ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« REPUBLIKA SLOVENiJ-- L Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekti nosilec javnega poos^^®^ javna AGENCIJA ZA RAZiSKOVAlNO DEJAVNOST 1 XT • . r^Dü republike SLOVENIJE, UUBUANA 1. Naziv tezisca v okviru CRP: — 1.4.4 E-učenje in multimedijske vsebine 2. Šifra projekta: V2-0381 Prejeto: ■ 2 7-O?- 2009 šifra zadeve: loO Sifr« MiO. PfU.: Vrsdflost 3. Naslov projekta: Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije-MIN.SI 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije-MIN.SI 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: e-izobraževanje, model informatizacije, vseživljenjsko učenje 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: e-Leaming, e-leaming model, long life learning Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 1 od 13 5. "^aziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Institut "Jožef Stefan" 6. Sofinancer/sofinanceiji: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 11945 Doc. dr. Dejan Dinevski Datum: 21.7.2009 Podpis vodje projekta: K)c. dk. Dejan Ömwski Podpis in žig izvajalca: prof dr. Rozman, rektor poobläwiu rektorja prorektor UM prof. dr. Milan Marčič 5J Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 2 od 13 II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? a) v celoti El b) delno c) ne Če b) in o), je potrebna utemeljitev. Projekt je bil odobren z zakasnitvijo in se je začel izvajati šele s 1. aprilom 2007, z znižanim obsegom financiranja. Zaradi tega so bile potrebne določene prilagoditve obsega aktivnosti podanih v začetni prijavi projekta. Do pomembnih sprememb oz. zmanjšanja obsega aktivnosti je prišlo v primeru 2.delovnega paketa - "Priprava celovitega modela informatizacije, naciondnega sistema izobraževanja RS", ki smo ga zato preimenovali v "Načrtovanje modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja RS" Spremembe smo navedli v prvem vmesnem poročilu za obdobje od 1.4.2007 do 1.5.2007. Ostali delovni paketi in aktivnosti so ostali nespremenjeni in tudi cilji so bili doseženi v skladu z načrti. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? ^ a) da KI b) ne v Ce so se, je potrebna utemeljitev: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 3 od 13 2. Vsebinsko porocüo o realizaciü predloženega programa dela : --- V skladu s predloženim programom dela smo si zastavili naslednje cilje: Glavni cilj projekta je bil razvoj in opredelitev celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja oziroma priprava organizacijske, vsebinske m tehnološke podlage za implamentacijo e-izobraževanja v Slovemji za vse ciljne skupine P^^ci^nHilje, ki smo si jih zastavili smo zasledovali v naslednjih vsebinskih delovnih paketih: 1 Analiza in pregled stanja na področju e-izobraževanja v Slovemji; 2. Načrtovanje modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije; . . v .. • üc 3. Simulacija modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja K^ na primeru vseživljenjskega izobraževanja v visokem šolstvu. Konkretne rezultate projekta v okviru naštetih delovnih paketov podajamo v prilogah: V okviru analize in pregleda stanja na področju e-izobraževanja smo analizirali strukturo ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji. Analiza zajema - Dosedanje iniciative in tendence razvoja e-izobraževanja v Sloveniji - Raziskava - struktura ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji - Identificirani nivoji (oblike) e-izobraževanja v Sloveniji - Struktura ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji Izvedli smo raziskavo med slovenskimi podjetji in organizacijami v smislu pregleda različnih e-izobraževahiih storitev, kijih le-te nudijo. Pod drobnogled smo vzeh vzorec 55 podjetij in institucij (priloga 1). 2 V okviru drugega delovnega paketa smo opredelili glavne komponente modela ter veljavene standarde in jih podrobno predstavili: - Portal kompetenc (priloga 2) - eTržnice znanja (priloga 3) - Standardizacija e-izobraževanja (priloga 4) - Napreden sistem za izmenjavo učnih gradiv (priloga 5) 3 Simulacija modela infonnatizacije..sistenm..i^^^^^^ izobraževanj iz področja vseživljenjskega izobraževanja na visokošolskem mvoju (priloga 6). Ocenjujemo, da smo v celoti izpobuli modificirane cilje projekta in pripravili vsa potrebna izhodišča za pripravo/izdelavo celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije. ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poroeüo, kjer mora biti na kratko predstevijen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ah zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. Stran 4 od 7 Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. 3.2. Kakšen je potencialni pometf rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. s Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na-debelo4n-drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nukleame energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje vamosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupim: f) zdravstveno varstvo" (ž i^^ - Vključuje RR - programe, ki šo usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 5 od 13 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?___^-- Izdelan je model informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije po katerem je možno postaviti informatiziran nacionalni izobraževalni sistem, ki bo v skladu z Državnim razvojnim programom in veljavnimi mednarodnuni smemicami. Aktualni segmenti Državnega razvojnega programa so: - povečati dostop do izobraževanja in usposabljanja s pomočjo novih tehnologij, - vzpostavitev in razvoj inovativnega okolja za e-izobraževanje in na ta način omogočiti uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij v aktivnem delovnem in ustvarjalnem okolju._____----- 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potenciahii pomen in razvojne cilje? Postavitev informatiziranega nacionalnega izobraževahiega sistema dolgoročno pomeni zasledovanje mednarodnih smernic, predvsem iniciativi »eEurope-!-« in »eEurope Resolution«, v katerih e-izobraževanje prevzema zelo pomembno vlogo, ter dokument »i2010 - Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje«, ki je nastal na ravni Evropske unije in definira bistvene poudarke pri razvoju informacijske družbe._ 3.5. Kje obstaja veijetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; ^ b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatüi? Slovenske izobraževalne institucije, ki izvajajo izobraževanje na vseh stopnjah, vključno s vseživljenjskim izobraževanjem za odrasle. srvr" Stevilö^aiplömänlö^^^ raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 6 od 7 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi institucijami. _____ V okviru projekte CRP MINSI smo vzpostavili raziskovalno sodelovanje z University of Leeds, Univerzo v Trstu in podjetjem, ki razvija izobraževalno tehnologijo na Poljskem in se dogovorili za skupen projekt. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? _ Prijava in pridobitev projekta "e4 VET Community Portal" - Enhancing, Empowering and Emphasizing E-leaming in Vocational Education and Training, ki se trenutno uspešno izvaja. Partnerji so: Institut "Jožef Stefan" WiedzaNet sp. z o.o., Poljska Nevron d.o.o. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Center RS za poklicno izobraževanje (CPI) Srediija trgovska šblaLjublj^a Tehnični šolski center Nova Gorica University of Leeds, Velika Britanija_ 5. Bibliografski rezultati^: Za \odjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference"* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta;____ ^ Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ ^ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografeke izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in dru^ predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, id so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Obrazec ARRS-RI-CRP-ZP/2008 Stran 7 od 13 Projekt CRP MINSI Priloga 1 Struktura ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji 1 Identificirani nivoji (oblike) e-izobraževanja v Sloveniji Baze znanja. Čeprav se dejansko ne uporabljajo neposredno za učenje, so najbolj osnovna oblika elektronskega učenja. Med baze znanja lahko štejemo tudi spletne iskalnike, saj lahko na podlagi ključnih besed pridemo do vsebine. Podpora preko spleta. Je oblika e-izobraževanja, ki deluje podobno kot baza znanja. Med podporo preko spleta spadajo pogovorne sobe, forumi, oglasne deske, e-pošta, pomoč v živo preko neposrednih sporočil. Zaradi teh možnosti lahko dobimo odgovore na bolj specifična vprašanja, ki jih nismo našli s pomočjo baz znanja, kot tudi hitrejše odgovore. Asinhrono učenje. Asinhrono učenje omogoča uporabniku prilagojeno časovno uporabo učnega gradiva. Skupnega sodelovanja udeležencev ni, izobraževalni proces pa se izvaja predvsem z branjem ali s predvajanjem video ali avdioposnetkov. Sodelovanje z drugimi udeleženci v izobraževalnem procesu je omejeno na uporabo oglasne deske, novičarskih skupin in e-pošte. Zaradi omejene interakcije je pri asinhronem učenju pomembno, da mentor/tutor lahko spremlja napredek uporabnika pri učenju. E-pošta je tipičen primer asinhrone komunikacije, ki omogoča komunikacijo z izbranimi prejemniki sporočil v sistemu in je posebej primerna za individualne konzultacije študentov z mentorjem/tutorjem. Komunikacija v obliki Peer2Peer (P2P) omogoča neposredno komunikacijo med posamezniki, ki med seboj nimajo vnaprej določenih-povezav niti vlog. Tudi diskusijski forumi so osrednje asinhrono komunikacijsko orodje, s katerimi mentor organizira delo študentov. ...............................................................................................1.......................................................................................... Projekt CRP MINSI Sinhrono učenje. Sinhrono učenje lahko primerjamo s tradicionalnim izobraževanjem, ki ponuja neposredno uporabo učnih gradiv v realnem času. Pri tem so učitelj in učeči se skupaj v istem prostoru. Ker pa so uporabniki e-izobraževanja na različnih lokacijah, se za neposredno izvajanje učnih gradiv uporabljajo različne tehnologije. Enosmerni video omogoča neposredni prenos aH prenos videoposnetka, dvosmerni video pa omogoča tudi interakcijo. Uporaba skupne aplikacije omogoča delo več uporabnikov z različnih krajev, predstavitvena in grafična orodja omogočajo kakovostne predstavitve ipd. Taka oblika omogoča uporabnikom, da postavljajo vprašanja, dobijo odgovore, prispevajo k razpravam in tako spreminjajo potek izobraževalnega procesa. Klepatalnice (ang. Chad so tipičen primer sinhrone komunikacije. 2 Struktura ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji Kot je bilo že omenjeno, je v raziskavi sodelovalo 55 organizacij, v nadaljnjo anahzo pa je bilo uvrščenih 41 organizacij. Z anahzo anketnih vprašalnikov ter s pomočjo odgovorov ter informacij na ponudnikovih spletnih straneh smo definirali kategorije ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji. Slovenija je na področju e-izobraževanja v zadnjih letih dosegla precejšen napredek pri ponudbi e-izobraževanja. Predvsem velja omeniti napredek na pö^röcjü"störite ..^poHiembnejših-vzrokov za~vednoa^eč-ponudnikov„za^pridobitev^formalneJzoh^^ (6) je verjetno posledica dejstva, da se formalno v večji meri izobražujejo mlajši ljudje, ki so bolj dovzetni za sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Vedno več je tudi ponudnikov e-tečajev in mentorstva (12) ter ponudnikov najrazhčnejših izobraževalnih vsebin (lO). Razmerje med posameznimi identificiranimi skupinami je prikazano na sliki 1, iz katere je razvidno, da v slovenskem prostoru prevladujejo ponudniki e-tečajev in mentorstva, sledijo ponudniki izobraževalnih vsebin, ponudniki e-tečajev in na koncu ponudniki e-izobraževanja za pridobitev formalne izobrazbe ter ponudniki najema sistema za Projekt CRP MINSI upravljanje e-izobraževanja. Posamezne identificirane skupine so v nadaljevanju bolj podrobne predstavljene. 