrolo cen je prišel, na dan z drastično odredbo, kij bo prizadela one lastnike avtov, ki se vozijo sami na delo in z dela. Začenši z 22. marcem ne bo dobil nihče B ali C gazolinske karte, kdor ne vozi najmanj tri druge na delo in z dela, ali kdor ne more dokazati, da ne more dobiti treh pasažirjev,, ali da sploh ne more dobiti nobenega.
Vlada ves čas racioniranja ga-zolina zahteva, da se vozi več oseb na delo in z dela z istim avtom, ali da uporablja nekaj časa avto ena oseba, potem pa druga svojega. To dozdaj ni prineslo dosti uspeha, zato je prišla zdaj vlada z bolj strogo odredbo.
Voznik, ki ne vozi nikogar na
delo in z dela domov, bo moral
/ ,) . 1.
dokazati, da nima absolutno nobene druge transportacije na razpolago do tovarne, kot svoj avto, drugače ne bo dobil B ali C karte.
-o-
Rusi ne priznajo padec Harkova
Hitlerjev glavni stan poroča o zmagi nad Harko« vom, doČim Rusi poročajo samo o vročih bo-jih v okolici mesta. Rusi poročajo o splošnem prodiranju proti Smolensku.
Nemci so včeraj poročali o zavzetju važnega ukrajinskega mesta Harkova, katerega so zopet okupirali po strahovitih bojih in iz katerega so bili pregnani komaj pred enim mesecem Hitlerjev glavni stan je izdal včeraj posebno poročilo o zavzetju Harkova, docim se glasi rusko polnočno poročilo, da se vrše v okolici Harkova neprestani in hudi boji.
Rusi priznavajo, da so se uma- —----——------
knili severno in zahodno od me-
Državm agent obstreljen. tepež in revoita pri raciji na nočni
Sta in zatrjujejo, da pošiljajo Nemci neprestano nove rezerve v boj, katere so dobili iz Francije, Belgije in Nizozemske.
Rusi so iztrgali Nemcem Har-kov 16. februarja v ofenzivi, ki so jo pričeli štiri mesece prej iz-1 pred Stalin g r a d a, 375 milj j vzhodno od Harkova. Kakih 35 j milj zahodno od Harkova so se1 bežeči Nemci obrnili in začeli s' proti-ofenzivo nazaj proti Har-kovu.
Ruska poročila se bavijo zdaj največ z ofenzivo na centralni fronti, zahodno od Moskve, kjer so ruske čete prešle reki Dnje-per in Vjazmo, kar pomeni, da je oddaljena ruska armada v tem sektorju samo še 65 milj od Smolenska.
Harkov ni važen samo radi svoje industrije, ampak je važen
Francozi m fia!ijani ¥ besnem spopadu na švicarski meji
prihajajo
Švice
tudi zato, ker bi od tukaj Neme
London.—Iz poročila, da se vrše ljuti boji med francoskimi gerilci in italijanskimi četami v okraju Haute-Savoi, katere je zasedlo italijansko vojaštvo, ko je Hitler okupiral vso Francijo.
Francoski gerilci štejejo mnogo tisoč dobro oboroženih fantov, katerim dovažajo potrebščine zavezniška letala. Streljanje topov se je slišalo v švicarsko Genevo, 25 milj p,roč.
Iz Lausanne, Švica, se poroča. da je pod orožjem zdaj več kot 100,000 francoskih gerilcev po vsej Franciji. Radijo iz Al-žira, Afrika, navdušuje francoske domoljube, naj vztrajajo in
iahko vodTli- spomtadansk0"frfTp6'- ffa'h&j Ifefej organizirajo za
Včeraj zjutraj je 12 državnih agentov udrlo v Memphis Rod and Gun klub v vasici Brooklyn pri Clevelandu. Ker so bila vrata zaklenjena, so jih razbili in tudi okna in skočili v notranjost. Tam je bilo zbranih več gostov, katere so vse naložili na avtomobile in jih odpeljali v brooklynsko mestno hišo.
Tam so jih vki}.jižili in jih okrog sedmih zjutraj izpustili. Pri tem je prišlo do streljanja in pretepa, ko je eden izmed kakih 30 "kostimarjev" zakli-cal: "Fantje, pojdimo od tod!" Zagnali so se proti vratom, katere so branili državni agentje. Prišlo je do pretepa in naenkrat je odjeknil strel.
Ranjen se je zgrudil na tla državni inšpektor Tobias iz Fremont, O., katerega je krogla zadela v nogo. Kot zatrjujejo priče, je bil. Tobias ojbt-streljen s svojim lastnim samokresom v prerivanju pred vrati.
Joseph Augustine, lastnik kluba, se bo moral zagovarjati, ker je obratoval klub, kjer se je točilo žganje brez licence.
-o-
Vesela vest
Tetica štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Al Pecek, 7718 Lockyear Ave. ter jima pustila v spomin krepkega sinčka prvorojenca. Mrs. Pecek je hčerka dobro poznane družine Mr. in Mrs. Frank Klopčič iz 6002 Dibble Ave. Čestitamo!
Deveta obletnica
V torek ob 8 fSO bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Gertrude Možina. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
letno ofenzivo v južno Rusijo, kot so to storili lansko leto. -o-
Nov grob v Niles, 0.
V petek popoldne ob 5:30 je umrl v Niles, O., splošno poznani John F. Vrečar. Rojen je bil v Ljubljani 17. decembra, 1880. V Ameriko je prišel leta 1892 in v Niles leta 1918. Bil je član društva št. 43 SDZ in tajnik društva št. 481 SNPJ, ter član Oltarnega društva cerkve sv. Štefana. Zapušča žalujočo soprogo Terezijo in šest otrok: Louis, ki služi v armadi, Mrs. Louis Pease, Mrs. William Strah, Mrs. Michael Mollis v Newton Falls, O., Mrs. Glen Hoffman, Mineral Ridge, O., in Vrginijo, ter sestro Mrs. Frances Kramer v Niles, O. Pogreb bo iz hiše žalosti, 318 Baldwin Ave., Niles, O. Čas pogreba še ni določen, ker vest o očetovi smrti še ni dosegla sina Louisa v armadi. Rdeči križ in druge oblasti skušajo doznati, kje se nahaja. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje.
-o-
Guverner Bricker je povabil ministra Edena v Cleveland
Ohijski guverner Bricker je poslal angleškemu ministru Edenu v Washingtonu brzojavko, v kateri je povabil ministra na obisk v Cleveland, ki je središče vojne industrije v Ohio. Minister naj bi si ogledal ta industrijski center, kjer je 1,200,-000) na delu za zmago zaveznikov.
Zadnji dan za davke
Nocoj o polnoči poteče rok za plačilo dohodninskih dav-, kov. Federalni urad bo odprt j do polnoči. Kdor plača danes, j ali danes odpošlje denar za j davke po pošti, se bo izognil j kazni.
Pobiranje asesmenta
Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 v stari šoli sv. Vida pobirala asesment.
revolto proti
nacijem. —o—--—
Finančni magnat Morgan je v soboto umrl
Boca Grande, Fla.—V soboto zjutraj ob 3:15 je umrl eden najmogočnejših finančnikov ne samo v Ameriki, ampak vsega sveta, John Pierpont Morgan, star 75 let. Njegovo ime je bilo dolgo let simbol finančne moči in izrednega bogastva. Finančna hiša M organ ova je izvedla dostikrat- največje denarne transakcije v Zed. državah in v drugih deželah.
V soboto popoldne so naložili njegovo truplo v zasebni železniški voz, ki ga je odpeljal v New York, kjer bo pogreb v torek zjutraj ob desetih iz episko-palne cerkve sv. Jurija. ---—o--
Armada bo zahtevala letos veliko zdravnikov
Glasilo zdravniške zveze piše, da bo ameriška armada zahtevala v letu 1943 do 6,900 zdravnikov, 3,000 internistov iz bolnišnic, 4,800 zobozdravnikov in 900 živinozdravnikov.
Največ teh zdravnikov bo armada pobrala iz 20 držav, med katerimi je tudi država Ohio. Nekaj držav je že dalo predpisano kvoto zdravnikov, druge, kot Ohio, pa še ne.
