40 pri prenašanju dvoživk iz leta v leto so- deluje vse več prostovoljcev. Vsako leto se na nas obračajo različni posamezniki ali skupine, ki bi želeli organizirati po- dobno akcijo na drugih lokacijah, zato smo leta 2010 uvedli telefonsko linijo, imenovano Žabofon (telefonska števil- ka 040 721 794). Preko linije po svojih zmožnostih posameznikom in organiza- cijam nudimo svetovanje in pomoč pri organiziranju tovrstnih akcij. V letu 2014 smo se odločili, da naredi- mo na tem področju korak naprej. Ta- ko smo na razpis MOL uspešno prijavili projekt »Žabohod! Posvet o naravovar- stveni problematiki dvoživk in cest«. Glavni namen projekta je, da najprej preko dialoga z raznimi sorodnimi or- ganizacijami pripomoremo k boljše- mu razumevanju problematike varstva dvoživk v prometu v Sloveniji, nato pa poskusimo skupaj prepoznati še glavne spremembe, ki so potrebne za izboljša- nje stanja na tem področju. Da bi pro- jekt zadostil svojemu cilju, smo orga- nizirali enodnevni posvet, ki je potekal na svetovni dan živali, 4. oktobra, v Lju- bljani. K sodelovanju smo povabili po- sameznike in različne organizacije ter ustanove, ki so v preteklosti delovali na tem področju. Našemu povabilu so se s predavanji odzvali predstavniki Krajin- skega parka Ljubljansko barje, Javnega zavoda Kozjanski park, Zavoda za var- stvo narave OE Novo mesto, Krajinske- ga parka Goričko ter akcij prenašanja dvoživk pri ribniku Šinkov turn in na Radenskem polju. V 15-minutnih pre- davanjih so predstavili svoje izkušnje s področja problematike dvoživk in cest, prav tako pa so naši člani predstavili društvene akcije prenašanja dvoživk v Danes moramo v vsakdanjem ži- vljenju prepotovati krajše ali dalj- še razdalje. V večini primerov za to uporabljamo ceste, zato je naše oko- lje prepredeno z bolj ali manj gosto mrežo cest. Ceste za populacije pro- stoživečih živali lahko predstavljajo nov življenjski prostor, ob katerem na primer ustvarijo nov gozdni rob, v večini primerov pa jim predstavljajo oviro. Večina pri nas živečih vrst dvo- živk v času svojega življenja opravi več selitev med različnimi sezonski- mi življenjskimi prostori, na katerih jim ceste predstavljajo oviro, ki jo morajo prečkati. Takšne selitve so pogoste, ko se v spomladanskem ča- su živali selijo iz prezimovališč pro- ti mrestiščem, kasneje iz mrestišč v gozd ter jeseni iz gozda na mesta, kjer prezimujejo. Vsako leto pod ko- lesi motornih vozil pogine ogromno število dvoživk, tudi v Sloveniji, kjer je takšnih odsekov – črnih točk – po zdajšnjem poznavanju več kot 1.500. Pri izgradnji novih cest morajo biti tako upoštevani določeni ukrepi, ki zagotavljajo zmanjšanje povoza dvo- živk na mestih črnih točk. V primeru že obstoječih cest žal opažamo, da učinkovitih ukrepov za ustrezno sa- nacijo črnih točk zaenkrat še ni. Ker pa obstaja zavedanje o problematiki množičnih povozov dvoživk v določe- nih lokalnih skupnostih in med nara- vovarstveniki, se v naši državi vsako leto samoorganizira precej lokalnih pobud, ki na različne načine, po na- vadi s pomočjo prostovoljcev, pred kolesi rešijo veliko število dvoživk. A to so le kratkoročne rešitve. S problematiko dvoživk in cest na ob- močju Mestne občine Ljubljana se v preteklih letih aktivno spopadamo tu- di v Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica. Že od leta 2008 organiziramo in vodimo na Večni poti v Ljubljani akcijo prenašanja dvoživk preko ceste s pomočjo prostovoljcev. Tovrstno akcijo smo uvedli tudi v Ma- riboru, kjer poteka od leta 2010, prav tako pa smo priskočili na pomoč na drugih koncih Slovenije, kjer potekajo sorodne akcije. Izvedene akcije so vsa- kič naletele na pozitivne odzive, tako da Žabohod! Posvet o naravovarstveni problematiki dvoživk in cest Besedilo: Anamarija Žagar, Daniela Vlačić in Maja Sopotnik Logotip projekta Žabohod! smo natisnili na pri- ponke in terenske kape, ki so namenjene opo- zarjanju na problematiko množičnih povozov dvoživk na cestah. (slika: Barbara Janota) Utrinek z delavnice posveta, ki je potekal 4. oktobra v Ljubljani v prostorih ljubljanske študentske organizacije. Na delavnici smo želeli zbrati pripombe