17% B Ponudniki e-izobraževanja za pridobitev izobrazbe ■ Ponudniki e-tečajev in mentorstva > 24% s Ponudniki e-tečajev f, Ponudniki izobraževalnih vsebin ^x Ponudniki najema sistema za _ upravljanje z učenjem _____ Slika 1- Struktura ponudbe e-izobraževanja v Sloveniji 3 Ponudniki e-izobraževanja in usposabljanja za pridobitev izobrazbe Sloveniji imamo šest^ ponudnikov e-izobraževanja, ki nudijo celosten program e-izobraževanja za pridobitev izobrazbe. Med temi ponudniki so nekateri, ki nudijo kombiniran sistem izobraževanja {ang. Blended learning, to pomeni kombinacijo klasičnega in e-izobraževanja. Celosten program izobraževanja pomeni, da ponudnik izvaja programe e-izobraževanja, ki se končajo s pridobitvijo stopnje izobrazbe, ki je ekvivalentna stopnji izobrazbe pridobljeni s klasičnim izobraževanjem. Pri takem izobraževanju so predvsem pomembne primerne in kvalitetno pripravljene učne vsebine, sistem za upravljanje e-izobraževanja (ang. Learning Management System) pa mora zagotavljati povezano platformo za posredovanje učne vsebine in upravljanje z učenjem. Obstajati mora en sam uporabniški vmesnik, ki podpira vrsto uporabnikov, vključno z učenci, vodji, sestavljalci vsebine, inštruktorji in skrbniki. ' Med veCjimi ponudniki lahko omenimo Višjo strokovno in Visoko poslovno šolo DOBA Maribor, Inter-es d.o.o., ViSjo strokovno šolo Šolski center Novo mesto, Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Fakulteto za management Univerze na Primorskem. Projekt CRP MINSI 3.1 Ponudniki e-tečajev (brez in z mentorstvom) V Sloveniji imamo kar nekaj ponudnikov e"tečajev, vendar pa žal niso vsi na enakem kakovostnem nivoju. E-tečaje lahko v prvi fazi razdelimo na: • tečaje z možnostjo mentorstva in • na tečaje brez mentorstva. Tečaji z mentorstvom so nedvomno na višji ravni kot tečaji brez mentorstva, v kolikor namreč učeči ne naleti na nerazumevanje vsebine oz. potrebuje dodatna pojasnila ali razlago, povpraša mentorja/tutorja, pri tem pa ne izgublja časa z razjasnitvijo problema ter iskanjem informacij po drugih virih oziroma vnovičnem pregledovanju vsebine kot mora to storiti učenec e^tečajev brez mentorstva. Komunikacija med mentorjem in učečim se ponavadi poteka preko e-pošte ali klepetalnice. E-tečaji pa se ločujejo tudi po namenu. Nekateri tečaji so namenjeni izboljšanju znanja ali pa je njihov namen splošno izobraževanje na določenem področju medtem ko drugi tečaji nudijo tudi pridobitev mednarodnega certifikata oziroma potrdila o opravljenem tečaju. Taki e-tečaji so predvsem jezikovni in računalniški e-tečaji. Nekateri ponudniki izvajajo tudi kombinacijo klasičnih in e-tečajev. Pri poteku kombiniranih tečajev ponudniki izobraževanja ponavadi izvajajo izobraževanje preko interneta medtem ko končno ali vmesno preverjanje znanja poteka na klasičen način v učilnici in pod nadzorstvom. ~Prr~'slövenskih"~i)'önii'dntkrh""e"-tecajev~ve"y (httnV/www.spletno-ucenie.com) in Spletno akademijo (http 7/www.spletna-akademiia.com). saj oba ponudnika spletnih tečajev ponujata vehko število raznovrstnih e-tečajev, tako z mentorstvom ali brez. Slika 2 prikazuje razmerje med ponudbo e-tečajev z mentorstvom in brez mentorstva. Spodbudno je dejstvo, da se skoraj tretjina e-tečajev izvaja s pomočjo mentorjev/tutorjev. Projekt CRP MINSI Slika 2: Ponudniki e-tečajev z mentorstvom in brez v Sloveniji 3.1 Ponudniki izobraževalnih vsebin Ponudniki vsebine imajo v svojih bazah izobraževalne vsebine? to so lahko predstavitve, aplikacije, izobraževalni filmi ter avdioposnetki. Ponudniki izobraževalnih vsebin vsebino iz svojih baz ponujajo svojim uporabnikom ali pa jo prodajajo izvajalcem e-tečajev ali e-izobraževanj. Le-ti morajo pretehtati smotrnost samostojnega razvoja učne vsebine, kajti mnogokrat je nakup že razvite vsebine ugodnejši. Pri takem nakupu pa se pojavlja tudi vprašanje kakovosti in ustreznosti vsebine. Za ponudnike vsebine je predvsem pomembna izdelava novih vsebin v skladu s priznanimi standardi za opis učnega gradiva. V kolikor namreč želijo svojo e-vsebino ponuditi različnim kupcem, ki uporabljajo različne sisteme za upravljanje e-izobraževanja, je nujna skladnost vsebine s kupčevim sistemom. V tem kontekstu sta predvsem pomembna dva standarda-SC0RM2 in Dublin Core3. 3.3 Ponudniki najema sistema za upravljanje z učenjem Uspešno izvajanje e-izobraževanja v ciljnem okolju je pogojeno s sorazmerno visokimi začetnimi vložki. Poleg priprave izobraževalnih vsebin je potrebno ^ Referenčni model prenosljivih gradnikov vsebine - SCORM (ang, Sharable Content Object Reference Model) skupine Advanced Distributed Learning (ADL) je bil razvit na pobudo ameriškega Ministrstva za obrambo S AS ter organizacij IMS in AICC. Ključne zahteve standarda SCORM so: dostopnost do vsebin različnih prodajalcev {accessibility), interoperabilnost med različnimi sistemi (interoperability), večkratna uporabnost vsebine (content reusability) in trajnost (durability). Najpomembnejši del standarda SCORM so metapodatki, V njih so zapisani podatki, kot so obseg, struktura, namen, uporabljeni formati, cena vsebine ipd. SCORM z njimi zelo jasno in razčlenjeno definira vsebine e-izobraževanja. V ta namen definira »Prenosljive gradnike vsebine« (ang. Sharable Content Objects), ki ponudnikom vsebin zagotavljajo možnost konsistentnega razvoja, prenosljivosti in ponovne uporabljivosti vsebin. ' Drugi pomemben standard je Dublin Core (DC), kije predlog standarda za popis vsebin, kije bil razvit predvsem za potrebe izobraževalnih vsebin in se je nato ob močni podpori Evropske komisije v državah EU pričel seliti tudi na druga področja. Predlog definira 15 osnovnih in obveznih atributov popisa vsebin in zalogo njihovih vrednosti. Vsak specifičen model ima neomejeno število dodatnih atributov, ki pa morajo biti razpoznavni. Razvoj metapodatkov na osnovi DC za področje izobraževanja teče pod okriljem projekta EU z imenom Ariadne (http://\ww, ariadne-eu.orpV v katerega je vključenih več kot 300 izobraževalnih institucij in podjetij, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Predpis je prodrl tudi v večino evropskih univerz, kjer je že prisotna ideja o prostem dostopu do vseh izobraževalnih vsebin. Projekt CRP MINSI vzpostaviti tehnološko infrastrukturo: strojno opremo (različni strežniki) in programsko opremo ter zagotoviti vzdrževanje in nadgradnjo obeh. Ponudniki storitev e-izobraževanja ciljnim okoljem ponudijo gostitev tehnološke infrastrukture ter podporo pri uvedbi celovitih rešitev e-izobraževanja. Tako se ciljna okolja ne ukvarjajo z nakupom drage programske in strojne opreme za e-izobraževanje ter z zagotavljanjem osebja, ki opremo vzdržuje in nadgrajuje. V Sloveniji je bilo v zadnjem času izvedenih kar nekaj raziskav in evalvacij na temo odprtokodnih in komercialno dostopnih LMS in LCMS sistemov. Ena izmed raziskav, ki je temeljila na funkcionalnostih, ki jih LMS in LCMS sistemi morajo podpirati za uspešno izvedbo e-izobraževanja, je bila izvedena v Laboratoriju za odprte sisteme in mreže Instituta "Jožef Stefan" (Arh et al, 2005a). Pri raziskavi so bili upoštevani trije ključni dejavniki (kriteriji): • učno okolje učečega se, • sistem, tehnologija in standardi ter • mentorstvo in didaktika. 4 Ugotovitve ter smernice in nadaljnji razvoj E-izobraževanje se je kot oblika usposabljanja v slovenskih podjetjih, šolah, fakultetah ipd. najbolj razvilo v zadnjih nekaj letih. Prej se je o tem le veliko govorilo, vsi so imeli zelo pozitivno mnenje o e-izobraževanju, vendar ga v podjetjih večinoma niso uporabljali. Razmah različnih oblik e-izobraževanja pa je v veliki meri tudi posledica porasta ponudbe različnih e-izobraževalnih storitev in Evropske unije in strukturnih skladov EU. Na tem mestu je treba poudariti, da danes tehnologija ni več izključujoči dejavnik, saj so na trgu že nekaj časa na voljo že razviti brezplačni sistemi za upravljanje e-izobraževanje. E-izobraževanje je zdaj odvisno predvsem od pravilnega izbora tehnologije in izobraževalne vsebine. Na podlagi raziskave lahko ugotovimo, da se v Sloveniji uveljavljajo različni nivoji (oblike) e-izobraževanja. Tako izobraževanje iz golih e-vsebin, ki zahteva Projekt CRP MINSI izključno samostojno delo kot tudi kombinirano učenje (e-tečaji s pomočjo mentorstva), ki vključuje vlogo mentorja/tutorja. Pretekle izkušnje so pokazale nujno potrebo po dodatni mentorski podpori, saj same vsebine niso dovolj za doseganje ustreznega nivoja motivacije pri učenju. Mentor/tutor tako postaja vodilni motivacijski faktor in se oddaljuje od vloge učitelja, še vedno pa nudi strokovno podporo. Temeljna vloga mentorja/tutorja mora biti vezana predvsem na vzdrževanje komunikacije in interakcije med učečimi se, vzpostavljanje in spodbujanje motivacije ter posluh za probleme učečih. Mentor/tutor mora delo udeležencev primerno organizirati, jih spremljati in dajati sprotne povratne informacije. Mentor/tutor tako v celotnem procesu e-izobraževanja in usposabljanja prev^iema- več vlog^ pedagoško, motivacijsko, organizacijsko rnr tehnično (Berge, 2000), to pa od njih zahteva stalno dodatno izobraževanje in usposabljanje. V Sloveniji se za e-izobraževanje praviloma odločijo predvsem večja podjetja, ki imajo tudi največ sredstev, ki jih lahko namenijo e-izobraževanju. E-izobraževanje sicer ni cenejše od klasičnega, je pa veliko učinkovitejše. Veliki stroški so pri implementaciji in posodabljanju, vendar menim, da je e-izobraževanje, ob tako veliki ponudbi tudi brezplačnih izobraževalnih tehnologij, zelo primerno tudi za majhna podjetja, z manjšim številom zaposlenih, ki pa potrebujejo raznovrstna znanja. Ponudnikov e-izobraževalnih vsebin je v Sloveniji približno deset, še polovico manj pa je tistih, ki tudi razvijajo izobraževalne vsebine oziroma vzpostavljajo sisteme za upravljanje e-izobraževanja. Položaj pa se vsekakor izboljšuje. Zaradi majhnosti Slovenije je pričakovati, da bodo domače institucije začele uporabljati tudi tuje izobraževalne portale in s tem omogočile izboljševanje znanja domačih uporabnikov (dijaki, študentje, zaposleni, učitelji, posamezniki in drugi) tudi z znanjem iz tujine. Taka usmeritev bi povečala konkurenco na borzi znanja, to pa bi nedvomno dvignilo kakovost izobraževalnega procesa. Seveda bi taka usmeritev morala spodbujati tudi domače ponudnike učnih gradiv, da bi Projekt CRP MINSI ponujali svoja gradiva na tuje in poskušati tudi s svojim znanjem uspešno prodreti na vsesplošen (domač in tuj) trg znanja. 5 Viri in literatura Arh, T., Rajkovič, V., Jerman-Blažič, B. (2005a). Tehnološko podprto izobraževanje - uporabnost in primernost sistemov za upravljanje e-izobraževanja. V: Rajkovič, Vladislav (ur.), Urbančič, Tanja (ur.), Bernik, Mojca (ur.). Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. Organizacija, 38(8), str. 386-393. Arh, T. (2005b). Sistemski pogled na tehnološko podprto izobraževanje: evalvacija standardov in modelov upravljanja e-izobraževanja, magistrska naloga, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. Berge, Z. L. (2000). How to change from a classroom to an on-line instructor, v: M. Siberman (Ed.): The 2000 Training and Performance Sourcebook, New York: McGraw-Hill, str. 307-313. CDED - Center za razvoj študija na daljavo. [URL: httt)://www.cded.um-mb.si]. Univerza v Mariboru, 24. 10. 2004. Dunn, R. L. (2003). Getting into e-learning for workforce training, Plant Engeneering Magazine, 57(9), str. 63-71. Japelj, B. in Čuček, M. (2000). SITES - Druga mednarodna raziskava uporabe informacijskih in komunikacijskih tehnologij v izobraževanju, Ljubljana: Oddelek za lEA raziskave in Pedagoški inštitut. Keegan, D. et al. (1993). Theoretchical principles of Distance Education. Kokalj, R. (2003). Strateško orodje sodobne organizacije. V: Geder, M. (ur.): E-izobraževanje: doživeti in izpeljati, Zbornik strokovne konference, 3. in 4. november 2003, Doba, Maribor, str. 215-226. Limb, A. (2004). E-learning on the double, E-learning age, Vol. 2, str. 1-3. NCP - Nacionalna projektna skupina za študij na daljavo. [URL: http://www.ef.uni-li.si/ncp], 21. 1. 2002. RIS - Raba Interneta v Sloveniji (2000). Uporabniki Interneta. URL: [httt)://www. ris.org/indikatorii/osebe.htmlL 22. 10. 2000. Projekt CRP MINSI Schweizer, H. (2004). E-learningin Business, Journal of Management Education, 28(6), str. 674-692. SURS - Statistični urad Slovenije (2002). Statistični letopis Republike Slovenije. [URL: htti3://www.sigov.si/2rs/leto02/kazalo02.htm1. 11. 11. 2003. Trunk, Sirca, N., Sulčič, V. (2004). Lifelong Learning and Higher Educationlnstitutions; from Strategic Principle through Impelemented Example to Systematic Solution?, v^ Knowledge Society - Challenges to Management; Globalisation, Regionalismand EU Enlargement Process. 4th International Conference of the Faculty of Management Koper, University of Primorska. Koper: Fakulteta za management. Turban, E. et ai. (2002): Electronc Commerce 2002- A Manage^^^^ Upper Saddle River: Prentice Hall. Vasquez Bronfman, S. (2000). Linking Information Technology and Pedagogical Innovation To Enchance Management Education. V ECIS 2000 - A Cyberspace Odyssey, št. 2. Dunaj, Wirtschaftsuniversität. Priloga 2 Portal kompetenc CRP - MIN.si Uvod...........................................................................................................................................3 Opredelitev portala kompetenc..............................................................................................3 Kompetence..............................................................................................................................5 Nacionalno spričevalo............................................................................................................. Načrtovanje kariere.................................................................................................................8 Povzetek..................................................................................................................................lo Portal kompetenc stran ? Uvod Portal kompetenc je ena izmed komponent modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja - MINSI. Portal uporabnikom vseh ciljnih učnih skupin omogoča vodenje tako formalnih kot neformalnih znanj, ki jih obvlada in za katera je pridobil potrdila s strani enega od ponudnikov izobraževanj. Portal opisuje tudi zahtevane kompetence za doseganje najrazličnejših delovnih profilov ter uporabnikom vseh ciljnih učnih skupin omogoča vodenje osebnih kompetenc ter načrtovanje njihove kariere. Portal kompetenc predstavlja informacijski sistem za elektronsko vodenje in načrtovanje kompetenc ter kariere slehernega prebivalca RS na enem mestu. Portal kompetenc bi posameznikom omogočil, da bi ljudje zavzeli proaktivno vlogo pri razvoju svoje kariere. Opredelitev portala-kompetenc - - - --------------------- Portal kompetenc skrbi za ažurno vodenje pridobljenih znanj vseh oseb, ki so vpisane na portal. Pri tem je znanje lahko pridobljeno formalno ali neformalno. To pomeni, da bi za vsakega prijavljenega prebivalca RS vodili "vseživljenjsko elektronsko spričevalo - VEŠ", ki vsakemu posamezniku omogoča enostavno dokazovanje kompetenc pri delodajalcih oziroma katerihkoli drugih pravnih subjektih. Na portalu kompetenc si vsi registrirani uporabniki med samim potekom šolanja in dela ustvarjajo nacionalno spričevalo oz. e-portoflio, v katerem zbirajo dokazila o vseh opravljenih usposabljanjih in delovnih izkušnjah, ne glede na to ali so pridobljene na formalen ali neformalen način. V tovrsten elektronski indeks se po vnaprej določeni metodi vpisuje vsa pridobljena znanja in izkušnje skozi vsa življenjska obdobja posameznika. V Evropi že obstajajo primerljivi tovrstni projekti: slovenski "Nefiksi" ali evropski "EUROPASS^". Izpostavimo lahko tudi portal Talentiran.si^, ki med drugim združuje tudi e-Nefiks. Portal kompetenc vsem registriranim uporabnikom glede na predhodne specifikacije želenega delovnega profila predlaga potrebna znanja oz. izpite in mu iz obstoječe baze e-izobraževanj, objavljene v e-tržnici znanja, predlaga ponudnike ter program usposabljanj za doseganje