Vandali so zopet zažgali šolo v predmestju
V soboto ponoči je začelo goreti v McKinley šoli v Lake-woodu. Prihiteli so sosedje in požarna b r a m b a in omejili ogenj, da ni napravil več škode. Vandali so udrli v šolo, zmetali iz miznih predalov in omar knjige in papirje na sredo sobe in zažgali. To je že četrti požig v predmestju Clevelanda. Policija ima zaprtega nekega 12 letnega dečka, ki je ušel iz sirotišnice in katerega sumi požiga.
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 15, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor »117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
Published dally except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
7,a Ameriko in Kanado na leto »6.50.. Za Cleveland	po pošti, celo leto $7.50
Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland	po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Pos&mesna številka 3c	_______
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year tJ. S. and Canada $3.50 lor 6 mouths. Cleveland by mail $4.00 for 6 months D. S. and Canada $2.00 tor 3 months. Cleveland by mall $2.25 lor 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 lor 6 months. $2.00 lor 3 months ___Single copies 3c___*___
Entered as second-class matter January 6th. 1808. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 62 Mon., March 15, 1943
*
BESEDA IZ NARODA
*
1 t
Mati se zahvaljuje
Revna, sin Anton mogel od no zgorel nuarja in ruarja, se liti vsem, nesreči pr lodari za ni mogla
sirotna mati, katere je bil dolgo let one-paralize in je nesreč-v sanatoriju 29. ja-bil pokopan 2. feb-želi prav lepo zahva-ki so v terrf času in ihiteli na pomoč z mi-pogreb sina, ko sama ali imela sredstev.
Zopet - druga fronta
Ko je začel oni dan Hitler s proti-ofenzivo proti Har-kovu, je prišel iz Moskve glas, da je poklical Hitler iz zapadne Evrope najmanj 12 divizij. Istočasno je dospelo k zaveznikom zopet svarilo iz Moskve: Hitler bi si ne upal oslabiti obrambo zapadne Evrope s tem, da je vzel od Mm kar 12 divizij, če bi se bal, da bodo, zavezniki odprli drugo fronto v Evropi. Torej imamo zopet na krožniku DRUGO FRONTO.
Sicer zahteva po drugi fronti zdaj ni tako huda kot je bila lansko leto, toda taktika je pa skoro ista. Moskva je lansko leto v juniju že vedela, da je odprtija druge fronte v Evropi za tisto leto iz dnevnega reda in da jo bo nadomestila invazija v Severno Afriko. Kljub temu so Rusi nadaljevali s svojo propagando za drugo fronto iz treh razlogov: 1) še vedno so upali vplivati na vojaške odloke potom javnega mnenja; 2) propaganda je imela veliko vrednost pri ruskem narodu; 3) sovjetski uradniki, ki so vodili propagando, niso smeli vedeti, da so zavezniki spremenili načrt, dasi je bil Stalin sam o tem poučen in ž njim nekaj njegovih
intimnih voditeljev.
Nekaj podobnega je v delu tudi sedaj. Stalin je prav gotovo natančno poučen glede odprtije druge fronte. Zagotovilo o tem je dobil po konferenci v Casablanci. Kljub temu je ob 25 obletnici reorganiziranja ruske armade izjavil, da ruska armada lahko sama požene Nemce z ruske zemlje. To je morda imelo namen oplašiti zaveznike, da bo Rusija vprašala za premirje, čim bo odšel zadnji nemški vojak preko ruske meje.
Značilno je tudi to, da se ni Stalin nikdar pridružil iz javi Roosevelta in Churchilla, da bodo zavezniki zahtevali brezpogojno vdajp osisc'a. To pomeni, da se ne bosta Washington in London nikdar pogajala z Berlinom za premirje, dočim Moskva tega ni nkidar zanikala.
Ruska zahteva po drugi fronti je tesno spojena z vojnimi cilji Združenih narodov. Britanija in Zed. države se držijo pravca, da naj diskuzije o teritorijalnih problemih počakajo'do konca vojne, toda oni dan so nenadoma izbruhnile zahteve po razdelitvi ozemlja med Rusijo in njenimi sosedi Kot vemo, so prišle iz Moskve razne izjave, ki so bili izgovorjene brez ovinkov in ki so jasno kazale, kaj je namer Rusije glede njenih zahodnih meja po vojni.
Stalin je dal vsemu svetu razumeti, da bo Rusija zahtevala tiste meje, ki iih je imela po razdelitvi Poljske s Hitlerjem in pa meje, ki jih je določila Finski ob koncu vojne 1940 Tako zahteva Rusija Besarabijo, vzhodno Poljsko. Estonijo, Litvo, Latvijo in finsko Karelijo. Ni pa zahtevala Rute-nije, ki je bil del Čehoslovaške.
Vzpričo tega so prišli na dan s proti-zahtevami Poljaki ki hočejo imeti za svojo državo po vojni stare meje, ki so jih imeli pred vojno. Priznati je pa treba, da imajo Poljaki jako brezupen slučaj, ker so v tej zahtevi brez pomoči. Anglija in Amerika ne moreta nasprotovati Rusiji, predvsfem še zate ne, ker se nanašajo zahteve Poljakov tudi na ono ozemlje, ki so ga pograbili po prvi svetovni vojni kljub svarilu zaveznikov.
(Kako je pihala diplomatska sapa oni dan, se največ razvidi iz obnašanja predsednika Čehoslovaške, Edvarda Be-neša. Beneš in njegov kabinet niso zahtevali dogovorov za tesnejše sodelovanje s Poljsko po vojni, ker je Stalin dal razumeti, da mu to ne bi bilo po volji. Beneš je zadnji teden izjavil, da bo v kratkem obiskal Washington in Moskvo, oči-vidno z namenom, da dobi pomoč Zed. držav, ki naj bi posredovale v sporu med Rusijo in Poljsko.
Stališče Rusije z ozirom na teritorijalne zahteve igra tudi zelo važno vlogo pri poskusu, da se spravi Finsko iz vojne. Finci bi težko preboleli izgubo vse Karel i je z izgubo, zgodovinskega mesta Viipuri. Toda koncem konca bi Finci morda le pristali na take pogoje, zlasti še, ker ni Rusija ni k dar izjavila, da hoče zasesti vso Finsko. Torej je še vedno upanje, da se Finsko izvije iz objema Nemčije.
Vloga, ki sta jo igrali Anglija in Amerika pri sporih z? vzhodno Evropo, je bila le opazovalna. Toda kakor hitre bodo zapadni zavezniki odprli drugo fronto v Evropi, bodo dobili s tem tudi nekaj več besede. Washington še vedno verjame, da se bodo Sovjeti zadovoljili z establiranimi mejami in da ne bodo poskušali preplaviti zapadne Evrope s komunizmom. Morda Washington računa na to, da bodo v zapadni Evropi ameriške in angleške čete in da bazira to svoje upanje samo na tem. Vsi znaki namreč kažejo, da čakajo komunisti v Italiji, Nemčiji in Franciji na zmago zavezniškega orožja. Fakt je tudi, da so komunisti v Nemčiji precej močni in da so dali vso pomoč Hitlerju, ko je udaril na Poljsko. Potem pa, ko se je Hitler pognal tudi na Rusijo, so nemški komunisti potegnili rožičke k sebi in zdaj čakajo na prve znake, da je zmaga zaveznikov gotova stvar.
TO IN ONO
Vojaku preko morja se ne more poslati zavoja, razen če pošiljatelj na pošti pokaže pismo, v katerem je vojak zahteval poslani predmet in če je priloženo potrdilo od vojakovega poveljnika. Toda paket ne sme biti nad 5 funtov težak in ne sme biti nad 15 palcev dolg.
Prav lepo se zahvali Mrs. Rose Hanko, ki se je potrudila rade volje in je nabrala lepo vsoto $40.75. Sledeči so darovali potom imenovane Mrs. Hanko: $3.00 John Arko; po $2.00 sledeči: Mike Hribar, Anton Vidmar, Frances Deyak, Katarine Holman; dolar in pol je darovala Mrs. Rose Hanko sama; po en dolar: John Mar-lcuch, John Kikol, Andrey Kau-čnik, Frank Mahorčič, Apolo-nia Žitko, Margaret Lesar, Joseph Mišmaš, Angela Smrdel, Anton Bartol, Joseph Trebeč. Mrs. K. Ubič, Mrs. Korenchan, •John Vrhovnik, Valentin Šibe-nik, Uršula Lovko, Frank Shu-mer, Klemenčič družina, Mrs. Mary Hrastar, Švigelj družina, Mary Smole, John Pekol; 75 centov je darovala Mary Kuhel; po 50 centov so darovali:
Mary Mirtič, John Mirtič, Rose Škerl, Antonia Zupančič, Viktor Hočevar, Mary Gjurisin, Frank Kikol, Frances Ponik-var, Frank Benčina, Jennie Zupančič, John Mrzlikar, Rose Maček, Katie Tramšak, Mary Baznik; po 25 centov sta darovala: Angela Rolih in John Štiftar.