in predloge ter identificirati možne rešitve za reševanje problematike dvoživk in cest. (foto: Janja Kosem) 41 Ljubljani, Mariboru in Prekmurju. Uvo- dno predavanje o vrstni pestrosti dvo- živk v Sloveniji je pripravila Katja Po- boljšaj (Center za kartografijo favne in flore, Herpetološko društvo – Societas herpetologica slovenica). Predavanje je nadgradila s širšo predstavitvijo glav- ne tematike posveta, zakonodaje s po- dročja varstva dvoživk in analize do sedaj izvedenih varstvenih ukrepov za dvoživke na slovenskih cestah. Gostili smo tudi predstavnico iz avstrijske or- ganizacije Arge NATURSCHUTZ Karino Smole-Wiener, ki je predstavila tride- setletne izkušnje iz delovanja na tem področju na avstrijskem Koroškem in ukrepe, ki bi bili primerni tudi za naše okolje. V zaključnem delu posveta smo izvedli vodeno delavnico, na kateri smo skupaj z udeleženci zbrali pripombe in pre- dloge ter identificirali možne rešitve. Pripravili smo osnutek dokumenta z opisom problematike ter že nakazani- mi posameznimi predlogi in rešitvami, ki smo ga kot odprto pismo poslali pri- stojnim inštitucijam ter posredovali v javnost. Kot eden izmed perečih problemov se je izkazalo tudi slabo vzdrževanje trajnih varovalnih ukrepov, kjer ti že obsta- jajo, oz. popolna odsotnost njihovega vzdrževanja. Nevzdrževane varovalne ograje preraste rastlinje, ki dvoživkam omogoča, da ograjo preplezajo. Če varo- valni ukrepi niso strokovno nameščeni, se lahko zaradi neugodnih vremenskih razmer tudi povsem uničijo, zato meni- mo, da je pri implementaciji varovalnih ukrepov nujno sodelovanje strokovnja- ka za dvoživke z izkušnjami s tega po- dročja. Odgovornost za problem, ki ga predstavljajo obstoječe ceste, za katere niso na razpolago sistemske rešitve za izvedbo ukrepov na najbolj perečih od- sekih, bi po našem mnenju morala pre- vzeti tako Ministrstvo za infrastrukturo (pristojno za promet) kot Ministrstvo za okolje in prostor (pristojno za var- stvo zavarovanih živalskih vrst). Trenu- tno se ob rekonstrukcijah cest ukrepi za dvoživke predpišejo le v primeru, ko je potrebno naravovarstveno soglasje. Da bo prišlo do učinkovitega reševanja problematike s strani pristojnih inšti- tucij, bomo potrebovali tudi strogo im- plementacijo zakonskih podlag. Pristoj- ne inštitucije pozivamo k uvedbi trajnih varovalnih ukrepov za dvoživke na že obstoječih cestah in predlagamo, da se varstvo dvoživk vključi v redno upra- vljanje in vzdrževanje cest. S tehnične plati so varstveni ukrepi lahko zelo raz- lični. Pristop k reševanju problematike prometa in dvoživk mora biti individu- alen, torej je treba vsak posamezen pri- mer posebej preučiti in šele nato oceni- ti, kateri od možnih varstvenih ukrepov bi bil za rešitev konkretne situacije najbolj ustrezen. Možnosti je več: (1) postavitev stalnih varovalnih ograj in izgradnja podhodov (trajna in najbolj zaželena rešitev), (2) postavitev zača- snih ograj v času selitev in prenašanje osebkov čez cesto ter (3) opozorilni in preventivni ukrepi, kot sta postavljanje opozorilnih tabel in informiranje voz- nikov. Prav tako bi pristojne državne inštitu- cije morale bolj sodelovati pri pomoči lokalnim pobudam prenašanja dvoživk. Trenutno se te pobude financirajo s strani lokalnih skupnosti, in ker teme- ljijo predvsem na prostovoljnem delu, država niti ne opazi stroškov takšnih začasnih ukrepov, ki imajo za varova- nje določenih populacij dvoživk velik pomen. Pomoč lokalnim pobudam bi lahko pristojne inštitucije zagotovile z dobavo začasnih ograj za dvoživke in drugega potrebnega materiala ter z nu- denjem logistične in strokovne podpore prostovoljcem pri izvajanju akcij. Na koncu smo ugotovili še, da bi bi- lo smiselno, da bi se različne lokalne pobude med sabo še bolj povezovale ter delile informacije in izkušnje. Tako upamo, da je bil Žabohod! le začetek še tesnejšega sodelovanja in da bo obrodil sadove, ki bodo pomagali dvoživkam pri njihovi selitvi čez nevarne cestne odse- ke. Navadna krastača (Bufo bufo) na cesti v nevarnosti pred kolesi avtomobila. (foto: Miha Krofel) Skupinska slika z večino udeležencev posveta Žabohod! (foto: Janja Kosem)