želenega delovnega profila. Tako torej sliiži portal kompetenc za zbiranje kompetenc posameznikom, obenem pa jim glede na dosežene kompetence pomaga tudi pri načrtovanju kariere. Podobni projekti že tečejo v Veliki Britaniji: ^ http://www.nefiks.si/ 2 http://www.europass.si 3 http://www.talentiran.si Portal kompetenc stran ? • Personal Development Planning^, • eSkillsUKS, • BCS Career Development^. Informacije o zahtevanih kompetencah za različne delovne profile posamezniku omogoča enostavno načrtovanje lastne kariere, saj se zahtevana znanja za doseganje nekega želenega delovnega profila avtomatično primerja z že doseženimi kompetencami v njegovem spričevalu VES. V primeru manjkajočih kompetenc se posameznika usmeri na nacionalno tržnico znanja, kjer se mu glede na obstoječo ponudbo predlaga spisek izobraževanj vseh primernih ponudnikov za pridobitev manjkajočih kompetenc ter certifikatov za doseganje želenega delovnega profila. sifka 1: Osnutek modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja - MINSI http ://w w w. elearning.ac.uk/subj ects/pdpfold 5 http://www.e-skills.com/ ^ http://www.bcs.org/server.php?show=nav.5672 Portal kompetenc stran ? Portal kompetenc temelji na spletni platformi, na kateri so definirane kompetence, ki jih posamezniki potrebujejo za opravljanje določenih del. Opis kompetenc za posamezna dela lahko sestavi državna institucija (npr. CPI - Center RS za poklicno izobraževanje) ali pa druge organizacije, ki iščejo ustrezne kadre za opravljanje dela pri njih. Sezname omenjenih kompetenc se uvozi na platformo, ki je podlaga za nadaljnje razvrščanje in beleženje znanj uporabnikov. Za potrebe portala se razvije orodje, ki bi vsebovalo hierarhično opredeljene kompetence in seznam poklicev, ki zahtevajo določena znanja. Poklici bi bili razporejeni po področjih dela -npr. finance, marketing, izobraževanje, računalništvo, administracija ipd. Portal kompetenc je nadalje povezan z E-tržnico znanj, ki glede na potrebe po novem znanju, uporabnika usmeri do potrebnega izobraževanja. Če se ga uporabnik udeleži in ga uspešno opravi, se mu novo pridobljene kompetence samodejno vpišejo v spričevalo VEM. V prihodnosti bi se lahko portal kompetenc povezal tudi z Zavodom RS za zaposlovanje, ki bi za vsakega posameznika beležil tudi zaposlitve v preteklem obdobju. Kompetence Kompetence predstavljajo veščine, ki jih mora posameznik imeti za učinkovito opravljanje dela, določenih vlog, funkcij, nalog ali dolžnosti. Te veščine vključujejo tudi obnašanje v skladu z delom (to, kar oseba naredi ali reče in ima za posledico uspešno ali neuspešno opravljeno delo), motivacijo (občutki pri delu, do organizacije ...) in tehnične spretnosti (kar oseba prikaže pri delu s tehnologijo, postopki dela ipd). Kompetence definiramo skozi delo in Opis kompetenc pomaga pri tem, da opiše »kako« je možno dokončati delo s tem, da zagotovimo potrebno znanje, veščine in spretnosti. Ne odgovarjajo pa na vprašanje »kaj« mora biti narejeno v obliki rezultatov, odgovornosti in ciljev. Kompetence se uporablja za načrtovanje, vodenje in razvoj obnašanja. Portal kompetenc stran ? Primer opisa in prikaza kompetenc (Harvard University 2008): iJčinkovlia predstavilov idej posameznikom ali skupitii, pri čcjiiur se prcdstaviiev osredoloča nn polrebü in ziiačiinosli publike. Pomembne faze naloge: • Določitev jasnili ciljev. Vzpostavitev ciljev, ki jasno odražajo potrebe publike. ® Upoštevanje logičnega zaporedja vsebine Predstavitev glavne ideje, dejstev, dokaze in podrobnosti ki podpirajo predstavitev, pri čemer predstavi informacije v logičnem zaporedju in jih naredi razumljive. » Uporaba neverbalne komunikacije Uporaba govorice telesa (npr. stik z očmi in geste), ki so skladni z verbalno komunikacijo. Uporaba avdio in vizualne pripomočke za dodatno razlago informacij. ® Poslušanje in odzivanje na komentarje publike Vzpostavljanje dvosmerne komunikacije s publiko. Postavljanje vprašanj in vzpodbujanje aktivnega delovanja, s Povzemanje najbolj pomembnih idej Poziv publiki za dodatne komentaije, predloge in ideje. Uporaba analogij, humorja, ilustracij, privlačnega stila predstavitve, govorice telesa in tonom glavSu. e pj iprava predstavitve kolegom, članov pjojcktne skupine in drugim, ......... .. ,i i.ri iii iiigjJgJj-WWW«''^^ . —.1,1 ..i '■■■....'I priprava predsUiviive vodjem organizacije ali nadrejenim, .......priprava predst;avilve stranl«un-,—.........................-..........................-.............................................. priprava formalne prcdswvilve / avdiovi/ualnimi pripomočki, uporiiba publiki primcnjegii besedišča, izvedba izobra/cvanja v učilnici. priprava formalne prcdsiavitve teimičnih informacij tehničnim sirokovnjakom, priprava formalne predstavitve tehničnih inTormacij netehničnim strokovnjaki Primerljivo z: Kompetence za izvedbo formalne predstavitve so primerljive s tistimi za komunikacijo, vendar so prve bolj poglobljene, saj omogočajo čas za pripravo. Osredotočajo se na učinkovito pripravo in izvedbo. Portal kompetenc stran ? Nacionalno spričevalo Vsak prijavljen uporabnik portala kompetenc bi imel možnost evidentiranja formalno in neformalno pridobljenega znanja doma in v tujini. Znanje in kompetence, ki bi jih uporabnik pridobil neposredno z E-tržnice znanja ali portala za E-izobraževanje, bi se samodejno vnesla v posameznikovo spričevalo, na voljo pa bi bila tudi možnost ročnega vnosa pridobljenih kompetenc, znanj in veščin. Nacionalno E-spričevalo bi tako sistematično zajemalo vsa pridobljena znanja, obenem pa bi poenotili sistem beleženja znanj na državni ravni, ter tako olajšalo njegovo uporabo ter izboljšali uporabnost. Vsa vpisana znanja bi uporabniku omogočala izpis v obliki življenjepisa ali v klasični obliki. E-spričevalo je razdeljeno na dva dela. Prvi del vsebuje formalno pridobljena znanja (javno veljavna izobrazba), drugi pa neformalno pridobljena znanja. Med neformalno pridobljena znanja spada znanje, pridobljeno na: • seminarjih, • tečajih, • delavnicah, • s pomočjo izobraževanja na delovnem mestu, • z aktivno udeležbo na konferencah in drugo. Društvo Mladinski ceh pripravlja nadgradnjo Nefiksa v e-Nefiks, ki naj bi poleg elektronskega vodenja evidenc o znanju omogočal tudi možnost neposredne povezave z evropskim e-špričeValom Eufopašš. ........................................... ........................ ............................... Nacionalno e-spričevalo bi omogočalo (Nefiks 2008): • celostno in celovito beleženje pridobljenega znanja in kompetenc, • dostop delodajalcem do potencialnih kadrov na enem mestu, • pregled znanj in kompetenc na enem mestu, • povezovanje delodajalcev s potencialnimi zaposlenimi, • stalen dostop do svojih usvojenih znanj in kompetenc, • pomoč pri načrtovanju kariere posameznikov, • pregled kompetenc v več oblikah (npr. CV), • in drugo. Portal kompetenc ................stran ? Posebno pozornost je potrebno nameniti zaščiti in varstvu osebnih podatkov. Vsak posameznik bi sam izbral, ali želi javno objaviti svoje podatke ali ne. Primer: vsak se odloči sam, ali bodo njegove kompetence vidne delodajalcem ali ne. Načrtovanje kariere Načrtovanje kariere je vseživljenjski proces, ki zajema izbor poklica, opravljanje dela, izobraževanje, osebna in poslovna rast na delovnem mestu in nazadnje upokojitev. Kariera predstavlja osebno in profesionalno rast skozi vse življenje in delo in tako, kot za delo, so potrebne kompetence tudi za načrtovanje kariere (Rosenberg McKay 2008). Del portala kompetenc je namenjenega načrtovanju kariere prijavljenih na portal, ki poteka v štirih fazah. 1. Spoznavanje sebe Izbor poklica in dela je ključnega pomena za uspešno in zadovoljno življenje. Pri tem nam je v pomoč samoevalvacija. Portal kompetenc bo ponujal vprašalnik, s katerim bo lahko vsak preveril splošne stvari o sebi, kot npr. svoje: • interese, • vrednote, • vloge, • spretnosti, • razvojne potrebe in • zaželeno (delovno) okolje. Pri tem je pomembno, da se anketiranci osredotočijo na formalno in neformalno pridobljeno znanje. Poseben poudarek je namenjen tudi temu, da se posamezniki ------------zäcn^ö"zavrdati:pome^^^^ - vsakodnevno življenje in delo. Portal bo pomagal razvijati sposobnosti za razvijanje in vzdrževanje pozitivne samopodobe ter za vzpostavljanje pozitivnih odnosov v zasebnem in poslovnem življenju. 2. Pregled možnosti Uporabnik bi po samoelvalvaciji pregledal možnosti zaposlitve, ki so na voljo v bazi zaposlitev oz. izbral le področje dela, ki ga najbolj zanima (npr. gradbeništvo, prevajanje, metalurgija ipd) in bi na njem želel delati. Portal kompetenc stran ? Portal bi nudil tudi dodatne informacije o posamezni panogi, ki bi uporabnika seznanile z načinom dela, možnostmi zaposlitve, delovnim časom. Podjetjem bi omogočili oglaševanje prostih delovnih mest in dodatne priložnosti: možnost opravljanja strokovne prakse, prostovoljnega deia, seznanitve z delom, pisne razlage delovnih obveznosti in predstavitev dela s pomočjo intervjujev ali prestavitvami v živo. Bistvenega pomena v tej fazi je, da portal pomaga interpretirati pridobljene podatke, ki jih dobi oseba po samoevalvaciji. 3. Samodejni prikaz ustreznih zadetkov Glede na predhodno izbrane lastnosti in želje, sistem predlaga možne poklice, delovna mesta in druge možnosti. Obenem prikaže tudi možnosti, ki so na voljo, vendar pa posamezniku zanj primanjkuje le nekaj znanj ali spretnosti - to so dolgoročne možnosti. Hkrati z dolgoročnimi možnosti zaposlitve sistem predlaga še možnosti za usposabljanje in dopolnitev manjkajočih znanj. 4. Akcijski načrt Zadnja faza je namenjena razvoju akcijskega načrta za doseganje zastavljenega cilja (zaposlitev, dopolnitev znanj ipd). Načrt lahko vsebuje: • preučitev možnosti za dodatno usposabljanje in izobraževanje, če je to potrebno, • načrt iskanja zaposlitve, ________ • priprava oz. dopolnitev CVja, • priprava spremnih dopisov za pošiljanje vlog zadelo, • priprava na razgovor za delovno mesto in podobno. Ob tem je pomembno, da vsi spoznajo pomen vseživljenjskega učenja in vpliva, ki ga le-to ima na poslovno in zasebno življenje in delo. Načrtovanje kariere je cikličen proces, zato naj bi imeli uporabniki portala možnost, da se načrtovanja kariere z interaktivnimi orodji na portalu lotijo večkrat, kajti le tako si bodo s prilagajanjem in spremembami želja jasno in pravilno razjasnili svoje želje in potrebe. Portal kompetenc stran ? Portal bo ob vsem tem nudil še dodatne vsebine, ki bodo uporabniku pomagale razumeti kako (Government of British Columbia 2008): • delo pripomore k družbi in družbeni ekonomiji, • delo povezano z družbenimi in ekonomskimi potrebami, • razviti učinkovite delovne navade, • razviti spretnosti za iskanje dela, • razviti spretnosti odločanja, • razumeti in voditi vloge zaposlenega človeka in človeka v zasebnem življenju, • preseči stereotipe o delu in • razviti spretnosti za načrtovanje dela. Povzetek Portal kompetenc je celovito vpet med portal e-izobraževanja in e-tržnico znanja. V tripartitnem sistemu je portal kompetenc prva stopnja, na kateri se ustavi uporabnik, ki išče delo ali želi narediti sistematičen pregled svoje do sedaj usvojenega znanja. S pomočjo orodij na portalu lahko izdela svoj življenjepis in elektronsko spričevalo. Glede na dobljene podatke in želje glede zaposlitve, sistem nadalje predlaga kompetence, kijih uporabnik potrebuje za določeno delo, od tu dalje, pa se uporabnik odloči, kje in na kakšen način - če sploh - žeh te kompetence doseči. Viri in literatura: 1. Blueprint for LifeAVork Designs. Mmistry of Education. Government of British Columbia. http://www.bced.gov.bc.ca/careers/planning/plan/articles/competnc.htm, 2008 2. BCS Careers. http://www.bcs.org/server.php?shovy=nav.5672, 2008 3. Competency Dictionary. Kennedy School. Harvard University. Development Dhnensions International. Portal kompetenc stran ? http://ww.hks.harvard.edu/hr/staff/Harvard%20Competencv%20Di OPDF.pdf, 2008 4. e-PortfoHo. JISC e-Leaming Focus. http://vyww.eleaming.ac.uk/subiects/pdpfold, 2008 5. e-SkillsUK. httt)://www.e-skills.com/. 2008 6. Europass http://www.europass.si/pobuda europass.aspx. 2008 7. Nefiks - neformalni indeks http://vyww.nefiks.si/. 2008 8. Talentiran.si - portal, kjer (p)ostaneš zaposljiv http://www.talentiran.si. 2008 9. Rosenberg McKay, D. (2008). The Career Planning Process. About.com. http://careerplanning.about.eom/cs/choosingacareer/a/cp process.htm. 2008 Portal kompetenc stran ? Priloga 3 E-tržnice znanja CRP - MIN.si ;—.r.-i-:7V-rs"-."...-.« .. ■......-...a.-,.. ..-.:.■.. .. _ . ____ Uvod.......................................................................................................................................................................^ Opredelitev elektronskih tržnic znanj.........................................................................................................4 Storitve na elektronskih tržnicah znanja........................................................................................................5 Elektronske tržnice glede na vsebino oskrbovanja......................................................................................5 Načini trgovanja na elektronskih tržnicah.................................................................................................6 Elektronski katalog............................................................................................................................................6 Elektronska dražba........................................................................................................................................... Zaračunavanje storitev na elektronskih tržnicah....................................................................................7 Lastnosti uspešnih elektronskih tržnic.......................................................................................................8 Razmere v Sloveniji............................................................................................................................................