Dalje so darovali v pogrebnem zavodu sledeči: Zakrajš-kova (Centa) je prinesla $6; pri kazanju slik v hiši Frank Švigelj so darovali $6.25; po $2 Jennie Maver in Mrs. Menart; po en dolar Miss Mary Ferkul in Karolina Hočevar; $7.50 so darovali neimenovani; 50 centov je darovala Mrs. Raušelj. Skupaj se je nabralo darov v znesku $68.00.
Mrs. Frances Cerne, rojena Debevec, doma iz Borovniške fare, ki je sama ortemogla in v visokih letih, se tem potom prav iz srca zahvaljuje za naklonjenost vsem dobrotnikom, ki so karkoli storili zanjo v tem času in že poprej in se priporoča za morebitno nadaljno pomoč. Mrs. Černe stanuje na 1518 E. 43 St..
Poročevalec Anton Grdina se pridružujem in obenem izrekam zahvalo vsem za pomoč, ki je bila v resnici umestna.
Prva seja eksekutive Slovenskega ameriškega narodnega sveta
vršeča se dne 22. decembra 1942 na naslovu 1904 IV. Cermuk Road,
Chicagot Illinois
(Nadaljevanje)
Brat Rev. Zakrajšek omenja, da ima Jugoslovanski informacijski center precejšnjo vsoto na razpolago za propagandne svr-he; mogoče bi Njiajn go,toVa rsofca iz tega vira bila na razpolago vsaj za stroške tiskanja, želi, dt; to sugestijo pravilno zastopimo. ker noče ustvarjati mišljenja, da bi iskali finable iz virov, ki mogoče niso naklonjeni vsemu, kar je kongres zaključil.
Brat Rogelj odločno nasprotuje vsaki subvenciji iz virov, ki jih je onlenil prejšnji govornik. Če hočemo, da bo Slovenski ameriški narodni svet resnično napredoval tako, kot želi delegacija, ki je tvorila prvi Slovenski narodni kongres, tedaj moramo ostati samostojni., Ako ne, bomo pokvarili vse, kar je kongres dobrega storil.
Brat Kuhel se strinja s tiskanjem zapisnika v brošuri iz razloga, ker bo taka knjižica edina pripravna referenca za naše organizatorje in govornike, ko bomo pričeli z močno propagando. Odlomki v časopisih niso priročni ter so nerodno hranljivi. Brošura res stane nekaj več denarja, toda končno tudi ne toliko, ako se postavek prihrani. Gotovo pa je vredno ohraniti v tiskani obliki dokument prvega slovenskega narodnega zborovanja, mogoče zadnjega, kar nam bo vsem v ponos in dragocen spomin.
Brat Rogelj predlaga in Kuhel podpira, da se tiska zapisnik v obliki brošure v slovenščini v smislu sugestije, ki jo je podal brat Novak
Brat Zaitz ne želi, da bi katera tiskarna oporekala kasneje, da ni imela prilike tiskati zapisnika. Niti ne želi nezadovoljstva pri drugih časopisih, ako bi slučajno Prosveta dobili to delo.
Brat Cainkar odgovorja, da je delo eno in isto brez razlike, katera tiskarna ga vrši. Glavno je, koliko se plača za isto. Dvomi, da bi izvršni odsek SNPJ ugovarjal ako je zapisnik priob-čen v Prosy,etj postavek pa bi se ohranil za tiskanje brošure.
Predlog brata Roglja jo brez ugovora sprejet.
V odsek za publikacijo zapisnika so izvoljeni bratje Cainkar, Jurjevec in Kuhel.
V razpravo pride vprašanje naklade zapisnika, v katero posežejo bratje Kristan, Zakrajšek, Cainkar, Zaitz in Rogelj, ki amendira -svoj prejšnji predlogov tdliko? da se zapisnik izda v 3000 izvodih in da se po ena kopija istega pošlje vsakemu delegatu in delegiatinji kongresa, kakor tudi društvu, organizaciji ali skupini, ki je bila na kongresu reprezentira-n a.
Tudi dodatek k predlogu je bil soglasno sprejet.
Brat Zaiti želi, da bi vsi čita-li spis Borisa Furlana "Slovenija v borbi" in da bi se isti v čim večjem številu razširil med našo jvnost. Priobčen je v Ameriškem družinskem koledarju, letnik .1943. Pripravljen je že tudi prevod tega spisa in skupaj z resolucijami v angleščini, ali z izčrpki istih, se naj razširi med ameriško javnost, da bo ta brošura govorila Američanom, ki nas Slovencev in Jugoslovanov še ne poznajo.
Buat Zakrajšek se strinja z bratom Zaitzom, vendar pa*je mišljenja in priporoča, da ponese naše resolucije na najvišja in najvplivnejša mesta posebna deputacija, katere naloga naj bi bila pojasniti in raz-1 tolmačiti, kaj je naše delo da f lie za'htevamo nič več kot reši-| lev in zedinjenje našega uboge-
I ga naroda iz strašne nesreče, ki ga je zadela in v kateri krvavi, v novo, združeno Slovenijo v demokratični, federativni
Jugoslaviji. Pokazalo se je že, da je ameriška vlada zelo av-stroflisica. Mi moramo protestirati proti Otonu Habsburškemu in sploh proti vsakemu av-strofilu. Radi tega pa je potrebna posebna deputacija, v kateri naj bi bil uključen tudi naš častni predsednik Louis Adamič. Poudariti moramo dejstvo, da smo zadnje čase Slovenci ignoriram od ameriške vlade, namenoma ignoriram, v časopisih in drugače, in to odkar je prišel Oton na površje'. Citira odlomek iz članka v washingtonskem dnevniku, ki ga je napisal inž. Raymond Wester in ki govori o istem problemu. Pojasnjuje nadalje, kako se misli in govori V Washing-tonu o Slovencih in se jih pod-
cenjuje, a mi pa še nismo ničesar storili, da bi protestirali proti tej veliki krivici. Torej je potrebno, da stopijo v ospredje ameriški Slovenci In da govore v imenu svojih krvnih bratov, ki danes ne morejo zase govoriti. Resolucije je torej potrebno ponesti na pristojna mesta osebno. Obenem pa bo deputacija dobila prave informacije o "de facto" poziciji in stališču našega problema.
Brat Kristan poroča, da je Louis Adamič že na delu, kateremu je obljubil vso svojo pomoč na kongresu. V pričo tega čita telegram, ki ga je prejel od našega odličnjaka. Adamič želi, da ga ta odbor opolnomoči zastopati Slovenski ameriški narodni svet pred gov. Lehma-nom, v kojega oskrbi bo rehabilitacija pokrajin in dežel, katere sta po sili okupirala Hitler in Mussolini. Adamič nadalje urgira, da se naš odbor pripravi poslati večjo deputa-cijo v Washington, kadar nam sporoči, da je pripravil defini-tiven datum za avdijenco.
Brat Rogelj omenja, da je o tej zadevi govoril osebno z Adamičem. On misli, da bi prvo deputacijo morali tvoriti glavni predstavniki naših večjih podpornih organizacij, kar bi napravilo našo delegacijo bolj impozantno in uglednejšo. Nadaljnje deputacije bi bile lahko manjše.
Brat Zalar predlaga, da ta odbor pooblasti Adamiča pol-nomočno zastopati Slovenski ameriški narodni svet v smislu kongresne resolucije in brzojavke. Predlog je podpiran in soglasno sprejet.
Brat Zaitz predlaga, da ta odbor delegira svojega predsednika in tajnika, da tvorita dcputacijo, ki naj ponese v Washington na pristojna mesta naše želje in za!hteve, obenem pa da imata polno moč pooblastiti še druge odbornike in '■člane sveta, ako slučaj in potreba in zahteva. — Tudi ta predlog je podpiran in soglasno sprejet.
