pa je , da so vsa razm išljanja, še zlasti k adar jih teo re tsko u tem elju je jo , zelo instruk- tivna tudi za našo geograijo . V G eografskem vestniku bom o zato o njih še poročali. M ed drugim tudi zaradi trad ic ije , povezane s prof. S. Ilešičem. D arko R adinja Gold'berj; V . M ., Vzaimosvja/. /agrjaznenija podzemnvh vod i prirodnoj sredv, L eningrad 1987, str. 245. M onografija obravnava širok krog vprašan j, ki se tičejo osnov in razsežnosti onesnaževanja podzem eljskih voda te r različnih značilnosti njihovega širjen ja pa tudi součinkovanja s kam eninam i. Posebna pozornost je nam enjena njihovem u onesnaže­ vanju zaradi pron ican ja že kontam in iran ih površinskih voda v tla te r širjen ju in pro- gnoziranju njihovega degradacijskega režim a. M edsebojno povezano onesnaževanje podzem eljskih voda in drugega naravnega oko lja obravnava av tor zelo sistem atično. N ajp re j osvetli ustrezne po jm e, prikaže različne snovi, ki onesnažu je jo podzem eljske vode, oriše oblike onesnaževanja ter njihove vire. Pri tem teo re tska in m etodološka vprašan ja podkrep i z dokaznim gradi­ vom ne le iz Sovjetske zveze, tem več tudi od drugod. Posebno poglavje nam enja posledicam m edsebojne zavisnosti onesnaževanja podzem eljskih voda in drugih členov oko lja , v tre tjem pa razsežnostim tega onesna­ ževanja in še posebej n jihovem u prognoziran ju . Č e trto poglavje je nam en jeno širje­ nju različnih snovi, ki podzem eljske vode kon tam in ira jo , m odelom njihovega m igriranja te r sam očistilni sposobnosti podzem eljsk ih voda. Posebej se av to r posveča form iran ju obm očij z onesnaženim i podzem eljskim i vodam i glede na vire onesnaževanja (industrijsk i, kom unaln i, km etijski itd .). Pri tem posebno pozornost nam enja vplivom onesnaženih padavin na pedološko odejo in na podzem eljske vode, zadrži se pri vplivu te rm oelek tra rn kot p revladujočem u viru tovrstnega onesnaževanja. N adalje p rikazu je , kako se lastnosti površinskih in podzem eljskih voda m edse­ bo jno povezuje jo in kako se pri tem sprem inja njihova m ineralizacija zaradi vpliva rečnih voda in njihovega p ronican ja v tla ali pa zaradi intruzij m orske vode. D eveto poglavje obravnava, kako ugotavljam o stopn jo zaščitenosti podzem elj­ ske vode glede na pronican je onesnažene površinske v tla. D ese to , zadnje poglavje pa osvetlju je vprašan ja m onitoringa, nam enjenega spro tnem u sprem ljan ju onesna­ ženosti teh voda. P oda ja zlasti principe takega m onitoringa in govori o osnovni, re ­ gionalni, lokalni in posebni m reži, o program u opazovanj, ustreznih poligonih itd. K rajše poglavje odm erja av tor kom pleksnem u proučevanju obravnavanega p o ­ java na prim eru industrijske reg ije , kar je pom em bno tudi za m anj specializirane geo­ grafske raziskave. C elo tno delo izzveni v ugotovitev, da je onesnaževanje podzem eljskih voda ne le obsežno, tem več tudi precej zap le teno vprašan je , ki te rja kom pleksno preučevanje. T o se začne že na površju pri prim arnih in sekundarn ih virih onesnaževanja. Posebej p oudarja pom en , ki ga ima za kvaliteto podzem eljske vode pedološka o d e ja , naglaša zlasti n jeno varovalno vlogo, ki je posledica tega, da se v njej odv ija jo zelo aktivni fizikalno-kem ijski in biološki procesi, s katerim i se škodljive snovi razm erom a naglo transfo rm irajo . M ed posebnostm i om en ja onesnaženost podzem eljsk ih voda, ki jo povzroča an tropogeno nastali plinski oblak v aeracijsk i coni tal, kar je značilno zlasti za podzem eljske vode, onesnažene z ogljikovodiki. M onografija pom eni zaokroženo , sistem atično in p roblem