^ Primeri e-tržnic...................................................................................................................................................^ Zaključek............................................................................................................................................................^^ Povzetek Elektronske tržnice znanj so spletna mesta, ki omogočajo povezovanje večjega števila ponudnikov izobraževanja, izobraževalcev in izobraževancev preko intemeta. Gre za prostor na intemetu, ki subjektom omogoča povsem nov, enostaven in učinkovit način iskanja potrebnega znanja in izobraževanja prek Interneta ali v klasični obliki. Bistvena prednost elektronskih tržnic znanj je dostop do širokega spektra ponudbe izobraževalnih vsebin na enem mestu. Vključevanje omenjenih akterjev v elektronske tržnice znanj je strateškega pomena za izboljšanja nivoja znanja posameznikov ter za razvoj informacijske pismenosti v prihodnosti. Tega se zaveda tudi Evropska Unija, saj je sprejela že vrsto pomembnih smernic na tem področju. Npr. Strategija i2010. Uvod S pojavom interneta in "svetövne"ga~spleta""so "se^^TO za podporo" neformalnemu učenju in formalnemu izobraževanju. Razmah novih spletnih rešitev so omogočili predvsem cenovno dostopni enostavni spletni uporabniški vmesniki in internet, ki omogoča povezovanje različnih rešitev. Nove rešitve omogočajo enostavno vzpostavitev elektronskih katalogov izobraževanj in storitev na intemetu ter njihovo naročanje. Izobraževalcem, izobraževancem in organizacijam, ki ponujajo izobraževanje omogočajo enostavno povezovanje njihovih informacijskih sistemov prek intemeta. E-izobraževanje se v Sloveniji šele razvija in že je moč zaslediti kar nekaj komercialnih e-tečajev iz najrazličnejših sklopov (mehke veščine, računalništvo ipd.) - vse več formalnih institucij pa tudi začenja z uvajanjem e-izobraževanja. Namen e-tržnic znanj pa bi bil zbrati vse ponudbe e-izobraževanja na enem mestu in jih tako približati uporabnikom in vodjem. E-tržnice znanj ................. Stran ^ Opredelitev elektronskih tržnic znanj Elektronska tržnica znanja je spletno mesto, ki prinaša dodano vrednost ponudnikom izobraževanj, izobraževalcem in uporabnikom izobraževanj, saj omogoča: • srečevanje velikega števila izobraževalcev, izobraževancev in organizatoijev izobraževanja na enem mestu; • povezovanje možnih izobraževalcev z izobraževanci za konkretno izobraževanja (ponudba »na ključ«); • zagotavljanje storitev, ki podpirajo izobraževanje; • preverjanje zanesljivosti in kvalitete izobraževanj ter organizacij, kijih ponujajo in se nameravajo vključiti na elektronsko tržnico znanja; • kar pripomore k vzpostavljanju zaupanja med udeleženci elektronske tržnice znanj. Izobraževalci in izobraževanci na elektronski tržnici znanja izmenjujejo podatke o izobraževanjih, podatke o pogojih usposabljanja, uporabljajo različne načine izobraževanja (klasično in prek intemeta) in različne plačilne storitve. Ponudnik storitev elektronske tržnice znanj (v nadaljevanju ponudnik storitev) je organizacija, ki nudi izobraževalcem, izobraževancem in ponudnikom izobraževanja (izobraževalnim organizacijam) različne storitve izobraževanja. S svojimi storitvami posreduje med množico izobraževanj in izobraževalnih storitev in jih skuša spraviti v stik, z namenom, da bi izobraževanec našel ustrezno izobraževanje zase. Za opravljeni posel lahko prejema stroške posredovanja. Ponudnik storitev je lahko fizična ali pravna oseba, ki posluje na elektronski tržnici znanja, neodvisno podjetje, ki je lahko tudi ponudnik informacijske tehnologije (kot na primer podjetje Oracle) ali pa združenje več podjetij, ki vzpostavijo elektronsko tržnico znanja, na kateri poslujejo s skupnim interesom. Slika spodaj prikazuje srečevanje izobraževalcev, izobraževancev in izobraževalnih organizacij ter ponudnikov storitev na elektronski tržnici. IIH E-tržnice znanj Stran ^ Ko izobraževanec najde primemo izobraževanje zase, ga tržnica usmeri v določeno spletno učno središče (v nadaljevanju SUS), v katerem se sreča z izobraževalcem in začne z izobraževanjem. Storitve na elektronskih tržnicaii znanja Storitve, ki jih zagotavlja ponudnik storitev, se razlikujejo glede na vrsto in namen delovanja elektronske tržnice. Nekatere izmed storitve, ki prinašajo dodano vrednost izobraževalcem in izobraževancem, so naslednje: • posredovanje podatkov o razpoložljivih izobraževanjih, • vzdrževanje elektronskega kataloga, • podpora komuniciranju med različnimi sodelujočimi in povezovanje informacijskih sistemov izobraževanj v podjetjih z informacijskim sistemom na elektronski tržnici, ..........-.•-posredovanje-pri-izobraževalnih-storitvah,.................-...............................-......................................—......................................................... • zagotavljanje varnosti poslovanja, • zagotavljanje anonimnosti, • podpora skupinskemu delu in komuniciranju med akterji, • posredovanje novic. Elektronske tržnice glede na vsebino oskrbovanja E-tržnice razlikujemo glede na to, na kakšen način izobraževanci dostopajo oz. kupujejo izdelke in storitve. Ti lahko kupujejo izdelke in storitve na sistematičen način ali pa glede na trenutno zaznane potrebe: - Sistematično oskrbovanje je vezano na kupovanje storitev izobraževanja od kvalificiranih ponudnikov izobraževanja. Ker so pogodbe s takimi dobavitelji običajno dolgoročne, izobraževanci oz. njihova podjetja in dobavitelji velikokrat razvijejo tesne poslovne odnose. - Oskrbovanje glede na trenutne potrebe - znanje na zahtevo. Mnogokrat se pojavijo potrebe, ki jih je potrebno hitro zadovoljiti. Takrat je cilj izobraževanca, da te potrebe zagotovi čim prej in s čim manjšimi stroški takoj, ko se pojavi določen problem. Pri tem načinu oskrbovanja izobraževanci običajno nimajo predhodnih tesnih poslovnih odnosov z izobraževalci oz. organizatorji izobraževanja. Zgodi pa se lahko tudi, da izobraževanci v primeru, ko izdelke ali storitve potrebujejo dobijo takoj in se za nakup odločijo na elektronski tržnici, ne vedo od koga kupujejo, ker poslovanje poteka prek posrednika -ponudnika storitev. Na podlagi vrste izdelkov in storitev, s katerimi se izobraževanec oskrbuje, in na podlagi načina oskrbovanja razlikujemo štiri različne tipe elektronskih tržnic in sicer: - Elektroiiiske tržnice z izdelki iii stöntvämi za daljše čašoviio obdobje, ki jih uvrš^ med horizontalne elektronske tržnice. Naročanje izdelkov in storitev poteka sistematično na podlagi predhodnih pogodb z izvajalci za daljše obdobje. E-tržnice znanj Stran ^ - Elektronske tržnice prostih virov, ki jih uvrščamo med horizontalne elektronske tržnice. Naročanje na tej elektronski tržnici poteka na podlagi potreb, brez predhodnih pogodb z izvajalci. Omogočajo izvajanje enkratnih nakupov za zadovoljevanje potreb, ki se pojavljajo občasno in jih je potrebno hitro zadovoljiti. Med drugim te elektronske tržnice znanj nudijo tudi posredovanje kadrov in razHčno oglaševanje. Te tržnice dodajajo največ vrednosti v poslovanje predvsem v prhnerih, ko na tržišču vlada zelo spremenljivo povpraševanje ali v primerih, ko gre za trgovanje z izdelki ali storitvami, katerih nakup je povezan z visokimi stalnimi stroški kot na primer pridobivanje kadrov. Primeri teh tržnic so Youtilities (za storitve), Employease in eLance (posredovanje podatkov o iskalcih zaposlitev in prostih delovnih mestih) in Adauction.com (za oglaševanje). - Kataložne elektronske tržnice, ki jih uvrščamo med vertikalne elektronske tržnice, kjer naročanje poteka sistematično na podlagi predhodnih pogodb z izvajalci za daljše obdobje. Razlika med tržnico prostih virov in kataložno tržnico je, da so kataložne elektronske tržnice specializirane za posamezne dejavnosti. - Borza je v okviru posebne organizacije delujoča tržnica, na kateri je mogoče kupovati m prodajati izdelke po določenih pravilih. Borze uvrščamo med vertikalne elektronske tržnice, kjer naročanje poteka na podlagi potreb, brez predhodnih pogodb z izvajalci. Pri trgovanju na teh elektronskih tržnicah se velikokrat zgodi, da kupci in prodajalci tudi po sklenjenem poslu ne vedo od koga ali komu so prodali izdelke ali storitve, saj to za njih ureja ponudnik storitev. Načini trgovanja na elektronskih tržnicah S pojmom trgovanje opredeljujemo kupovanje in prodajanje, ki se izvaja med kupci (izobraževanci) in prodajalci (ponudniki izobraževanja) (Wichmann, 2004). Na elektronskih tržnicah lahko trgovanje poteka prek; '^^iektronskih^-ataiog^^v^jer^se-^ene^nane^vfflapE©^ ----r---: - različnih oblik elektronskih dražb, kjer se cene določajo s pogajanjem med kupci in prodajalci na podlagi trenutoega povpraševanja in ponudBe. Elektronski katalog Elektronske tržnice znanj imajo običajno svoj programski paket za oblikovanje elektronskega kataloga izdelkov in storitev svojih registriranih dobaviteljev. Seveda pa to ni pravilo. Na spletu je mogoče najti tudi takšne elektronske tržnice, ki pričakujejo od potenciahiih izobraževalcev, da že imajo oblikovano bazo podatkov o svojih izdelkih in storitvah v elektronski obliki. Preko vmesnikov nato kopirajo podatke v centralni katalog dobaviteljev ali pa na svojih spletnih straneh ustvarijo bližnjice do posameznih katalogov registriranih dobaviteljev. E-tržnice znanj Stran ^ v mnogih podjetjih se sprašujejo, kako se sploh naj lotijo izdelave svojega elektronskega kataloga. Mogoče danes res zadošča katalog izdelkov v papirni obliki, a dolgoročno temu prav gotovo ne bo tako. Elektronska dražba Elektronska dražba je način trgovanja v katerem kupci (izobraževanci) in prodajalci (izobraževalci) sočasno sodelujejo pri pogajanju o ceni in s tem določijo ceno, po kateri se bo izdelek ali storitev prodala. Dražbo lahko sproži kupec ali prodajalec. Če dražbo sproži kupec, prodajalci tekmujejo za pridobitev posla na podlagi nižanja cene in drugih vnaprej določenih pogojev (na primer, čas izpolnitve naročila). Če dražbo sproži prodajalec, kupci tekmujejo za pridobitev posla na podlagi višanja cene in drugih vnaprej določenih pogojev. Dejstvo, daje pri elektronskih dražbah večinoma predmet pogajanja le cena, je pogosto velika slabost. Veljalo bi uvesti sistem dražbe z več kriteriji, ki poleg cene vključujejo še garancije, reševanje-reMamacijnn-druge—Primeri:akšne-lržmce"je"tržraca"Tete^ lahko na ta način zelo ohlapni. Teže kriterijev so lahko po presoji kupca med sabo različne. Po nakupu izdelkov, so le ti kupcu posredovani prek pošte, po nakupu izobraževanja, pa je kupec napoten na izobraževanje v institucijo, če gre za klasično izobraževanje oz. v SUS, če gre za e-izobraževanje. Tam dobi vse potrebne informacije za začetek izobraževanja. Zaračunavanje storitev na elektronskih tržnicah Ponudniki storitev na različne načine zaračunavajo storitve, ki jih nudijo kupcem in prodajalcem na elektronski tržnici. Najpogostejše oblike zaračunavanja storitev so naslednje: - Zaračunavanje provizije od vrednosti posla. V tem primeru ponudnik storitev elektronske tržnice zaračunava določen odstotek od vrednosti prodanih izdelkov (npr. učbeniki, zgoščenke ipd) ali storitev (izobraževalni tečaji, svetovanje ...) pri posameznem poslu. - Zaračunavanje storitev. V tem primeru ponudnik storitev zaračunava vsako posamezno storitevy ki jo kupec ali prodajalec uporabi na elektronsM tržnic — - Zaračunavanje članarine. V tem primeru ponudnik storitev zaračuna letno ali mesečno članarino, ki omogoča organizaciji uporabo storitev, ki so na voljo na elektronski tržnici. - Zaračunavanje oglaševanja. V tem primeru ponudnik storitev organizacijam zaračunava oglaševanje na elektronski tržnici. Najpogostejša oblika zaračunavanja storitev na elektronski tržnici je zaračunavanje provizije. Provizija je lahko nespremenljiva in neodvisna od višine sklenjenega posla, torej v vseh primerih enaka. V večini primerov pa se zaračunava določen odstotek od sklenjenega posla. Običajno odstotek varira med 1 do 10 odstotki. Ponudniki izobraževanj zaračunavajo provizijo le udeležencem, ki so uspešno sklenili in izvedli posel. Seveda pa bi bilo ob vzpostavitvi nacionalne e-tržnice znanja optimalno stroške upravljanja in posredovanja izobraževanj prenesti na državo, saj bi le tako vzpodbudili aktivno življenje portala in primemo število uporabnikov (izobraževancev). Lastnosti uspešnih eiel^tronskili tržnic Uspešne elektronske tržnice morajo nuditi vrsto storitev, med katerimi so najpomembnejše ustvarjanje medsebojnega zaupanja med sodelujočimi partnerji, zagotavljanje varnih in hitrih plačilnih sistemov ter zanesljivih logističnih sistemov, ki omogočajo dostavo naročenih izdelkov ob pravem času na pravo mesto, če gre za nakup izdelkov (npr. učbenikov, učnih pripomočkov ipd). Zagotavljanje teh storitev je še posebej pomembno za manjša podjetja, ki lahko zaidejo v resne težave tudi zaradi enega napačno sklenjenega ali neprimerno izpeljanega posla (Ramsdell, 2000). Uspešna elektronska tržnica mora: - zagotavljati likvidnost. Pogoj za likvidnost je sodelovanje večjega števila izobraževancev in izobraževalcev na elektronski tržnici ter na podlagi tega višina ustvarjenega prometa. - imeti ustrezne lastnil^e - le prhnemi lastniki zagotavljajo uspešno delovanje posameznih elektronskih tržnic. Ustrezni ustanovitelji specializiranih elektronskih tržnic, ki so usmerjena v posamezne dejavnosti (npr. računalniško izobraževanje), so navadno le tista podjetja, ki v njih tudi sodelujejo. Najbolj primerni lastniki neodvisnih elektronskih tržnic pa so tista podjetja, ki v njih ne sodelujejo kot kupci in prodajalci in s tem zagotavljajo lojalno konkurenco med posameznimi udeleženci (npr. izobraževanje vseh tematik). - ustrezno vodenje elektronske tržnice - primerni pogoji poslovanja so ključnega pomena za uspešno delovanje elektronskih tržnic. Na elektronski tržnici mora biti zagotovljeno, da bo do kupčije vedno prišlo po pogojih, ki so enakovredni za vse udeležence, ki se pogajajo za pridobitev določenega posla. Elektronsko tržnico je potrebno neprenehoma nadzorovati glede izpohijevanja pogojev, saj si nikakor ne more privoščiti izgubo zaupanja