Nadalje se priporoča, da se po možnosti upoštevajo tudi naše ženske za omenjeno depu-tfcijo. Ženske organizacije si bodo štele v čast, ako bodo zastopane in to bo pripomoglo k večjemu uspehu našega dela.
Brat Zakrajšek poroča, da je v svrho registriranja našega sveta že govoril s predstavniki j ustičnega departmenta v Washingtonu in da smo dobili dovoljenje operirati do 15. januarja 1943 kot "Foreign Agents," po 15. januarju pa bo treba vložiti uradni formular. Omenja nadalje, da smo napravili zelo dober vtis na razne državne organe z našim nastopom na kongresu, kar nam zna veliko pomagati do dosege stalnega dovoljenja za naše obratovanje. Stvari se v Wash-ingtonu zelo hitro spreminjajo, vsled česar bomo morali biti neprestano na delu in slediti (Dalje na 3 strani)
SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA
Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chlcagi, Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois-Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., L°rain'
GLAVNI ODBOR:
Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheb ( Prva podpredsednica Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee A* " land, Ohio.	p,(ts
Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St- F
Pa.	ji.
Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St- 0 četrta podpredsednica Mrs. Frances Raspet, 305 Spring St-Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calume*,, Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., J°liet'„ Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Joliet, I11'
NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, Ill-Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. .
PROSVETNI ODSEK:	E '1?']
Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," H35
Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Fonikvar, 1030 E. 71st: St., Cleveland, Ohio-Mrs. Frances SuSel, 15900 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St.. La Salle, Hi.
SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue. Eveleth, Minn. r)] Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago. Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland,y1^ Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd"
«'at jP
nje
N «n
M %
Še dva tedna in pol
- j(1
Občinstvo in članice Slovenske ženske zveZ ^fl!
h M
Pi
K
%
|1i«0
večkrat v zadnjih pet mesecih opozorjeno na P1"®^, kampanjo Zveze, ki se zaključi z dnem 31. marca,- j
da ,-ild
par dneh mnogo storiti in sedaj se tolažim z nado, ~ ^ pot sijajno presenečenje ob koncu kampanje. » ^ ne bila razočarana nad to nado,!	,]0H
časa imamo še dva tedna in par dni, kar je %^
ffej 1
>Jgr
V
hc
Kakor je pač razširjena slabost med nami, ^ gotovo delo za na zadnje ter odlašamo, misleč, da ^ me ali boljša prilika in pri tem zamudimo lepe čase' ne storimo, kar smo prvotno imeli namen. Tako . ^ j. e sedanjo kampanjo Slovenske ženske zveze. Ved ^ je odlašalo: saj bomo, saj je še čas; in zdaj je tuM in naše delo ni izvršeno.	• ve'1'
Od svoje strani nisem še izgubila zaupanja, s ^ uspeh, ker dobro poznam naše marljive agitat011 ^
:tiej 'ta
' AL
Ne
K\
P N
Va 10 to;
v
'L;
3oto*cl
pak če bi vsaka izmed naših podružnic
pridobilas mA «
vih v tem času, pa bi uspeh presegal vse dosedai ^.jj >., To se sicer prav lahko uresniči, ako nam bodo slegV.0jo slovenske matere na roko in v prvi vrsti storile ^ dolžnost s tem, da vpišejo svoje drage hčerke, matere, da je naša sveta dolžnost ohraniti 1)0 vsaj nekaj, kar jim bo v čast in ponos, da so P°lje,-v--skega naroda, ki je spoštovanja vreden in je hra ^« čelih in pošten v svojih značajih. Matere, »ikal bjtil. našim ni za slovenske organizacije, ker to ne s111 pa jim raztolmačite, kako je važno za nje, da ^o« nami vred vse lepe odnošaje med nami in s tem ^ ^ narodnosti in še posebno Amerikanci čislali, '^{oV*11 naših organizacijah pravi domoljubni duh in s!
Pi;
|)fe8t
Ni
nove domovine Amerike.
dO
1»
Naj ponovim, da sprejemamo deklice od sti, ki plačujejo samo deset centov na mesec i^', ^isf čene do sto dolarjev k pogrebnim stroškom, ^v^' delek sijajno napreduje in vaše hčerke bodo n.ll^v0yfi"j kih mnogo lepe družabnosti in prilik se izobraževalnih skupščinah. Pri nas imajo P11 vsakovrstne klube, kakor si pač same izberejo, ^jl V odrasli oddelek se pa sprejemajo članic®

,ec
let^starosti. Mesečnina je samo 25 centov na^ opravičene do prejema naše mesečne revije ^ jjgt^ ^ vsod priljubljena in mnogi pravijo, da je	ftjtj, .Vi
kot 25 centov na mesec.
In za majhen asesi*^1^
Je
M
iS
il

iN
c K
la Ki ji
i
torej prejema list in v slučaju smrti se izplača ^
In takrat se članice tu«1
I i
iS't
Je
pogrebnim stroškom. In takrat se članice
udeležijo ure molitve, kakor tudi pogreba. \ Ai1
' " »j
'Je
H;
IIIMIMIIMIHim
Če
! ver jamete ^ al' pa ne
mmiitiiiiniiK'
Farmar gre po važnih opravkih za par dni v mesto, in naroči hlapcu, naj ga pride počakat s konji na bližnjo postajo. Hlapec je res prišel in ko sta pognala konje proti domu, vpraša gospodar:
"Kako je kaj doma?"
"Nič posebnega," odgovori hlapec.
"Ali se je ta čas kaj pripetilo?"
"Ne da bi bilo vredno besede. Samo pes nekam šepa."
"Res? Kaj se mu je pa zgodilo?"
"Konj se je bil splašil. Koj je divjal ves osmojen iz hleva, j je brcnil psa."
"Osmojen, da je bil, pra-j
posebej pokloni venec ali da za svete maše, ka en avtomobil za pogrebnice. In vse to se do kosten asesment.
Za pristop se ne zahteva zdravniška PrelB dostuje častna beseda prosilke, da je zdraV • prosta.
Torej časa kampanje je samo še nekaj minili, zato ne odlašajmo. bile več kot tri nove članice, boste deležne
d;
J 'ti'
pri'
ti"
dniip»
Vse tiste članice, ^
v Si
'le:
tei
Kri-
tična pa, ki bo dobila največ novih članic v - ^ na prihodnjo konvencijo, ki se vrši 16. do ^ ^ velt hotelu v Pittsburghu, na Zvezine strosK^^jii bo kronana za "Kraljico SŽZ" ob zelo lepih o
5C.1	! - ^ 1/1 " .. jjl
bo dobila še druge lepe nagrade, članice, k1 ^ 25 novih članic dobijo naslov "Princezinje prejele lepe nagrade.
Torej ni vzroka zakaj bi ne stopile na J' boljše v svoji moči za uspeh predkonvenčne k'^ pi imajo na rokah pristopne listine in vas bodo P ^ jele in poslale listine ob času na glavni urad,- ^ o J Iskreno se priporočamo za sodelovanje. p ALBINA NOVAK, načelni

viš?"
"Aha! Nad hlevom je začelo goreti. Zgorelo je vse seno in vsa živina, razen konja. Bil je tako poškodovan, da sem ga moral ustreliti."
"Aha! fli bi rešil druž
te1
t
ž*0'

|fn * 2ve
'U
'K
K
v
tolj
pa spon^il-epKo^|^;iH;
še poln sod bil
hudo zanj

Pot\i
"Kako pa, da je začelo go-,sod iz kleti-
že prepozno-otrobi
zeno in
"No, sam°.
je
reti?"
"Od hiše j^p padlo nekaj isker na hlev. To me je zbudi-1 lo. Pogledal sem in slišal, ka-1 vec. Ali f ko ena izmed vaših hčera vpi-; pripetilo ?' je na pomoč iz goreče hise." "Mak. dr "Torej je šla tudi hiša?"