sko podano obravnavo po java , ki je sicer specializirano zasnovana, zato v prvi vrsti n am en jena hidrologom , vendar je zanim iva tudi za h idrogeografe. S tem v zvezi je treba posebej om eniti, da so v osp red ju pravzaprav talne vode in m nogo m anj druge in še najm anj k raške, kar bi nas glede na naše razm ere še posebej zanim alo. Podzem eljske vode so m arsik je edini vir pitne vode, posebno v sušnem svetu. O koli 65-70 odsto tkov vseh m est v Sovjetski zvezi o sk rbu je jo podzem eljski vodni vi­ ri. N jihova vloga pa narašča zaradi boljše kvalitete in večje zavarovanosti teh voda v prim erjavi s površinskim i. K akor kažejo raziskave, naj bi bila v SZ onesnaženost podzem eljskih voda še vedno lokalna, vendar že splošno razširjena, zlasti v indu­ strijskih obm očjih. Vpliv km etijstva na podzem eljske vode je zaradi široke uporabe zaščitnih sred­ stev in velikih živinorejskih obratov čedalje večji. T udi zaradi tega se skrb za podze­ m eljske vode uvršča m ed splošna vprašanja varstva okolja . T oda tudi druge gospo­ darske dejavnosti, zlasti industrija , vplivajo ne le na d inam ične, tem več tudi kem ijske lastnosti teh voda. Na eni strani se zato zm anjšu jejo njihove zaloge, na drugi se slab­ ša njihova kakovost. Pri tem je drugi pojav še bolj pereč od prvega. O snovna značilnost, povezana z onesnaževanjem podzem eljskih voda, se kaže v tem , da so m očno odvisne od onesnaženosti drugih delov naravnega oko lja , zlasti a tm osfere , površinskih voda in pedološke odeje . To so zanje sicer sekundarn i, a nič m anj pom em bni viri onesnaževanja . Pri tem drugi deli okolja podzem eljske vode ve­ liko bolj onesnažu je jo , kakor ob ra tno . D arko R adinja Norden-M an and Environm ent, G eographical Society o f N orthern F inland and D ep artm en t o f G eography . U niversity o f O ulu , G eb rü d e r B orn traeg er, B e rlin - S tu tta rt 1987. Str. 535, fo tog ra­ fij 79, ka rt in kartografskih risb 308, tabel 110. Finec U nno V a r j o in N em ec W olf T i e t z e sta uredila obsežno skupinsko regionalno geografijo evropskega Severa, ki sta jo izdala G eografsko društvo Severne Finske in O ddelek za geografijo univerze O ulu. K njiga je izšla 1987. le ta , vendar za glavnega urednika V arja , žal, že posthum no. O bsežna regionalna geografija je skupinsko delo 34 av torjev , ki so prispevali 43 sestavkov, razdeljenih v 16 zaje tn ih poglavij te r številna podpoglavja. K njiga jc tudi zelo bogato oprem ljena. Zam isel o izdaji m onografije se je rodila 1979. leta ob prireditvi »nordijski te ­ den«, ko je G eografsko društvo Severne Finske povabilo številne strokovn jake iz nordijskih dežel, da prip rav ijo pregledne študije lastnih dežel z vidika svojih razisko­ valnih specialnosti. T ako je nastala zaokrožena regionalna sinteza geografije no rd ij­ skih dežel, ki pa se ji pozna, da se je izoblikovala iz različnih štud ij, ki niso zasnovane na eno tn i m etodologiji. V seeno pa sta jih u rednika uspela zaokrožiti v dokaj sm iselno geografsko celoto. P rikazovanje regij se drži tradicionalne obravnave naravnogeografskih e lem en­ tov, ki so v vsakem pogledu predstavljeni za celo tno severno obm očje posplošeno in s tem p o udarja jo hom ogenost celo tnega ark tičnega sveta. Specifičnost posam eznih re­ gij je podana v podpoglavjih . R egionalni priročnik se sicer ne drži tradicionalne o p re ­ delitve nordijsk ih dežel, saj vključuje tudi G ren land ijo , F ererske o toke in Svalbard. Iz tega naravnogeografskega okvira izstopa zlasti D anska , ki je k severnoevropskem u obm očju uvrščena bolj po historičnem vidiku k ako r po čem drugem .