posameznih ali celo večine udeležencev. - biti dovolj odprta - privabiti mora kar največ izobraževalcev in izobraževancev. To je odvisno tudi od odprtosti tehnoloških in drugih standardov za uspešno izmenjevanje podatkov in informacij med posameznimi udeleženci elektronskih tržnic. pokrivanje večjega trga ni zadosten razlog za sodelovanje kupca ali prodajalca na —elektronski-tržnici^Elektronske^tržnice-morajo-zagotavJjati-tudi-druge™ preverjanja kakovosti izdelkov in proizvajalcev, zagotavljanje mentorske podpore, v povezavi s portalom kompetenc izdajanje eSpričevala, svetovanje, ponudba dodatnih učnih materialov ter drugo. Več storitev z dodano vrednostjo bo elektronska tržnica nudila, več udeležencev bo pritegnila ter s tem dosegla večjo likvidnost in večje možnosti za preživetje. Skupna značilnost vseh petih pogojev za uspešno delovanje elektronskih tržnic je ugotovitev, da morajo elektronske tržnice zagotavljati predvsem tiste storitve, ki privabljajo čim večje število kupcev in prodajalcev ter s tem zagotavljajo likvidnost elektronske tržnice. E-tržnice znanj Stran ^ Razmere v Sloveniji V Sloveniji poslovanje na elektronskih tržnicah še ni razvito. Prav tako še ni vzpostavljene elektronske tržnice, ki bi podpirala poslovanje med organizacijami. Kažejo se zametki elektronskih tržnic, ki so zaenkrat še na začetni razvojni stopnji. Večina jih je usmerjenih v poslovanje med organizacijami in potrošniki. To niso prave elektronske tržnice temveč v večini primerov spletne trgovine ali spletna nakupovahia središča, ki zagotavljajo le kakšno od storitev, ki jih nudijo elektronske tržnice kot na primer skupni katalog več različnih prodajalcev in varno plačevanje prek intemeta (na primer BTC), primerjanje med izdelki različnih prodajalcev (na primer TEHNIKA.NET), oglasne deske za oglaševanje ponudbe in povpraševanja in podpora izvajanju elektronskih dražb (na primer BOLHA in ENAA). V zadnjih dveh letih se je na intemetu močno razmahnilo poslovanje agencij za posredovanje ponudbe in povpraševanja o kadrih (na primer ZAPOSLITEV.NET). Omenjene agencije predstavljaj o-zametke-hor-izontalnih-elekö^onsk-ih-trznie^ vertikalnim elektronskim tržnicam. V organizacijah v Sloveniji je zaznati mnenja, daje eden izmed večjih problemov za počasen razvoj elektronskih tržnic predvsem nepoznavanje njihovega pomena in prednosti, ki jih prinašajo. Kljub temu, da v Sloveniji zaenkrat še ni vzpostavljene elektronske tržnice znanja, je najboljši približek Portal znanja. Primeri e-tržnic Čeprav e-tržnice na področju e-izobraževanja še niso vzpostavljene, navajamo nekaj primerov, ki so najboljši približki e-tržnicam. V Sloveniji za primer e-tržnice navajamo dva portala. E-tržnice znanj Stran ^ Portal znanja - http://www.portalznanja.com Portal Znanja je največji slovenski izobraževalni portal, ki ponuja transparenten pregled aktualne ponudbe izobraževanj. V prvi vrsti je brskalnik po formalnih in neformalnih izobraževanjih raznovrstnih ponudnikov v Sloveniji. Na samem portalu najdete tudi mnogo drugih koristnih informacij na temo izobraževanja (npr. različne članke, informacije o Bolonjski deklaraciji, o izobraževanju in študiju v tujini, o štipendijah v Sloveniji ...). Kot intemetni medij si seveda prizadeva tudi osveščati ljudi o bolj modernih oblikah učenja ter dostopnosti informacij (predavanja preko video konferenc, e-učenje, ...). Vir: Wikipedia. #ISCETE tZOKMŽEVMiJ E ZA PRAW E OSEBE Z9 ugodne in »sMsv^tis prevratne Mitoiigiu! STEPOHUCWIK EOBRAŽEVAUilH PROGRAMOV» Za ffbjsvc vaših pfsgrsraov tliajitetu! Najdi izobraŽevanje:: izobraževalne vsebine : Študij v tujiniZadnji hip Za podjelja Največji slovenski izobraževalni portal; RušlaEkspres Išaiemedl^SlzobraževsnJil Prtkaži !)Oseda: PodroQe tzcäira^^ni^ i V$a|H}droqa Regifa: J Vsefeg^ ID l^a; :v Kastavlte e-obveščeratec Nastavite si brezplačno storitstf e-otft«ščan}3 In vedno tioste na teKočem z vam zanimMmi izoBraževalnImi progami. avtenfca^si JezJki "-grooramlranjs Finance I računovodstvo iT-Droielwii -ifcfirtiMivnfsemtnarš-fraHna^^ VAS S^NJMA 1HFORMAT1KA IT rešitve in izobraževanja sIovensKiti ponudnikov na snem mestu NdVÖ Več informacij» JEZKl/popustdo3&& Angleščina, Nemščina, Francoščina in ostali jeziki -J^lfilOf ■VečJnforrnacljj veščini Vizor Danilo Kozoderc s.p. 'im'MmfO.^swsm---------- Kako napfaviB preboj podjetja? Prof ^iba iz Japonske, Dsmingov nagrajenec in gosftjjoa profesor na MIT bo usmerjal max 351opmanageöev prt oblikovanju možnosti preboja za lastno podjetje.... Brian Tracv «I,- E-tržnice znanj Stran ^ Bizi.si - http://www.bizi.si/EMarket.aspx Bizi.si je spletna zbirka poslovnih podatkov, ki na enem mestu vsebuje finančne, poslovne in kontaktne informacije o več kot 100.000 poslovnih subjektih. bizi si BREZPLAČNA S-knl^'? korakov ifo noviK strank in večjih priBtodkoV 7 piwerjenlh Ideje za m» ' povečanje strani£,da! ponudbo v stik zvar Zadnji dogodki na bia.si II.OJ. ZAVAROVALNICA TOjOLAVrAd fVlr:^Of^e^^ 11.63. TELEKOM SLOVSHUE. d.ä. tV>:.SEOftet? -iJtöBn-MiflcwnovitrimBirovarrzaxiafra-upravffTeieRöniffSWVsn: •11.03. KDIO. d^nsta D. d.d. fVr.aOneti ,. Objava povzetka reväiranesa tetnesa p«'ocila 11.0Ž: iqiO.d«lfi^aD. Aii. Mf:S£0ngtV ...... Letnopwocfo . IttOS PgTHOl.d.|M>r.ibiiKko im>! POMUDBA: Fmancno svstovanle- sMađt. zavarovanja, fcretHti HBI1HARBOHANOV5ĆSP- . ^ s PONUOBA: ntas cetiepisai Cross i MPAKfA HOLDIN<3 D.0.0. j Cena:od1(l€nac're},;..... IHŽTRUKCME MATEMATIKE , CALHQDOO .Cet5a;4S,eur/8BMiouro. Oglelte TOHt]gBA:VEZEMJ£ CAIAIOD.0.0;;^- Cena: cena je tKJvena od koKins li» znaka wis1 pwiaao PECITRACl^ Sodelujte na poslovni e-tržnici Prepnčaite se - brezpiačn&testnggesitt: ; Ka«ia3i mesUiZtfi ti 11 ki vkc . k j ■ dn evi. u p bk rtlK-jr v. ;:|>o^>raEevanfSi f eEeWrons ki tržnici hjsza vas popolnoma brezplačna, UMc;tavcn m učm kovni nač:n prudstav.ie svcje udvIkR Ril storitve Ciuy m ;[i£KliB:,S''l. ftnančna saaizs dnevna i/eii kontalinjin Siika 3: Posnetek zaslona portala Bizi.si E-tržnice znanj Stran ^ v tujini se izobraževalnim e-tržnicam podobni naslednji portali: • Merlot - http://www.merlot.org/merlot/index.htm Portal, na katerem lahko prispevate svoje učne materiale, ponudite svoje storitve s področja izobraževanja in sodelujete s strokovnimi kolegi. Na voljo je veliko različnih učnih materialov. search ^^atsriais!' ES advancisl search j search mare di Cofnmuniües 2008 MERLOT .intemationaJ, Conference Ms __ iSiisfcesöi Eöucaöon [Humanities __ Maüiem^cs and StatisScs ^Sdence and Tedinology: Soda] Sciences Visit a Discipline Community Fine discißlin« c-xpeiiiss and cnilRe ciirr^cuia tv hc!ü -au scfvancs vciir cars? Engineering • information ' Physics Faculty Daveicpmenl Technology '• Fire Safet/ •• Library and • Statistics Heaith Sciences Inlormatron - Teacher EcJuca'ion History Seaicos - World Languages ; Mathematics ' Music ' Business * Chemistry • Ciiminal Justicc Announcements Wtai^ New m (WERLOT Browse peer reviewed online learning materials in your dtscipi L:RememberMe ^Logi».: Become a Momiser today! MemhGfship ir. FREF i-'artlcipate As a Member you can; 'ContiiDUte iearrJnc msteriais. • DGVolof- a porjofisl prcf-e-'Shars/oiiT online ^•Rs:e!ve peer rfc^^-njilc-.'; 19158 materials, 199 recently added 57175 members. 116Sfecenay]oined- Show r»!ore Find expert colleagues in vour The most cost-efecti^ way to get the answers you need. More> Slika 5: Posnetek zaslona portala Brandon Hall Research E-tržnice znanj Stran ^ AustraliaTeachers.com's Education E-Marketplace - http://resource.australiateachersxom/index.phtinl?a=emarketpiace&action=operi&id=7 Avrstralski portal za izobraževanje, ki naj bi poleg informacij za učitelje ponujal tudi tržnico z najrazličnejšimi izdelki in storitvami na področju izobraževanja. Obisk njihove spletne strani nam pove, da tržnica (še) ni zaživela. hrr uloyer Cen.tre My AT Centre Resource Canter ^ CenRcation Guide ^ Salaries ► FacyitfesofEdai^tlon T E-Marke^ace Itrl::- • About AT ^ information for Emp^ioyefs ^ Information for Job AustraliaTeachers.com's Education E-Marketplace is a place where servics-s for faotfi prcrfessional and services dick on the E-P InibffnatiDfi aaid würföfms are _ questions or comments contact ttie selling ly. partlcipatifig companies. If ymThave any or services don't hesitate services will i About AT - - Join AT - information for Job Seekers - information for Employers .com E-tržnice znanj Stran 1 Zaključek Do danes je že postalo jasno, da so tista "naslednja velika stvar" intemeta tudi tako imenovane elektronske tržnice. Povsem jasno je tudi že, da bo razvoj elektronskih tržnic evolucijski in ne revolucionaren, kar po mnenju večine strokovnjakov pomeni edini zdrav in pravilen način razvoja. Prav tako je iz stališča tako izobraževalcev kot izobraževancev jasno, da e-tržnice znanj še dolgo ne bodo v celoti zamenjale tradicionalnega načina iskanja izobraževanja in izobraževanja samega, temveč ga bodo kot nov distribucijski kanal učinkovito dopolnjevale. Ne glede na težave in prednosti povezane z elektronskimi tržnicami pa sedaj že lahko ugotovimo, da e-tržnice znanj predstavljajo veliko priložnost ter neslutene možnosti za razvoj izobraževanja, širjenja znanja. Z njihovim prihodom se bo pojavila tudi močnejša konkurenca, zaradi česar se bodo izboljšale storitve in izdelki. Viri in literatura: 1. AustraliaTeachers.com's Education E-Marketplace http;//resource.australiateachers.com/index.phtml?a=emarketplace&action=open&id=7 2. Bizi.si http://www.bizi.si/EMarket.aspx 3. Brandon Hall Research http://www.brandon-hall.com/ 4. Kokalj, R. in drugi. (2003). Izobraževanje in usposabljanje podjetij o elektronskih tržnicah. Ljubljana: Nevron d.o.o. in Gospodarska zbornica Slovenije. Interno gradivo. 5. Meriot http://www.merlot.org/merlot/index.htm 6. Portal znanja http://www.portalznanja.com 7. Ramsdell, G. (2000). The Real Business of B2B. McKinsey Quarterly, 3, 174 - 183. 8. Wichmann, T. (2004). E-markets and online directories: A handbook for small businesses. eMarket Services. http://www.emarketservices.com/start/Knowiedge/Handbook/index.html E-tržnice znanj Stran ^ Standardizacija na področju, e-izobraževanja. Standardizacija na področju e-izobraževanja mag. Tanja Arh, dr. Dejan Dinevski Za razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja RS, kije glavni cilj projekta, je nujno upoštevati standardizacijo na tem področju. Problem standardizacije in enotnih pravil na tem področju je nasploh ključen pri izgradnji izobraževalnih okolij, Iger sodeluje vrsta različnih partnerjev. V prispevku sta omenjeni dve glavni iniciativi, ki sta ključni za model, in sicer DCMI (Dublin Core Metadata Initiative), kije glavna smernica tudi v EU in LTSC-LOM (Learning Technolog Standards Committee Learning Objects Metadata) standard pod okriljem IEEE v ZDA. Podrobneje je obdelan model meta podatkov DC, njegov zapis v XML ter pomen in možnosti standarda v prihajajočem GRID konceptu Interneta nove generacije. V nadaljevanju so prav takoopisane ključne pomanjkljivosti modela z vidika didaktičnih in psiholoških atributov, ki so ključnega pomena za personalizacijo transfera znanja. üwä----------------------------------------------------------------------------------------------------- Zaradi vse večjega pomena znanja se je v zadnjem času pojavila vrsta sistemov in orodij za upravljanje z znanjem. Večina obstoječih orodij podpira le del funkcij sistema kot npr. shranjevanje znanja, generiranje in transfer znanja, ki pa so zaradi pomanjkanja standardov večinoma zgrajeni za točno določeno okolje. Problem standardizacije in enotnih pravil na tem področju je nasploh ključen pri izgradnji izobraževalnih okolij, kjer sodeluje vrsta različnih partnerjev. Na nivoju standardizacije vsebin trenutno teče več iniciativ predvsem v smeri definiranja meta-modelov vsebin. Osnovni problem standardizacije na nivoju vsebin je različno pojmovanje pojma znanja, načina shranjevanja in prikaza (semantične mreže in semantični okvirji, hierarhične strukture, konceptualni grafi, nestrukturirani modeli, mehka logika, ipd.). Standardizacija učnih vsebin pa je kljub vsem težavam nujen predpogoj za kvalitetno delovanje globalne informacijsko podprte družbe znanja. Proces standardizacije, ki je izjemno aktiven in stalno razvijajoč proces, se seli iz telekomunikacijskega in informacijskega nivoja na nivo vsebin in znanja. Proces standardizacije je prikazan na sliki 1: temelj, ki ga predstavljajo organizacije kot so AICC [1], IMS [2] in ARIADNE [3] razvijajo in pripravljajo specifikacije. Ta tehnična dokumentacija temelji na internih procesih, saj mora zadostiti potrebam in zahtevam posameznih članov teh organizacij. Kljub temu take specifikacije niso standardi, ker se ne predvideva, da bi morale upoštevati zahteve in potrebe celotnega področja izobraževanja [4]. Od institucij kot so IEEE LTCS [5], CEN/ISSS WSLT [6], in ISO/IEC JTCl SC36 [7] se eksplicitno zahteva, da poskušajo zadostiti potrebam in zahtevam celotnega področja izobraževanja ter vzpostaviti korekten in odprt proces standardizacije za dosego teh ciljev. Zato je veliko število osnutkov standardov javno dostopnih že na začetnih razvojnih stopnjah in skozi celoten proces nastajanja, kar omogoča širši javnosti, da vpliva na razvoj standardizacije. Celoten proces standardizacije namreč postaja v procesu e-izobraževanja vedno bolj pomemben. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. t r ARIAB\'E i i « Slika 1: Proces standardizacije e-izobraževanja [4]. Na sliki 1 spodnji sloj združuje nekaj najbolj vplivnih organizacij, ki imajo zanesljiv položaj in ta trenutek prispevajo kar največ v samem procesu standardizacije v e-izobraževanju. Kljub temu na omenjenem nivoju lahko najdemo še na stotine drugih organizacij, projektov in združenj. Višji nivo na sliki 1 predstavlja dokaj stabilne organizacije, ki so že več desetletij aktivne v procesu standardizacije. Če pogledamo zgodovinsko, je bila organizacija IEEE prva, ki je vzpostavila odbor, ki je svojo dejavnost osredotočil predvsem na standardizacijo učne tehnologije. Kmalu mu je na to temo sledilo več delavnic tudi v Evropi v okviru CEN/ISSS. Na najvišjem nivoju imamo ISO/IEC JTCl SC36, ki vključuje predstavnike 22 držav. V svetu teče kar nekaj iniciativ in projektov za pripravo standardov na področju e-izobraževanja. Pri raziskovanju in analizi te tematike je opaziti več skupin iz poslovnega sveta, akademskih in vladnih ustanov, ki se ukvarjajo z razvojem specifikacij za sisteme izobraževanja na daljavo. Med glavnimi akterji na tem področju so IEEE, ki je ustanovil posebno skupino ("Learning Technology Standards Committee", LTSC) [8], IMS Global Learning Consortium [9], Aviation Industry CBT Technologie (AICC) [10], vladna iniciativa ZDA "Advanced Distributed Learning (ADL) [11] in referenčni model prenosljivih gradnikov vsebine Sharable Content Object Reference Model (SCORM) in DCMI (Dublin Core Metadata Initiative) [12], ki je glavna smernica tudi v EU. Projekti, kot so Alliance of Remote Instructional Authoring and Distribution Networks for Europe (AIUADNE) [13], Getting Educational Systems Talking Across Leading Edge Technologies (GESTALT) [14], PROmoting Multimedia access to Education and Training in EUropean Society (PROMETEUS) [15], Gateway to Educational Materials (GEM) [16], Education Network Australia (EdNA) [17] in The European" Committee for Standardization, Information Society Standardization System, Learning Technologies Workshop (CEN/ISSS/LT) [18] prav tako prispevajo k standardizaciji na tem področju. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. CEN/ISSS==, ISO/IEC JTCl SC36 Slika 2: Svetovna mreža najbolj znanih institucij za razvoj standardov Vsaka skupina se ukvarja z razvojem specifikacij elementov za sisteme izobraževanja na poseben način, vendar se kljub nastalim razlikam pri specifikacijah istih elementov, zavedajo pomembnosti sprejetja skupnega standm^da za enotno pripravo, objavo, indeksiranje, razpečevanje, iskanje, kupovanje ali prodajanje učnih gradiv ter za uporabo učnih gradiv in orodij. S skupnimi prizadevanji so dosegli, daje IEEE [8] ustanovil posebno skupino ("Learning Technology St^dards Committee" -LTSC), ki ima nalogo združiti obstoječe specifikacije v standard LOM (Learning Object Metadata). Standardiziranje podatkov in metapodatkov je ena izmed dejavnosti skupine IEEE LTSC. Znotraj sistemov za upravljanje e-izobraževanja se bo gradivo objavljalo, manjši objekti se bodo združevali v večje glede na posameznikove lastnosti in želje, natančno bo mogoče spremljati napredek posameznega učenca. Zaradi tega je pomembno omogočiti, da se gradiva selijo iz enega v drug sistem (portal) ne da bi bila pri tem okrnjena preprostost uporabe in funkcionalnost. Omogočiti je treba vključevanje tehnologij s področja e-izobraževanja v spletne brskalnike in operacijske sisteme ter postaviti protokol za komunikacijo med različnimi programskimi okolji. Glavni cilji standardizacije se torej kažejo v enotnemu označevanju in opisovanju gradiv z metapodatki, s čimer bodo omogočeni preprosto iskanje in uporaba gradiv ter sledenje uporabi v standardizaciji granulacije gradiv, kar bo omogočalo vnovično uporabo manjših gradnikov tudi v okviru drugih gradiv ter v bogatitvi in povečanju učinkovitosti, saj bodo učitelji lahko spremljali potek izobraževalnega procesa in temu prilagajali učna gradiva. Kljub velikemu številu organizacij, ki se ukvarjajo z razvojem specifikacij in standardov v e-izobraževanju, pa lahko rezultate različnih prizadevanj največjih organizacij identificiramo na dveh ravneh: 1. Specifikacije informacijskih modelov. Izdelanih je bilo veliko predlogov, kako opredeliti obliko in pomen podatkov, ki se prenašajo med heterogenimi platformami (na primer za učna gradiva, profile učencev, teste itd.). 2. Specifikacije arhitektur, komponent programske opreme in uporabniških vmesnikov. Do sedaj rezultati raziskav s tega področja ne dosegajo takega napredka kot rezultati s prvega področja. Novi poskusi raziskav so usmerjeni predvsem v arhitekturo, zasnovano na storitvah in P2P, ki vključuje že razvito ontologijo semantičnih spletnih pristopov. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. Bolj napredni in dognani rezultati s področja standardizacije e-izobraževanja se nanašajo na prvo raven - to so specifikacije informacijskih modelov. V večini primerov je tehnologija XML (extensible Markup Language), ki je v standardizaciji e-izobraževanja najpogosteje uporabljana, uporabljena tudi za opredelitev podpornih informacijskih modelov, ki omogočajo interoperabilnost med različnimi spletnimi okolji. Standarde na tej ravni lahko razlagamo kot skupne specifikacije, za katere se predvideva, da jih bodo uporabljali različni ponudniki z namenom ustvarjanja učnih objektov in ostalih ustreznih komponent e-izobraževalnega sistema. Na tej ravni so primerne in ustrezne specifikacije razvile naslednje organizacije: IEEE LTSC, IMS in Intemet2/EDUCAUSE [19]. Organizacija IEEE LTSC razvija modele za: • Metapodatke (to je eno od najbolj aktivnih delov na področju standardizacije, saj je na voljo mnogo predlogov): te informacije kar se da natančno definirajo izobraževalno vsebino. Pomemben prispevek (standard) na tem področju je specifikacija Learning Object Metadata (LOM), ki postaja defacto standard. Metapodatki so opredeljeni kot podatki o podatkih in omogočajo lažje indeksiranje in ustreznejše shranjevanje učnih objektov, s tem pa lažje in hitrejše iskanje. Učni objekt (LO - Learning Object) je majhen delček učnega gradiva z določenim učnim ciljem. Učni objekt lahko vsebuje eno ali več komponent, ki jim rečemo informacijski objekti (10 - Information Object). To so na primer besedila, slike, video in podobno. Na podlagi sprejetih standardov bo mogoča ponovna uporaba tako učnih kakor tudi informacijskih objektov. Standardi določajo, kako opisovati njihovo zgradbo, indeksiranje, iskanje in uporabo obeh omenjenih vrst objektov. Torej je logično pričakovati, da bo večina učnih gradiv v prihodnosti zgrajena objektno. Ti objekti se bodo lahko združevali v manjše ali večje učne enote (govorimo lahko o granulaciji učnih gradiv). • Profili in zapisi učencev, ki opredeljujejo e-učenca, njegova znanja in preference. Specifikacija Public and Private Information (PAPI) IEEE LTSC [20], ki jo razvija ISO JTC1/SC36, opisuje od izvedbe neodvisne zapise učečih se. Specifikacija je podrobneje obravnavana v nadaljevanju. Specifikacija IMS Learner Information Packaging in IMS Enterprise Data Model sta bila razvita s strani IMS Global Learning Consortium (www.imsproiect.org). IMS je svetovno znana neprofitna organizacija, ki vključuje več kot 50 članov in pridruženih članov. Specifikacija Internet2/EDUCAUSE je bila izdelana v organizaciji Intemet2 Middleware Architecture Committee for Education, natančneje v delovni skupini za imenike eduPerson. Ta delovna skupina ie imela za cilj definirati objektni razred LDAP, ki vključuje najbolj pogosto uporabljene osebne atribute v visokem šolstvu. Za opisovanje učnih gradiv in profilov učencev so pomembni tudi podporni tehnični standardi, predvsem XML in RDF. XML ("Extensible Markup Language") predpisuje obliko za izmenjavo informacij prek spleta. Standard XML v bistvu opisuje elemente vsebine in tako ločuje vsebino od oblike. S tem XML omogoča na primer iskanje in uporabo vsebin, ne glede na njihovo obliko, omogoča ponovno uporabo delčka neke vsebine, tako da jo uporabi v okviru druge vsebine in podobno. Standard XML je ključnega pomena za ponovno uporabo informacij in veliko prilagodljivost in ni uporaben samo za uporabo v sistemih za upravljanje e-izobraževanja. Standard XML je razvila skupina W3C (The World Wide Web Consortium) za uporabo na različnih področjih, glavni cilj tega standarda pa je omogočiti avtomatizacijo izmenjave informacij. Pomembna tehnologija CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. je tudi RX)F, kije namenjen opisovanju lastnosti povezav med objelcti na spletu z namenom omogočiti t.i. semantično omrežje (semantic web). Na primer, v HTML znotraj nekega dokumenta navedemo le URL (Uniform Resource Location) nekega podatka, ne da bi ob tem povedali, kakšen pomen ima ta povezava. Pri RDF te povezave zamenjajo predikati, ki opišejo pomen povezave s predikatom (predicate, property type) med subjektom (subject, resource) in objektom (object, property). Na primer, nek članek lahko povežemo z objekti avtoija in naslova članka. Pri tem gre za predikat Avtor, subjekt je članek, objekt pa ime avtoija. Poleg nekaterih standardnih tipov se lahko specifični tipi definirajo z uporabo RDF Schema, podobno kot z XML Schema. Gre za precej močno orodje, s katerim lahko gradimo ontologije. Na drugem nivoju definirajo standardi v e-izobraževanju predvsem pričakovano obnašanje komponent programske opreme, ki je odgovorna za upravljanje z učnimi objekti v elektronskem okolju. Programski vmesnik za učne komponente omogoča razvoj novega e-izobraževalnega sistema, ne da bi se gradnje le-tega lotili od začetka. Ti programski vmesniki so prav tako namenjeni zagotavljanju interoperabilnosti med posameznimi heterngenimi sistemi v času delovanja. Specifikacija TF.F.F./T.TSA se ujema s konceptualnim modelom, ki se lahko uporablja s širokim aspektom učnih scenarijev. Je nevtralna glede na pedagoško, vsebinsko, kulturno okolje. V Ameriki je leta 1997 IMS v svojem projektu definiral sistemski model in arhitekturo za spletna okolja. To delo so kmalu opustili, ker so pretehtali, daje pomembnejši razvoj podatkovnih in informacijskih modelov, ki jih lahko upravljamo s tako arhitekturo. Standardi za opis profilov učečih se in ustrezni atributi zasebnosti in varnosti uporaba informacij o uporabniku za zagotavljanje prilagodljivosti interakcije med sistemom za e-izobraževanje in informacijskimi viri je že v visoki meri vzpostavljena. Shranjene informacije o učencu se nanašajo na uporabniški profil ali uporabniški model, v našem primeru na profil ali model učenca. Mnogo modemih in prilagodljivih sistemov za e-izobraževanje vsebuje že vgrajene učenčeve modele ali profile, ki so podlaga za personalizacijo in prilagajanje. Profili običajno vsebujejo tri tipe informacij: podatke o uporabniku, podatke o uporabi in podatke o okolju (povzeto po članku M. Teltzrowa in A. Kobsa [21]). Podatki o uporabniku označujejo informacije o osebnih karakteristikah uporabnika, na primer demografske podatke, uporabnikovo znanje, povezavo z različnimi organizacijami, v preteklosti pridobljene veščine, interese in preference. Podatki o uporabi se nanašajo na uporabnikovo interaktivno obnašanje, podatki o okolju pa informacije o okolju, v katerem se uporabnik nahaja. Standardi s področja e-izobraževanja različno kategorizirajo podatke o uporabniku. V prispevku smo se osredotočili na štiri najpomembnejše standarde: IEEE LTSC Personal and Private Information (PAPI), IMS Learner Infromation Package (LIP), zbirko atributov Intemet2/BDUCAUSE/ EduPerson in Universal Learning Format. Ker se lahko za standardizacijo učenčevega profila uporabijo tudi koncepti standardov in pristopi opisovanja splošnih uporabnikov, sta na kratko predstavljeni tudi specifikaciji xCIL (Extensible Customer Information Language), razvita s strani OASIS [22] in CPExchange [23]. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. X IMS LIP Informacija o učencu v IMS Learner Information Package (LIP) je zbirka informacij o učečem se (o posamezniku oziroma skupini učencev) ali proizvajalcu učne vsebine (oblikovalcih, ponudnikih, prodajalcih) [24]. Namen specifikacije je opredelitev niza paketov, kijih uporabljamo za uvažanje in izvažanje podatkov iz IMS informacijskega strežnika. Informacijski strežnik učenca lahko izmenjuje podatke z ostalimi učenčevimi sistemi za prenos ali informacijskimi strežniki drugih učencev. Odgovornost informacijskega strežnika učenca je, da lastniku informacije o učencu dovoljuje definirati, kateri in koliki del informacije o učencu lahko deli z drugimi sistemi. IMS LIP je bolj osredotočen na druge informacije o učencu, na primer informacije o administrativnih aktivnostih v smislu interakcije med učnimi aktivnostmi. Tipična vrste informacije o učencu, ki jih podpira LIP so: zabeležke o izobrazbi, zapisi in spremljanje učnih dosežkov od osnovne šole preko srednje šole do univerze, program usposabljanja - zabeležke o aktivnostih usposabljanja, ki so vključene v programu usposabljanja, zapisi o vsebinah profesionalnega razvoja, vključno s članstvom v različnih društvih in telesih, življenjepise - zabeležko osebnih dosežkov, ki vključujejo delovne izkušnje, kvalifikacije, zgodovino izobraževanja in usposabljanja posameznika, o delovanju na področju poslovnosti, zdravja, akademskih naslovov, vseživljenjskega učenja in dosežkov vsakega posameznika. Časovna značilnost zapisa se odraža z zaporedno naravo informacije in sledenjem specifičnega zapisa, ki je opremljen z datumom vnosa in skupnim zapisom - zapisom aktivnosti, ki temeljijo na skupinskem delu, v katerega je vključen posameznik kot tudi z opisom delovnih izkušenj in usposabljanja. LIP temelji na podatkovnem modelu, ki opisuje značilnosti učenca v skladu z zahtevami zapisovanja in urejanja podatkov o posamezniku, ciljih in konkretnih dosežkih, ki hkrati beležijo že pridobljene izkušnje in priložnosti za dodatno učenje. Specifikacija podpira izmenjavo informacij o učencu med sistemi za upravljanje z e-izobraževanjem, sistemi za upravljanje s človeškimi viri, študentskimi informacijskimi sistemi in vsebinskimi repozitoriji. V okviru IMS specifikacije take sisteme imenujemo učenčev informacijski sistem (informacijski sistem učenca) ne glede na to, da izpolnjujejo tudi nekatere druge funkcionalnosti. IMS LIP specifikacija ni namenjena zagotavljanju informacij o •učencu oziroma možnosti realizacije izmenjave transakcijskih mehanizmov. IMS LIP je strukturiran informacijski modeI..„\Odjučuje-X?vffl^„pjavezay_e>JV!