"Na:k,
'd* ti
v1' Š1 f|
d* V
rti * I
F i
Al
»t^. t, K
X
po starem-

Hf
6ajvei
,0 iadije s0 bile že lti ln zdaj pa zdaj je ' se bodo zasadili veljni v "Lastavico," ' "jPeli, kar poči pr-
rnati vlzja ladJ'a 3ame pa .Nastal je nekak nje ,3e kmal° Potihnil; Nstiif°Sameznih oseb, ki Plaval Poškod°vano ladi-dle Proti drugim, ču-
f f - Pri vsem
Iffr
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 15, 1943
ŽALOST IN VESELJE
Spisi Andrejčkovega Jožeta.
urnejsroparJi še bolj Prej so se
r36 in Jaka je
lt, ' da bi tako obila
znala d a
Mednjič prema-
^iJ0segasili topovi ^lalZaporedoma.
ev^
fl adiPf

hi! aj ni za-k(1 8 sovražnifh ladij
"ta,, Svmčenke in Ja-J en* klobuk raz teJ^^U kožo. h |J"di dr«gi mor-J za,h rok križem.
8$tj V
nila na "Lastavico."
Zvečer pred odhodom je sedel Aleš sam na površji ter ogledoval gibajoče se čolniče, ki so švigali sem ter tje po morji, in pre-važevali bataviške stanovalce na večerni sprehod, ki je bil toliko prijetnejši v hladnem večernem zraku po prestanej dnevnej vročini. Kar se mu približa oni ptu-jec, ki so ga vzeli tisti večer na ladijo, in vstopivši sej prednj, pravi mu z nekakim peklenskim posmehom v slovenskem jeziku: "Ali verjameš, da te sovražim? Zakaj? še sam prav ne vem, menda mora že tako biti."
Aleš ostrmi pri teh besedah, j kajti oni, ki se je izdal za špani-jolca, stanujočega v Ameriki, govori nakrat slovenski. Sam ni vedel, kaj bi odgovoril na tako-vo čudno vprašanje.
"Takrat v gozdu sem ti pri-zanesel, danes pa hočem izvršiti svoj sklep ter se oprostiti
1943 M ARC 1S43
m
7
14 21 [28
Th
a
u
ii
L6J
m 1 m
iizilBS
24
:25|
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
Pokale rinSii-o ,	.
predwp	■ Ua vselej teh pošasti, ki mi ve-
v mo" sovražnik | dnQ sledijo> kot hudobni duh,"
■JŽtob p Je ,ier našel, in prj tej priči izvleče izza pa-^J, pa	dol£° ->e sa samokres ter sproži na Ale-
^li'orZnik!Ven- ša. Ta omahne na tla, zatisne } ž« tri ,,Venjat1' če" rano z roko ter pravi s slabim ga Imena.
a I Jšj So J!3.e lz«ubili' glasom: 'Ti hudobnež, ti . . . ' | 2,—Mlad. pevski zbor SDD, ata boi 11a 1. Jaka J® | Ko slišijo strel, brž priteko | Waterloo Rd. priredi koncert v
M ARC
21.—Dramski zbor Ivan Cankar, predstava v SND.
27.—Postojanka	št. 35 JPO, SS za okrožje SDD na Waterloo Rd. ima veliko prireditev v avditoriju SDD.
28.	— Progresivne Slovenke, krožek št. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
APRIL
4.—Glasbena matica, spomla-dinski koncert v SND.
18. (Cvetna nedelja) — Jugoslovanska pomožna akcija, slovenska sekcija št. 2, priredi dobrodelno predstavo, katere ves preostanek bo šel za pomoč našim v stari domovini.
26.—Skupni krožki' Slovenske ženske zveze, ples v SND.
MAJ
1.—Dr.	Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ, ples v SND. ^
2.—Najnovejše	vojne slike v cerkveni dvorani sv. Kristine pod avspicijo dr. Naj svete j še-
skega zbora Zvon v SND na 80. cesti.
9.—Duquesne universa, tam-buraški koncert v SND.
15.—Častna	straža SDZ, ples v SND.
16.—Skupni	pevski zbori, koncert za ruski relif v SND.
22—Federacija ZSZ, ples v SND.
30.-r-Katoliški dan in program v cerkveni dvorani sv. Lovrenca priredi Zveza društev Najsvetejšega Imena.
-.o—-
Prva seja eksekutive SANS
formacij (OWI) zelo točno zasleduje časniška poročila o našem delovanju, zlasti komentarje in uvodne članke, vsled česar bi uredniške kritike in nasprotovanje samo enega časopisa znale pri vladi veliko škoditi našemu delu. Urgira torej in prosi, da se naši uredniki zavedajo te velike važnosti in da v bodoče kooperirajo, zlasti še radi velike harmonije; in edinosti, ki je bila dosežena na prvem Slovenskem narodnem kongresu.
Temu sledi splošna razprava. Omenjeno je, da se je n. pr. Ameriška Domovina počutila užaljeno, ker ni prejela za priol^čitev zapisnika ene seje JPO-SS; nekateri drugi časopisi so se tudi smatrali za zapostavljene, ker so baje prejeli gradivo za priobčitev kasneje
not in zvez naj bi apelirali na j kler so solventne za obligacije, svoja društv^, da ustanove po- ki jih zahtevajo razne podpo-družnice SANSa. Člani teh po-; re, bi nobena država ne dovo-družnic naj prostovoljno pri- lila zvišanje asesmenta. Nih-spevajo po le ali več mesečno! če pa ne zabranjuje, da bi čla-
in skupno vsoto naj bi tajniki podružnic pošiljali v administrativni urad v Chicago.
3. Ustanovi naj se "sosvet" ali pomožni politični odbor, katerega bi tvorili razni časnikarski eksperti, avtorji, politiki in drugi izvedenci, ki se razume-
ni sami prostovoljno ne smeli prispevati v te svrhe.
Brat Kristan se strinja a Ku-hlom. Gledati moramo v prvi vrsti, da vsaj v očeh zakona stojimo finančno na lastnih tleh. Naše podružnice bi morale imeti odgovornost in skrb
jo na politiko in na naš prob-jza zbiranje finančnih dohod-iem in ki bi sodelovali in sveto- j kov. Na ta način bi se na pod-vali predsedniku in tajniku. j lagi prostovoljne pomoči pod-0 načrtu se razvije splošna | pornih organizacij dobili viri razprava.	j dohodkov. Toda najprej je po-
Brat Ktfhel ne dvomi o važ-! trebno poklicati v življenje or-nosti in potrebi dveh uradov, j ganizacijo takih podružnic, še-zelo pa dvomi, da bi bilo mogo-j le potem, ko sredstva dokažejo, če vzdrževati dva urada, dok-; da je možno izhajati z dohod-
ler nimamo finančnih sredstev za to. Za pričetek je potrebno
kot nekateri drugi časopisi. Vse odpreti administrativni ali
(Nadaljevanje z 2 strani)
to nikakor ni delalo volje za kooperacijo. Priporočano in zaključeno je, da se v bodoče vsem 13im časopisom in revijam pošlje gradivo za priobčitev ob istem času z navodilom, da se istega ne priobči pred določenim datumom.
Brat Zaitz govori glede glav-
dogodkom. Organizirati se moramo na način, da nam bo mogoče v najkrajšem času poslati na stotine brzojavk v Wash-1 nega dela, ki se ima izvršiti na ington v teku ene noči, kadar j tej seji in to je ustanovitev bo treba kaj nujnega doseči ali 'glavnega urada, načrt za finan-
°J lip K	j i\u suaiju siiei, ui/j yincAu 'i"1«'«"	---------
^si kaj bolj- brŽ I mornarji blizo, ali ondi ne naj-j avditoriju SDD na Waterloo
i jj
j/i
Alea, i.,J UVJlJsega ne j dej0 xiikograr, razun Aleša v ne 'MeJ četi l^P?V.ed°"! uvesti. Brž ga neso v kajito,
J Portlagal pri enem v .
. svojem„	no obvežejo.
: JtInu novemu
SfK1 "a ladiji in j ogledajo mu rano ter jo skrb- terani, predstava v SND
Rd.
2.-
-Jugoslovanski vojni ve-
Pvi
lo; e''
10)0 i$ či1 tiči" r1 n«'
bo'"
ef1
K »reči ni bila ne- j 8.—Prisland Cadets, št. rna, kajti krogla namenjena j SŽZ, ples v SND.
50
este ti	I var
*a to div , a naravnost v srce, šla je po- j 101110 kic ''i" ruha1'! strani ter mu poškodovala sa-1 , 'vali, kJ". aru^j bo-1 mo rebro Aleš se kmalo | j!,^ovaj.4 P,a' k° bl i Predramil ter jel ves dogodek' ' '^stivo:,'0 vje! pripovedovati mornarjem in
da lremm' b° Jaku, ki je bil že v velicih skr-felo P°lomasti to !
-Pomladanski koncert pev
preprečiti nekaj, kar bi znalo škoditi našemu delu in našemu cilju. Vsa naša podporna društva bi morala biti naše uradne podružnice in njih odborniki uradniki teh podružnic, na katere bi se bilo mogoče v sili obrniti za moralno in finančno pomoč. Naglaša nadalje potrebo, da vsi naši časopisi nastopajo enotno in podprejo delo, Ifri ga vrši naš svet. Urad vojnih in-
ciranje poslovanja in podobne važne stvari v zvezi s našim delom.
Brat Zakrajšek "predloži osj nutek, kako se naj delo sveta organizira, in sicer:
1.	Ustanovita naj se dva urada, administrativni in politični: administrativni urad naj bi se nahajal v Chicagu, politični pa v Washingtonu.
2.	Vsi glavni predsedniki jed-
upravniški urad, katerega že čaka delo. Politični urad v Washingtonu bi stal nad $1,-500 mesečno, uključivši plače osobja in najemnine, kar pa sedanja blagajna sveta ne dopušča, dokler se ne ugotovi in izdela načrt za dohodke. Na kongresu nabrana vsota še ne bo zadostovala za tiskanje in raz-pošiljatev zapisnikov kot smo preje zaključili. Urad v Washingtonu bo pač moral nekaj ča-
ki, šele potem bo mogoče izvesti program Rev. Zakrajška. Pravi, da nikakor ne podcenjuje urada v Washingtonu, ker mu je dobro znano, kako brezmejne vrednosti bi bil in koliko dragocenega dela bi se dalo izvršiti, ako je taka oseba na mestu. Toda predno ustrelimo kakega kozla, moramo ustanoviti zdravo podlago za izpeljanje Zakrajškovega načrta.
Brat Cainkar poroča, da je takoj po kongresu govoril z gotovim uradnikom iz Washing-tona, kateri je svetoval, da gre-
sa počakati
Sestra Prisland soglaša s pri- mo takoj na delo, brez zamude, poročilom, da bi se pobirali pri- j sicer zna biti naša zadeva iz-spevki od članov naših jednot in zvez. Obenem pa je mišlje^
kestaia.,je Že kaj več
Je
k,,«1 Rte
beh. Se-le sedaj so pogrešali
itptujc:a; preiskali so vse kote,
; pa ni ga bilo več. Ko Aleš pre-:
5 Praven C"pVet i išče svoje žepe, manjkalo mu
'Žt!nel i o I • iuvzpnite I je ure in mošnje z denarjem. % Je nJegov glas

tol
Aleša je rana sicer zelo teži-jj	, la, ali vendar ni odjenjal, da so I
ravnost odrinili lcoj zjutraj dalje, če-
SCa?nutah je fr
m
..»ti
4
sK
ri8'., list j t
,to"
je te'iVabr0" I ravno je Jaka silil, da bi še os-
hi ^asno P°- i polnoma okreval. Njegova tr-
1» i "La^ ;'-Lrl>unk ": dna natura je pomagala več, m.u. Lavi
: tali tulyj nekaj dni, da bi po-
r^ n fiVrpVnl M i'pfrf
ica'
j • >	~ v T A V.
;%s'leJ bila
tow'".1 pa raz"; ko zapustil ladijo ter šel ogle j	bili so
Riecl
•le z i nego mazila; rana se je urno:
J sovražne; c8lila in ko so prišli v Kalkuto, j na ; bil je že toliko trden, da je lah-
1 dov?t mesto, katero je že zdav-
Da uf 80 Poskušali j nej že]el videti. To mesto s to-
"I
sft ijfi ^stavico,
P.a likerimi razlikami pa je tudi
»ibvj ie'
mietnije in azijatski lesk. Lu ' i ka polna velikanskih ladij iz |

rt;
pfs
i1'6,
■A A
1 Vi
U

je'v-v" 8 svm" vredno, da ga Človek ogleda. Tu v> do mrtev v;:j; vse zmešano: evropske;
i0v^žne!. ;astavica'
° nazaj 3e pa so; razni'h dežel, ki vedno prinaša-j VtHiJ;r0tvi obrež-i j0 in odnašajo blago; po me-j Hi	stajstu visoke palače angleških bo-j
2 Zaprta pri j gatinov in indiške hiše s svoji-Prid.?-	i mi preddvori, po katerih se gib-
511! i' Vede]l0i °toka ; ^eJo 'različno opravljeni sužni-an^ iima ld' (-akaJe PavelJ'a svojih go-b},ž ileskega Pri" | spodov. Tu korači ponosni An-
gubljena. Dotičnik je že vedel vse o naših sklepih in de-nja, da bi mogoče" društva sa-pu na kongresu, ma založila gotovo vsoto iz svo-; Brat Zaitz navaja, kadar jih blagajn, dokler ni prispev- j pričnemo govoriti o finančni kov od članov. Plačati bo tre-: strani našega vprašanja, tedaj ba tudi stroške odbornikov te-1 drugi načrti nič ne zaležejo. ga sveta za potovanje itd., vsled j Smatra, da bi potrebovali naj-česar so hitri prispevki nujno j manj po $5000 mesečno, da bi potrebni.	| bil Zakrajškov načrt celotno iz-
Brat Rogelj pojasni, da je gl. peljiv. Skoraj vse podporne odbor Ameriške bratske zveze; organizacije imajo izredne imel svojo sejo takoj po kon-, sklade za razne izredne name-gresu in da je zaključil plačati. ne nimamo pa vse pravice ra-stroške svojega zastopnika v biti teh skladov izven svojega tem odboru toliko časa, dokler članstva. To pa bi se dalo po-fond tega sveta ne bo toliko mo- raviti, če bi glavni funkcio-čan, da lahko krije take stro- narji bili pripravljeni sodelova-ške. Upa in pričakuje, da bo- ti in izdelati načrt. Toda glav-I do v tem še ostale organizacije ni prispevki na katere smemo sledile zaključku ABZ.	I računati, so prostovoljni pri-
Brat Cainkar se strinja z ?,pevki. V tem bo največji Rogljem glede kritja stroškov ispeh. Kakor Čehi, tako mo-zastonpikov bratskih organiza- ramo tudi mi gledati, da se na-|cij, skrbi ga pa vprašanje, ka- Ja društva organizirajo in po-! ko dobiti dohodke za kritje birajo prvič stalne mesečne pri-stroškov, kijih predvideva Za- spevke od članov, drugič red-! krajškov načrt. Proti ustroju ne letne prispevke od posamez-| načrta nima ugovora in smatra nikov in tretjič prispevke vseh 1/;a važno in potrebno, da ima-' narodnih organizacij in usta-rao v Washingtonu vedno ose- nov* Priporoča, da glavni pred-bo, ki se bi pobrigala za naše i sedniki, tajniki in blagajniki interese. Če pa financa to do-1 podpornih organizacij apelira-pušča, je drugo vprašanje. j jo na svoje člane za redno P9-Brat Zakrajšek izjavlja, da! moč v svrho financiranja poli-bo skušal delati v Washingto-1 tične akcije SANSa. Ti urad-
Do se prihrani železo. — Pri gradnji Douglas tovarne letal v Chicagu so rabili izključno samo les in tako prihranili krog 30,000 ton železa.. To je ena največjih lesenih zgradb nasvetu. Na sliki vidimo le del tega poslopja in pa delavce, ki so zaposleni pri
gradnji.	i
i^SflHi
itjj? tjg	o njem ! g!ež od prodajalnice do proda-
^ i.1!: ako ' J m' ka3-i jaifiice ter ogleduje dragoceno pri M SU	i izhodno blago in evropejske iz-
^J8 a »ista ni-jdelke, sivobradi Jud v svojem %0tol?- Ivf° sem> ki i kaftan u leži leno v pokritej no- j ^ on^"0 naj-; silnici, katero nosijo črni suž- j ^^"'ll^Jni jnji, ter se zaničljivo obrača od j sta bila! nečistega Pari j a, ki korači po-j ii 'ei aC°r(k odpc" I hlevno memo njega. Vse te in i - - 0j lafi.1i da- j enake prikazni so srečevale;
P°2akali bo-1 Aleševe radovedne oči, ki se kar j ^ sta nv -	j nasititi niso m'ogle te bliščobe, |
H^telju k Vilje- te različnosti, katere si dosle
dni"6


V/'tant/^i ta ni ve- i še misliti ni mogel.
% 1() žalosten V ^ . aznunila nje-1 2 miiovai;

> J ^
14
H'
" A i*
te'
Bp" j"r tlob,-o~
a'i ko ni [Hi" >nisl,-%S i • da bi šli da-!i> g °ndi izložili
^ i«'1)0 Oilf ,ali z°Pet
^ ^kaii.
^'N^i^^arja
^ Pa sb bi PJi" 6 zopet vr-
UPH0LD ITS IDEALS
Vojaško letalo znano pod imenom "Sikorsky helicopter" sprejema pošto ne da bi pristalo. Te vrste letala sedaj izdelujejo v večjih množinah za ameriško armado.
nu, kolikor mu bo pač mogoče in to brezplačno ,dokler ne bo več dela ko sedaj in dokler ne bo urada. Z našim delom v Washingtonu smo že itak prepočasni, vsled česar moramo zelo hiteti.
Brat Rogelj priporoča, da se razvije med člani naših organizacij propaganda — kolikor članov v društvu toliko dolarjev letno za politično akcijb. To je on že pričel vršiti v Cleve-1 landu in prvo se je odzvalo dru- j štvo Lunder-Adamič štev. 28 S. j N. P. J., ki je na letni seji za-| ključilo prispevati $250.00 let-! no sza politično akcijo in $250 j /a relifno akcijo, člani bodo' prispevali po $1 letno, razliko pa bo plačalo društvo iz blagajne. Istotako je klub društev S. N. D. zaključil prispevati $100 za našo politično akcijo. Propaganda v tem smislu bo finančno dobro uspela.
Poročilo in priporočilo brata Roglja se z odobravanjem vzame na znanje.
Brat Jurjevec meni, da bi mogoče uspeli, ako bi priporočali organizacijam, da z referendumom zvišajo asesment svojim članom za te namene.
Brat Kuhel odgovarja, da bi to bilo na mestu, ako bi bratske opdporne organizacije ne imele opravka z zavarovalnimi departmenti raznih držav. Do-
niki imajo največ zaupanja od svojih članov in njih propagiranje bi najbolj uspelo.
Brat Cainkar uvideva potrebo za takojšen urad, da se izvrši že nagrmadeno delo. To delo se mora izvršiti, če tudi še. ni dovolj denarja na razpolago.
(Dalje prihodnjič.) DELO DOBIJO
IZUCENI OPERATORJI
BORING MILLS
(Horizontal in vertical)
LARGE PLANER
RADIAL DRILL
Plača, na uro, vrhu overtime.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, ee ne priglasite.
WELLMAN ENGINEERING
7000 CENTRAL
(66)
K.upujmo obrambne obveznice in znamke!
MALI OGLASI Prptel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
Dve sobi se oddasta
V najem se odda dve opremljeni sobi. Vprašajte na 3624 E. 81. St.	(84).
jmi MjipilMi
imrnuaimv —ir*nu
6117 St. Clair Ave.
MiH-ltMM »t't'H"!"!1 j"i"l"H"l"l"l"t
Stopil je k so mu oči matere in otrok, ki se pa niso prav nič več bali, marveč so bil prav veseli: kaj še, ta lepi gospod ji ne bo storil nič žalega. Pater Ertelij se mu je spoštljivo priklor.il, toda Henrik ga ni hotel pogledati; nato se je pater počasnih korakov odstranil.
"Tukaj," je rekel ITendel in se je oziral na deklico, ki je s povešeno zlatokostanjevo glavo in s prekrižanimi rokami sedela na svoji slamnati pernici, podobna nežni, deviški Genovefi v revščini. — Lepa je, res je lepa, nima para v Štajru, ne v Uncu!
"Tukaj, deklica, vam prinašam, kar je vaše, kar so vam — s silo vzeli."
S ponosno desnico, s katero je včeraj odprl'železni obroč, ji je varno podal sveženj, ki ga je Štefana vsa vesela vzela, ga položila v naročje in ga takoj razvezala.
"Hvala vam, gospod! — Glej mamica!" je radostno relda z jasnimi očmi, "vse je skupaj; ruta za,na rame in za na glavo, ki sem jo sama spredla" — razgrnila jo je, tedaj pa je iz rute s steklenim žvenketom nekaj padlo na tla. "Jej, mati," je veselo vzkliknila Štefana, "poglej! Moj rožni venec! Moj ljubi, ljubi rožni venec." Vzela ga je v roke in je njegov kri-stalnati križec pritisnila na nežna ustna, otroci pa so veselo ščebetali: "Ej, ej — Štefana ima spet svoj rožni venec."
Štefana je mirno sedela na postelji in je rožni venec pri tisnila na svoje srce. Saj jo je spremljal v Frajzing, ;bil je priča veselja in sramote, videl je vse njene muke. Tudi Hen-del je mislil na oni grozni trenutek, ko je stala ob stebru in so ji s silo strgali z vratu rožni venec. Sedaj ji vrača rutici in veržico, beračijo, jej i to zadosti? Kdo ji da zadoščenje za vso-krvavo sramoto, ki so jo ji prizadeli ti nesramni mošk' pravi izvržek človeštva, ko» so suvali in tja to čudovito nežno in deviško telo, ki se ga sme dotakniti samo materina roka?
Sram in bol mu dušita grlo; kar reče z votlim, pritajenim glasom:
"Deklica, pozabite . . . kar se je včeraj zgodilo, in vi, mati, nam odpustite, da srno včer j prizadeli toliko gorja vašemu otroku. Hotel bi, da se ni zgodilo."
Tedaj na se le v materi, ko je zrla na svoje1 bledo, muČeniško dete, zopet razbolela materina
; grenko je očitala: "Seveda, gospod, lahko je reči: nikarte se več spominjati! Vaš oče bi tega ne bil smel storiti, bi ne bil smel tako kruto krivično ravnati z ubogo, nedolžno siroto, ki nima očeta. To ga bo enkrat še hudo peklo; četudi pozabijo ljudje, pa Bog ne pozabi."
Henrik je zardel do čela.
Ako je bil krut njegov oče — o da, sam -Neron ni bil krutejši — pa je vendar njegov oče, zato ga ne zataji: "Tudi kuga, ki jo nam je hotel utihotapiti .isti nesrečni Albert, je kruta."
V njegovih očeh se je posvetilo nekaj divjega in hudega, sovraštvo krivoverskega fanta do katoliškega, duhovnika. Qeš, saj je ta vsemu kriv. Ta pro-kleti gorečnež! Če bi ne bilo njega, bi oče ne bil obsodil Štefane.
Tedaj pa se je, podprta na ročice malih sestric, zravnala Štefana, iz oči ji zre spoznavav-ka pravi: "Nikar ne psovajte svetega moža, gospod! Kuga je res kruta! Toda krutejša kakor kuga sta greh in kriva vera."
Zdajci se je mati zavedla nevarnosti. Za božjo voljo, le o tem ne govoriti! To je Hendel-nov sin, meč ima ob boku, in spodaj stoje njegovi strelci.
'Ubogi ljudje 'smo, nespametno govorimo — nikar ne zamerite, naj milosti jivejši gospod," je plašno in ponižno .jecljala; toda on se ni zmenil zanjo, temveč je rekel junaški deklici, ki mu .je z zastavo zdrobila meč — tukaj je sedaj, prav tako kakor v Frajzingu gleda nanj. "Naša vera ni kriva, marveč očiščena je vse trohnobe!"
Ona je rekla: "Vaša vera ni očiščena, marveč je vsa izka-žena."
"Tako?" se je kljubujoče
di pisma apostolov."
"Jezus — Štefka! Ne!" je vsa prestrašena rotila mati. Ponosni Hendelnov sin .je zaokrožil svoje ustnice: "Tebi ni mogoče priti do konca, prav cel jezuit si."
"Moj oče so rekli," je Štefana, z nežno roko rožni venec okoli vratu ob^šaje, rekla, "boljši in modrejši ko je kak duhovnik, bolj ga sovraži hudič, ki posebno jezuite sovraži." Otroci okoli postelje so se
zopet začela moliti.
Z žvenketajočim korakom je korakal po stopniah doli na cesto. Tu se je vsevprek gnetlo— in je semintja letalo, cele tolpo moških so valovile proti Sirnin-govi ulici; kakor otok sredi penečih se valov je stalo pred Švertneričino hišo enajst strelcev, ki so se z največjo težavo s puškinimi kopiti branili mož, ki so navalili nanje. Ni še pela jiest, ni še počil strel, toda ura
Jo j, z groznim rjovenjem in, sobo slišala divji krik in vik ter Na cesto si fiier
tuljenjem naskočijo satani s koli in kosami njegovega konja;* strelci že namerjajo puške in kličejo: "Gospod, zapo-vejte, streljali bomo, pa naj teče kri, bolje, če njihova, kakor vaša."
"Še ne!",je rekel Henrik, "čemu imate roke, napravite z rokami gaz."
Kakor obsedena vedno bolj tuli množica: "Doli ž njim, doli z roparjevim sinom, udri ga!" Strelci pa so rjuli: "Doli s papeškimi uporniki!" Nekdo je udrihnil Henrikovega konja, da se je spotaknil.
Mi nismo roparji!" je vpil
'je prišla. To ve Henrik, ki je veselo hehetali, ker se lasata za jahal konja, katerega so mu lepi štajerski strelec in Štefka, j privedli z največjim naporom; ki ga pa vedno užene v kozji;od vseh strani mu prihaja na r0g_	juho morilno vpitje, kakor bi se
Medtem pa je mater vedno j bilo odtrgalo z verig sto poša-	,„1,1>.J.. JW
bolj skrbelo; toda"Hendelnovjsti: "Obračun s sodnikom! De- Henrik, ves plamteč od srda in sin se je glasno nasmejal in jejkle leži vsled težkih ran! De- napora'. "Vi.se obnašate kakor
roparji, ne pa kakor Štajerci." Konja, ki se je ves peneč vzpenjal, je krepko udaril po gobcu in ga je le z največjim naporom korak za koi'akom spra-ivil naprej. Za vodnikom so se
poredno rekel: "Hvala ti, da rne imenuješ hudiča."
Deklica je resno odgovorila:!
kie bo umrlo! Naskočite Ilen-delnovo hišo!"
Iz vseh vrat so se bliskale
'Tega vam nisem rekla, go-, ostre kose in so plavali v zra-
ku cepci, ki so jih vihtele krepke moške roke
gori

spod. Dokler človek živi, je božji, ali pa mora postati."
Mladi Henrik .je z roko po-gladil zlato rokavico na drugi roki. Vsak človek je božji. Ka- delnova nožarnica ko sladko je to povedala. Njen j "Fantje, naprej, v Sirningovo čudoviti glas je ukrotil njego-'ulico!" je velel Henrik.'
,vo trmo, skoraj mu je žal. j______________________
Podal ji je roko, tudi ona mu ! je za hip ponudila svojo, toda j takoj jo je umaknila, rekoč: i "Naj vam tisočkrat povrne i Bog vse, kar ste mi storili do-j brega."
In to je vse — trije nežni pr- j. sti, hladni kakor snežinke — in on je zanjo tvegal'svoje življe-i nje, je bil v ječi, je'v globokih j požirkih pil vso grenkost. , Bolelo ga je, vendar mu je! bilo zelo sladko pri srcu, ker ga j je tako lepo pozdravila, in sej je smel dotakniti njene čiste ro- j ke.
Pa čuj! Spodaj nekdo kliče:' Gospod Henrik! In zopet dru-j gi: Gospod Henrik! Nakrat soj ^agrmeli klici vsevprek: "Go-j spod Henrik!"
"Že grem," je zaklical Henrik. He, hentaj; tam pri mestu švigajo plameni kvišku — kaj je to
je rekla materi: "Kaj pa počnejo spodaj, zakaj tako grozno kričijo?"
"Gre zoper sodnika," je odgovorila mati. "Nič ne moremo zato." Naj jih varuje Bog!" je vzkliknila deklica. '"Bog ne mara sile, mati!" je iskreno prosila. "Mati, hitro, hitro tecite tja in povejte, da mi je vse vrnil Hendelnov sin, naj vendar mirujejo, ker Bog nasilnežem ne da blagoslova."
Mati je ustregla njeni želji.
ne §
gostilniško sobo gre' spodom: "Čuj te, ima
Štefka ima zopet stvari, sodnikov sin J za božjo voljo, lj»dJ dar mirujejo."
"Mamica," ' PraV1 "sedaj je že preP0® ^ nič več opraviti. ^ stopil na cesto, kJe tak direndaj,
umel niti svoje g /Dalje prifcodnJ
-o ^A
IliUOIYt; 1 V'fw.	i	IICIJJICJ. uc l V VJV^ IliA U] I 1 flu
;Oct spodaj gori so prihajali j s pestmi in puškinimi kopiti tol-grozni klici: "Gori, gori, Hen-ikli strelci, razjarjena množica
pa je venomer kričala: "Ropar-
ji, roparji.! Pobijte jih!" Štefana je v svojo bolniško
A MESSAGE FROM HAROLD H. SWIFT
trije klici — to je zna- j men je za naskok! — Torej ven-! darle mora teči kri, o joj, mora tako biti, sedaj te moram zapustiti, moje sladko, nedolžrio dete. '
Še enkrat je pogledal Štefan o, medtem ko je mati z otroki hi-
smejal. "Mislim, da so izkaže-;tela k oknu; toda Štefana je t;
I am convinced that every American should make a tremendous effort to invest a minimum of 10/£ of his income in War Savings Bonds.
These bonGS are the best all round investments I know, not only because of their safety and accumulated income features, but because they furnish the nation needed money to pay for the instruments of war with which we shall defeat the Axis Power8.
If every wage earner does his share in making such investments we shall help to control inflation and fortify ourselves against post-war depression, as well as win the wart
c%juML y. ^uhj-lr
Za poraz osišča. — Slika nam Pre(}sta!'-ce i lcrižarko, ki je zdrsnila v morje iz ladjedew fl Neivs, Va. Križanka je dobila ime po ne .. ■ 0 mestu. Imena pa cenzor ni izdal, da sotvrazft • po katerem mestu je bila imenovana.
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MandeFs Headache Tabs
]. Ustavi glavobol 2™Uredi želodec
3.	Ojači živce	$
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50f
MANDEL DRUG STORE
SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
ni oni, ki drže s papežem in stavijo človeka nad Boga."
"Kdo pa vam je to povedal, da mi katoličani človeka stavimo nad Boga?" je odvrnila deklica. S tresočo se roko ji je mati položila v naročje malo dete, bolnega bratca; pogladi-la mu je plavkaste lasce in čez drobno glavico mirno, pa odločno rekla: "Jezus .je rekel j apostolom: 'Ti si Peter, skala,; in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala.' "
Brez vsakega strahu, vsa revna in izmučena, s sledovi sramotnega železja na nežnem telesu je s svoje bolniške postelje tako govorila oboroženemu možu, sinu trinoga, ki trene samb s palico, in ona mora umreti.
iToda on ji ni žugal, z odprtimi očmi jo je začudeno gledal. Je li bila čudovitejša včeraj, ko je nosila zastavo, ali ko je ob stebru molila, ali pa sedaj na svoji posteljici, ko poljublja dete in mu kljubuje? O, vi menihi, kako ste lahko ponosni in prevzetni, da ta najlepša cvetka klije v vašem zanemarjenem, plevelnatem vrtu? Če bi le mogel, takoj jo vam nalašč ukradem! . . . Toda sedaj je čas, čas ... v daljavi trobijo rogovi?
Vzel je svoj strelski klobuk, ki ga je bil položil na pernico k dekličinim nogam, hoče oditi, pa se zopet obotavlja; roko držeč ob mečevem pasu je izzivajoče rekel deklici, ki ga hoče osramotiti, in tega on nikakor ne trpi: "Farji cepijo dlako. Toda so besede Kristove, ki niso izpričane, saj je napačno tu-
esno gledala predse
U. S. Treasury Dept.
in
• V V
Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne
potrebščine
Ni POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV!
SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV
Gornja slika vam predstavlja naše ^ Angliji, ki težko pričakujejo pisma od doW^.
VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ!
Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini
ŽENINI IN NE
Naša slovenska unijska tiskaj na vam tiska krasna P°r° ^ vabila po jako zmerni ceni. dite k nam in si izberite vz°f<5C papirja in črk.
Ameriška Domovig/]
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 15, 1943
0201010102010001000101000001000201010001010000000202000001