^ povezav. Informacijski model vsebuje metapodatke o podatkih. Model točno definira polja v katera se vstavljajo podatki in tipe podatkov, ki jih ta polja lahko sprejmejo. Tipični podatki so ime učenca, naziv izobraževalnega tečaja ali programa usposabljanja, ki jih je posameznik zaključil, izobraževalni cilji, izkazane želje po uporabi določene izobraževalne tehnologije, itd. Metapodatki lahko za vsako polje posebej vključujejo: informacije o času, identifikacijo in indeksacijo informacij, zasebnost in zaščito podatkov. Ti metapodatki so na razpolago za vsako posamezno polje v informacijskem modelu. Splošne kategorije podatkov o informacijah o učencu v IMS LIP vključujejo značihiosti uporabnikov in proizvajalcev, ki na katerikoli način vplivajo na učni proces. Učenci so večinoma posamezniki, nastopajo pa lahko tudi v skupinah. Proizvajalci (ponudniki) pa so lahko organizacije ali posamezniki in vključujejo 3 glavne kategorije: avtorje učnih virov, ponudnike učnih vsebin in prodajalce tehnologije in orodij, ki omogočajo e-učniproces. Osnovna informacija o učencu, ki je specificirana v okviru IMS LIP je predstavljena na sliki 3, predstavlja tudi varnostno strukturo. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. —)..commtnt?i^ conl«ntype? leiirnertitfWTiMUon j— / '""J «'J jcHvlty.J • competency J iramcriM J xce»lblli(yj imtrot J «nSatloi^ »tcufflylity J \ reaai>ml)lpj j extemion^ securttylcty tniename?J comment^ tontentyp«'? J keyflelds-i extjedirtlylrev?. Slika 3: Osnovna informacija o učencu v specifikaciji IMS Če upoštevamo IMS LIP specifikacije v drevesni strukturi informacijskega sistema učenca, ima vsaka podveja in list še pripadajoč niz informacij o zasebnosti (uporaba teh polj je opcijska). Te informacije --se-lahkouporabljajo--za-opis-stopnje--zasebnosti—praviG-dostopa4n4ntegr-itete-podatkov-,^ zasebnosti in zaščite podatkov metastrukture. Razdrobljenost podatkov, ki jih lahko izmenjujemo, je definirana kot najmanjši niz podatkov, za katerega se ne zagotavlja nobena nadaljnja odvisna zaščita podatkov. Kljub temu je v IMS LIP specifikaciji izrecno poudarjeno, da narava zasebnosti presega raven in okvir specifikacije, saj je vse, kar je definirano v okviru LIP kot mesto, kjer je taka informacija pridružena z učenčevo informacijsko podatkovno strukturo. Podpora, kije uporabljena za zagotavljanje zasebnosti in pristnosfi prenosa podatkov je zagotovljena z atributi, ki so opisani kot učenčevi varnostni ključi. Omenjeni atributi vključujejo učenčeve javne ključe, gesla za dostop do informacij in elektronske podpise, ki jih uporabljajo za zagotavljanje avtentičnosti podatkov. Podrobna struktura ključev v IMS LIP ni definirana. X IEEE LTSC Public and Private Information (PAPI) Standard PAPI je večdelni standard, ki opredeljuje semantični in sintaktični pomen informacij o učencu. Informacijo o učencu lahko ustvarjamo, hranimo, ponovno aktiviramo ali uporabimo z drugimi ustreznimi sistemi, posamezniki (učitelji, učenci) oziroma drugimi entitetami. V skladu s temi lastnostmi so te informacije označene kot prenosljive. Standard PAPI [25-28] opredeljuje in /ali referenčne elemente za zapisovanje deskriptivnih informacij o pridobljenem znanju, spretnostih, osebnih kontaktnih informacijah, odnosih med učenci, parametrih zaščite, učenčevem sfilu učenja in izbiri, učenčevem izkazanem znanju, učenčevi personalni mapi dosežkov in podobnih tipih informacij. Standard omogoča različne pristope in vidike uporabe informacij o učencu (znane perspektive so: učenec, učitelj, starši, šola, delodajalci, itd.) in sorazmerno z omenjenim vidikom uporabe zagotavlja tudi zasebnost in varnost. Standard PAPI je specifikacija, ki omogoča izmenjavo informacij, to pomeni, da se uporablja za komunikacijo med sodelujočimi izobraževalnimi sistemi ("sodelovanje" lahko dosežemo z prilagajanjem standardu PAPI in, če je mogoče, tudi drugim specifikacijam). Pomembna značilnost standarda PAPI je njegova logična delitev, ki loči varnost in administracijo (upravljanje) različnih vrst informacij o učencu. Te vrste informacij so opredeljene v standardu kot "profil informacije" in "učenčev profil". Standard PAPI je lahko integriran v druge sisteme, protokole, oblike in tehnologije. Organiziranje v 6 delih, ki pokrivajo različne vidike: osrednje značilnosti, ki opisujejo CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. glavni podatkovni model in odnos do drugih standardov, temeljne značilnosti zagotavljajo ustrezno razlago pomembnih odločitev med razvojem standarda, zaščita informacij o učencu pa vsebuje informacije in priporočila o pomembnih aspektih zaščite in varnosti pri sami implementaciji, primeri in prikaz specificirajo informacije za implementacijo, postopek registracijske avtoritete opredeljuje, kako so podatkovni elementi, kodime sheme, koda, itd. registrirani, registracija podatkovnih elementov pa specificira register podatkovnih elementov, sistema kodiranja, kode, itd. Drugi del se ukvarja z zaščito informacij o učencu inje organiziran v 6 podsegmentih, ki opredeljujejo pomembne informacije v učenčevem profilu, kot na primer: • Kontaktne informacije o učencu (ime, poštna številka, tel. številka, itd.), • Povezave učenca (sošolce, kolege v delovni skupini, mentorje, itd.), • Varnostne podatke o učencu (javni ključ, privatni ključ, itd.), • Podatke o najljubši učenčevi izbiri (orodja, pripomočki, učni stil, fizične omejitve, itd.), • Podatke o napredovanju učenca (poročila, ocene, redovalnica, itd), • Učenčev portfolio (dokazila o zaključenem izobraževanju, itd). Zgradba profila PAPI najvišjem nivoju je predstavljena na sliki 4: General Learning Technoloav Information Learner Information PAPI Learner Information Learner Personal Info iPAPI Learner Perse Learner Relations Info Learner Preference Info IPAPI Learner Relations I Learner Security Info ipAPI Learner SecuVityj ns io ns w^^sriäfj Learner Performance Info Learner Portfolio Info Slika 4: Arhitektura profila PAPI TDva dela sWdlr3a¥ÄPTstä'nep^^^ informacije in priporočila s področja zaščite in varnosti pri implementaciji, medtem ko 1484.2.23 "öpisüjFiilfömiäcijskiTistW^ se dokazuje identiteta učečega. Standard PAPI vpeljuje pojme, ki so relevantni za zagotavljanje varnosti in zaščite podatkov, na podlagi specificiranja pomena izrazov, ki so povezani s kontrolo dostopa, administrativno varnostjo, overjanjem, zaupnostjo, neokrnjenostjo podatkov, digitalnimi potrdili učenca, varnostnimi grožnjami in digitalnim podpisom. Varnost, zasebnost in zaščita podatkov so opredeljeni v t.i. konceptualnih modelih. V modelu "Session -View Security" so možnosti zaščite zagotovljene na podlagi seje in vpogleda. Vsaka seja se začne z dostopom (uporabnika/učenca ali agenta, ki zahteva dostop). Uporabnik sistema ima digitalno potrdilo, ki zagotavlja avtentikacijo uporabnika, njegovo avtorizacijo ali oboje. Vsak CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. vzpostavljen vpogled predstavlja sejo, ki na primer predstavlja trajanje dostopa, "pogled" pa predstavlja območje dostopa. »Security Parameter Negotiation Model« omogoča udeležencem v e-učni seji, da si s pogajanjem pridobijo varnostne parametre pred, med in po vsaki učni seji. Parametri varovanja so definirani v povezavah PAPI standarda, to je v delih 1, 6 in 21 - 16. Razširjen varnostni model (Security Extension Model) zagotavlja uporabo dodatnih možnosti zaščite tistim, ki so že navedeni v sedanjem modelu. Model kontrole dostopa omogoča uporabnikom branje podatkovnih elementov, pisanje podatkovnih elementov, kreiranje novih podatkovnih elementov (ločeno ali znotraj agregiranih podatkov), uničenje podatkovnih elementov (ločeno ali znotraj agregiranih podatkov) in spreminjanje atributov podatkovnih elementov pod pogoji, ki jih določa posamezen profil. Ostale metode dostopa se, če sploh obstajajo, definirajo ob sami implementaciji. Identifikacijski model definira metode za identifikacijo učencev. Ti modeli se definirajo ob sami implementaciji. Avtentikacijski model in metode zagotavljanja avtentičnosti uporabnikov obstajajo izven standarda PAPI in niso specificirani. Ostali mehanizmi zaščite, kot na primer avtorizacija in nezavmitev so odvisni od same implementacije in se v standardu ne definirajo. Standard PAPI ne definira modela digitalnega podpisa in ne specificira zahtev digitalnega podpisa, vendar podpira več tehniV podpisovanja, ki na ta način omogočajo integracijo različnih modelov digitalnih podpisov, politik in tehnologij. Ta model digitalnega podpisovanja je usklajen (harmoniziran) z ISO/IEC 15945, Specification of Trusted Third Party Services to Support the Application of Digital Signatures. Za skladišča informacij (information repositories) je predvideno, da uporabljajo nadomestne identifikatorje za učence (learner indentifier surrogates): začasne identifikatorje, ki se še proizvajajo na zahtevo vsake seje. To lahko ponazorimo s primerom: za vsak "oddaljen" sistem za upravljanje e-izobraževanja "domači" repozitorij dodeli začasno, per-session identifikatorje učenca, ki so namenjeni zaščiti zasebnosti uporabnika. Lokalni repozitorij prevede te začasne identifikatorje v zasebne, notranje identifikatorje. S tem pristopom je mnogo teže identificirati in izslediti učenca. Ta proces ustvarjanja začasnega, nadomestnega identifikatorja je popolnoma transparenten za učenca, učno vsebino in sistem za upravljanje e-izobraževanj a. Z vidika zasebnosti, ker je učenčeva kontaktna informacija ločena in PAPI informacija o učencu neidentificirana, se večina pojma zasebnost nanaša le na to, daje učenca nemogoče identificirati - torej je zasebnost vezana na njegovo (njeno) kontaktno informacijo. Uporaba teh dinamičnih, začasnih in nadomestnih identifikatoijev, zlahka proizvajajo še nadaljnje zaščite učenca. X TheEDUCAUSE-Internet!EduPersofi Specifikacija EduPerson je dokument, ki ga je izdelala delovna skupine iniciative Intemet2. EduPerson je pomožni razred objektov (object class) za univerzitetni imenik LDAP, ki vključuje najpogosteje uporabljane osebne atribute v visokem šolstvu v skladu s priporočili sintakse in semantike podatkov, ki jih lahko pripišemo tem atributom. Specifikacija EduPerson priporoča, da imajo tudi vnosi v imenik učenca definiran organisationalPerson in inetOrgPerson razred objektov. OrganisationalPerson je definiran v X.521 (2001), inetOrgPerson pa v RFC 2798. Seznam učenčevih atributov v specifikaciji eduPerson ni tako obsežen kot na primer v IMS LIP ali specifikaciji PAPI. Atributi segajo od imena učenca, vzdevka ali organizacije do kontaktnih informacij, kot so naslov, poštna številka, naslov elektronske pošte, telefon in fax, osebne fotografije in prioritetni jezik. Temeljna povezava osebe do njene institucije je prav tako lahko določena v osnovnih kategorijah, kot na primer fakulteta, študent, osebje, član, zaposleni, itd. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. Za zagotavljanje varnosti in zasebnosti je v tej specifikaciji na voljo več atributov. Za shranjevanje digitalnih potrdil učenca se lahko uporabljata atributa userCertificate in userSMIMECertificate. Atributa definirata digitalno potrdilo X.509 in posebno potrdilo X.509 za uporabo v S/MIME (Secure/Multipurpose Internet Mail Extensions) aplikacijah. Geslo za dostop in šifrirne metode so definirane v atributu userPassword, medtem ko se za kontrolo dostopa eduPerson zanaša na mehanizmih imenika po protokolu LDAP (Lightweight Directory Access Protocol). Pomemben atribut, ki je namenjen overjanju uporabniku med različnimi ustanovami, je atribut "eduPersonPrincipal Name". Atribut vsebuje "NetID" osebe v obliki user@,univ.edu, kjer univ.edu predstavlja ime lokalne varnostne domene. Začetni namen definiranja tega atributa je bil v uporabi znotraj projekta Shibboleth fhttp://shibboleth.intemet2.edu/). Kljub temu je kmalu postalo jasno, da lahko tudi veliko število drugih aplikacij uspešno uporablja ta atribut (H.323 video, klepetalnice, itd.). Drugi pristopi X ULF - Universal Learning Format Universal Learning Format (ULF), ki gaje razvila Saba [29], je modularen niz XML zapisov za opis in izmenjavo različnih tipov podatkov o e-izobraževanju (na primer podatki o učni vsebini, katalogu učnih vsebin, knjižnicah kompetenc, knjižnicah potrdil ali profilu učečega se). ULF si izposoja elemente iz širokega spektra industrijskih standardov za izmenjavo učnih podatkov v spletnem okolju (vključno z ADL, IMS, LRN, IEEE LTSC, Dublin Core, and vCard) in združuje vse ključne elemente teh standardov v integrirano rešitev. ULF je združljiv s temi standardi in omogoča pretvarjanje v format ULF in nazaj v standardni format iz ULF. Profil učenca vključuje množico podatkov o učečem se, žal pa informacije o zasebnosti in varnosti niso predmet tega standarda. X xCIL (Extensible Customer Information Language OASIS-ova specifikacija xCIL (Extensible Customer Information Language) definira informacije, ki jih lahko povežemo z osebo ali organizacijo. Okvir standarda podpira različne podatkovne elemente '^öTäbltlräpköF'sff^^inre Specifikacija xCIL ne definira slovarja za zasebnost in varnost podatkov, ki so del profila v formatu -xCILr------------------------------------------------------------------------------- X CPExchange Specifikacija Customer Profile Exchange (CPExchange) definira podatkovni format za odkrivanje podatkov o uporabniku (uporabnik/podjetje). Definira osnovne in zapletene podatkovne tipe za različne vrste osebnih podatkov (npr. polja za naslov, ime, hobije, itd.). Specifikacijo zasebnosti metainformacij omogoča le kot opcijo. Specifikacija CPExchange se torej osredotoča predvsem na standardizacijo formata za izmenjavo podatkov. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. Standardi za opis učnega gradiva X The Advanced Distributed Learning Initiative (ADL) Referenčni model prenosljivih gradnikov vsebine - SCORM [30] (ang. Sharable Content Object Reference Model) skupine Advanced Distributed Learning (ADL) je bil razvit na pobudo ameriškega Ministrstva za obrambo SAS ter organizacij IMS in AICC. Skupina ADL je prav tako pomagala ustvarjalcem sistemov za upravljanje e-izobraževanja (LMS) pri testiranju in implementaciji e-izobraževalne tehnologije, ki so bazirale na SCORM standardu. Vse to je privedlo do velikega števila sistemov za upravljanje e-izobraževanja, ki so temeljili prav na tem standardu. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da standard SCORM uporablja in koristi tudi standarde in modele drugih institucij, ki se ukvatjajo s standardizacijo {AICC + IEEE + IMS + ADL = SCORM). Ključne zahteve standarda SCORM so: doštopnosfdo vsebin • interoperabilnost med različnimi sistemi (interoperability), • večkratna uporabnost vsebine (content reusability), • trajnost (durability). Najpomembnejši del standarda SCORM so metapodatki. Meta podatki so podatki, ki opisujejo določeno aplikacijo ali pa bolj pogosto, vsebino e-izobraževanja. V njih so zapisani podatki, kot so obseg, struktura, namen, uporabljeni formati, cena vsebine ipd. SCORM z njimi zelo jasno in razčlenjeno definira vsebine e-izobraževanja. V ta namen definira »Prenosljive gradnike vsebine« (ang. Sharable Content Objects), ki ponudnikom vsebin zagotavljajo možnost konsistentnega razvoja, prenosljivosti in ponovne uporabljivosti vsebin. SCORM združujejo trije dokumenti, ki so dostopni na spletni strani http://www.adl.net/. Prvi dokument je »Pregled standarda SCORM% ki podrobneje opisuje standard, implikacije njegova uporabe in smernice bodočega razvoja. Drugi dokument združuje specifikacije v zvezi s vsebinami. Dokument l: Prtgkd SCOU4 11 Pregled speciRkactje J standarda SCORM Slika 6: Specifikacije standarda SCORM Tretji dokument specificira izvajalno okolje ža e-izobrazevanje skladno s standardom SČORM^ Pri tem gre za zelo splošno specifikacijo podatkovnega modela sistemov e-izobraževanja, predvsem za CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. dve področji. Prvo je področje prikaza s SCORM-om skladnih vsebin, drugo pa je področje sledenja napredovanju uporabnikov. SCORM definira nekaj osnovnih parametrov o uporabnikih, ki jih mora uporabljeni sistem e-izobraževanja registrirati, jih shraniti in omogočiti prikaz. V prvem delu dokumenta o izvajalnem okolju je specificiran podatkovni model, glede na do sedaj povedano. V drugem delu dokumenta so specificirani SCORM vmesniki za aplikacijsko programiranje (API). Ti vmesniki opredeljujejo potrebne parametre za zapis podatkov o sledenju uporabnikov ter o prikazu vsebin. SCORM na ta način zelo splošno specificira strukturo sistemov za e-izobraževanje. Pri tem ne posega na same funkcionalnosti sistema. X Dublin Core (DC) Dublin Core (DC) [12] je predlog standarda za popis vsebin, ki se je začel razvijati predvsem za potrebe izobraževalnih vsebin in se je nato ob močni podpori EC v državah EU pričel seliti tudi na druga področja. Za njegov začetek smatramo konferenco v Dublinu (Ohio, ZDA) z naslovom "OCLC/NCSA Metadata Workshop", kjer je skupina 50 razpravljavcev definirala semantiko in osnovne gradnike metapodatkov in jo poimenovala "Dublin Core metadata". Predlog definira 15 osnovnih in obveznih atributov popisa vsebin m zalogo njihovih vrednosti. Vsak specifičen model ima lahko neomejeno število dodatnih atributov, ki pa morajo biti razpoznavni. V naslednji tabeli je navedenih vseh 15 osnovnih atributov in njihove vrednosti. Posamezni element ima jasno opisno ime, ki služi za enolično prepoznavnost posameznega elementa. Posamezna polja temeljnih elementov metapodatkovnega opisa izdelanega po Dublin Core specifikaciji, nam prikazuje spodnja tabela na naslednji strani. Naslov Ime vira Avtor Oseba ali organizacija, ki je primarno odgovorna za nastanek intelektualne lastnine vira. Predmet Formalni opis vsebine vira (ključne besede, deskriptoiji, klasifikatorji, itd.). Priporočena je raba kontroliranih slovarjev. Opis Prostobesedni opis vsebine vira (povzetek, izvleček, kazalo, besedni opis nebesednih podatkovnih tipov, itd). Založnik Telo, odgovorno za objavo vira v trenutni obliki. Oseba ali organizacija, ki ni navedena v elementu Avtor, pa je pnspevala pomemben intelektualm "deIe±"(ureünik;-ilüsn'ätor,-preväjälec;-^f^^^........ -- - .......-.....-.............. — Datum Datum, povezan z dogodki v življenjskem ciklu vira; priporočena je standardna oblika. --Vrsta----------- -Zvrst-vira-(strokovnLčlanek,.ioman,-pesem,jtd)- Format Format podatkov v viru, tudi vrsta programske opreme, potrebna za rabo vna; priporoča se standardna oblika, skladna z Internet Media Types (MIME). Identifikator Nedvoumna identifikacija vira; priporočena je standardna oblika, npr URL, DOL IzYor Povezava z drugim virom iz katerega je opisovani vir nastal; nepotrebno, če je vir v izvorni obliki. Jezik Jezik intelektualne vsebine vira; priporočena je standardna oblika. Odnos Identifikacija sekundarnega vira in njegov odnos do opisovanega vira; Razpon Prostorske ali časovne značilnosti vira, npr. časovno obdobje, za katero veljajo statistični podatki; geografsko področje, itd. Pravice Izjava 0 pravicah za upravljanje; identifikator izjave; storitev, ki zagotavlja pravice. Tabela 1: Elementi metapodatkovnega opisa Dublin Core CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. Zaloga vrednosti atributov je dosegljiva na: http://dublincore.org/documents/dcmes-qualifiers/. V svetu je že kar vrsta digitalnih knjižnic, ki uporabljajo DC predloge. Naj omenimo samo knjižnico gradiv »Die Deutche Bibliothek« (www.ddb.del Library of Congress (www.loc.govl K12 knjižnice izobraževalnih gradiv v ZDA, Japonski NII (www.nii.ac.ip^ itd. Razvoj metapodatkov na osnovi DC za področje izobraževanja teče pod okriljem projekta EU z imenom Ariadne (http://www.ariadne-eu.org/) v katerega je vključenih več kot 300 institucij in podjetij, ki se ukvaijajo z izobraževanjem. Predpis je prodrl tudi v večino evropskih univerz, kjer se že razvija ideja o prostem dostopu vsem do vseh izobraževalnih vsebin. Zaključek Slovenija je na področju on-line vsebin v zadnjem letu dobila vrsto spletnih dveri (portalov), ki so ponavadi informativne narave in so vezane na poslovni model dodatne ponudbe oz. vezane trgovine z drugim medijem. Kaj pa kvalitetne vsebine? Obstaja nekaj poskusov pogumnejših lastnikov vsebin, vendar še vedno brez pravega poslovnega modela. Univerze, inštituti in šole se prebujajo zelo počasi, 4er--pr-iprava-vsebin--za-splet-ueiteljem 4n-profesorjem-pomeni-predvsem--dodatno-zaposH^ ponavadi neustrezno stimulirano ali pa sploh ni. Standardizacija e-izobraževanja in vsebin je eden takih inje lahko močan impulz k »digitalizaciji« znanja in kulture slovenskega naroda. Eden osnovnih temeljev vsakega naroda so vedno bile zakladnice znanja oz. knjižnice. IKT nam ponujajo edinstveno možnost, da pričnemo graditi bazo slovenskega znanja. Zato je v prvi vrsti potreben tudi dogovor o sprejetju ustreznega standarda vsebin. Viri in literatura 1. AICC. rURL: http://www.aicc.org/]. 2. IMS. [URL: http://www.imsglobal.org/1. 3. ARL^DNE. [URL: http://www.ariadne-eu.org/|. 4. Duval, E.: Learning Technologie Standardization: Making Sense of it All, ComSIS, Vol. 1, Št. 1, Ferbrur, 2004. 5. IEEE 1484.12/D4.0, Learning Technology Standards Committee LTSC, IEEE, Draft Standard for Learning Objects Metadada (LOM), IEEE Computer Society 2002. 6. CEN/ISSS Learning Technologies. [URL: http://www2.ni.din.de/sixcms/detail.php?id=5306]. 7. ISO/IEC JTCl SC36. [URL: http://itclsc36.org/]. 8. Learning Technologies Standardization Committee (LTSC). [URL: http://[tsc.ieee.org/1. 9. IMS Global Learning Consortium. [URL:http://www.imsproiect.org/]. 10. Aviation Industry Computer Based Training Committee. [URL: http://www.aicc.org/]. 11. US Department of Defense, Advanced Distributed Learning (ADL) Initiative. [URL: http ://www.adlnet. org/1. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. 12. The Dublin Core Metadata Initiative (DC). [URL: http://dublincore.org/]. 13. The Alliance of Remote Instructional Authoring and Distribution Networks for Europe (ARIADNE). Web site at http://ariadne.unil.ch/. 14. Gettmg Educational Systems Talking Across Leading Edge Technologies (GESTALT) project. [URL: http://www.fdgroup.co.uk/gestalt1. 15. PROmoting Multimedia access to Education and Training in EUropean Society (PROMETEUS). [URL: http://prometeus.org/l. 16. Gateway to Educational Materials (GEM). [URL: http://www.gemmfo.org/1. 17. Educational Network Australia (EdNA). [URL: http://www.edna.edu.au/1. 18. European Committee for Standardization (CEN), Information Society Standardization Systems (ISSS), Learning Technologies Workshop (LT). [URL: http://www.cenorm.be/isss/Workshop/lt/l. 19. Intemet2 Middleware Architecture Committee for Education (MACE), Intemet2-mace-dir-eduPerson-200312, December 2003. 20. International Standardization Organization (ISO)/Institute Eiectrotechnical Commission Committee for Learning Technologies (ISO/IEC JTCl SC36). [URL: http://www.jtclsc36.org/l. 21. Makimilian Teltzrow, Alfred Kobsa. Impacts of User Privacy Preferences on Personalized Systems - a Comparative Study. Paper presented at the CHI-2003 Workshop "Designing Personalized User Experiences for eCommerce: Theory, Methods, and Research", Fort Lauderdale, 2003. 22. Extensible Customer Information Language (xCIL) Ver.2.0 (final), http://www.oasis-open.org/committees/ciq/download.html. 23. Kathy Bohrer and Bobby Holland (Eds.). Customer Profile Exchange (CPExchange) Specification, 20 October 2000, http ://www.cpexchange.org/. 24. IMS Learner Information Package Information Model vl, IMS Global Learning Consortium, 25. IEEE 1484.2.1, "Standard for Learning Technology - Public and Private Information (PAPI) for Learners (PAPI Learner) - Core Features". 26. IEEE 1484.2.21, "Standard for Learning Technology - Public and Private Information (PAPI) for Learners (PAPI Learner) - Learner Contact Information". 27. IEEE 1484.2.23, "Standard for Learning Technology - Public and Private Information (PAPI) for Learners (PAPI Learner) - Learner Security Information". 28. IEEE 1484.2.3, "Guide for Learning Technology - Public and Private Information (PAPI) for Learners (PAPI Learner) - Learner Information Security Issues". CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Standardizacija na področju, e-izobraževanja. 29. Saba. Universal Learning Format (ULF) Technical Specification, Version 1.0, October 2000. 30. ADL SCORM. [URL: http://www.adlnet.org/index.cfin?fuseaction=scormabt]. CRP - Razvoj celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja Republike Slovenije - MIN.SI 10 Projekt CRP MINSI Priloga 5 Napreden sistem za izmenjavo učnih gradiv v sklopu delovnega paketa 2: Priprava celovitega modela informatizacije nacionalnega sistema izobraževanja RS smo opredelili pomemben del tega modela -to je sistem za izmenjavo učnih gradiv, ki je namenjen zagotavljanju in izmenjavi e-učnih vsebin med učitelji, avtorji, izobraževalnimi institucijami ter drugimi deležniki javnega ter zasebnega izobraževalnega sistema. Nacionalni repozitorij e-učnih vsebin RS bo odprt za povezovanje z zainteresiranimi zasebnimi domačimi repozitoriji, sam pa je vključen v mednarodno mrežo repozitorijev e-učnih vsebin. Tehnološko je bilo smiselno, da bo na osnovi MIN.SI modela zgrajen informacijski sistem temeljil na eni razvojni tehnologiji in spletnemu sistemu za izmenjavo e-učnih vsebin, tudi z namenom lažjega doseganja kompatibilnosti z vsemi svetovno veljavnimi standardi na področju e-izobraževanja, kot sta SCORM za sam razvoj e učnih vsebin in CODRA za repozitorije e-učnih vsebin. Razvoj in v nadaljevanju vzpostavitev takega sistema bi predstavljal velik korak Slovenije na poti k družbi znanja, prav tako pa bi bil to eden najnaprednejših in najmodernejših sistemov za izmenjavo učnih gradiv. V sistemu smo opredelili organizacijsko, vsebinsko in tehnološko podlago za implementacijo tega sistema za vse ciljne skupine prebivalstva: vzgojo in izobraževanje, javni in privatni sektor, izobraževanje odraslih oziroma vseživljenjsko učenje in skupine s posebnimi potrebami. Pri pripravi koncepta smo upoštevali trenutno stanje na področju e-izobraževanja, ki je bilo prav tako izvedeno znotraj tega projekta v prvem delovnem paketu ter dokumente Evropske komisije, ki opredeljujejo e-izobraževanje. V nadaljevanju tega dokumenta je opisana zasnova sistema za izmenjavo učnih gradiv, uporaba sistema, prednosti in slabosti itd. Opis naprednejšega sistema za izmenjavo učnihi gradiv Projekt CRP MINSI Intelektualni kapital postaja vse pomembnejši ključ za diferenciacijo v vse bolj konkurenčnem okolju, zato je ustrezno strukturirano in urejeno znanje, ki je rezultat izmenjave izkušenj z zunanjimi strokovnjaki, pomembna konkurenčna prednost na trgu delovne sile. Pridobitev takšnega znanja med drugim omogočajo tudi sistemi za izmenjavo e-gradiv, ki delujejo kot borza znanja, saj se na njih stikata dva osnovna elementa ekonomije: ponudba in povpraševanje. Takšni naprednejši sistemi omogočajo ponudbo učnega gradiva v različnih oblikah, iskanje po katalogih, naročanje In dejansko dostavo izobraževalnega gradiva končnim uporabnikom ter hkrati omogočajo tudi ocenjevanje gradiv ter zagotavljajo varstvo pravic intelektualne lastnine. Ponudniki gradiv lahko brezplačno ali za plačilo ponudijo svoje učno gradivo drugim ustanovam po svetu ter pridobijo povratne Informacije za njihovo izboljšanje ter hkrati ustvarijo nove kanale za distribucijo. Po drugi strani omogočajo uporabnikom, da obogatijo svoj Izobraževalni program s kakovostnim gradivom, ki ga nudijo programi prostorsko oddaljenih Izobraževalnih institucij. Predavatelji lahko s ponujenim gradivom dopolnijo svoja predavanja, študenti ali drugI zainteresirani pa lahko dostopijo prek omrežja tudi do učnih gradiv drugih ustanov ali visokošolskih institucij ter sodelujejo pri predavanjih in razpravah v živo. Hrbtenica sistema za izmenjavo učnih gradiv Hrbtenica sisterria za izmenjavo učnih gradiv predstavlja ključni del vsakega sistema in je običajno sestavljena iz naslednjih stopenj: priprava učnega gradiva, ponudba, oglaševanje, brskanje in iskanje želenega učnega gradiva, naročilo in prenos gradiva do uporabnika. Celoten proces spremlja evalvacija. V nadaljevanju je vsaka stopnja na kratko predstavljena. Projekt CRP MINSI Slika: Sestavni deii hrbtenice sistema Priprava učnega gradiva Učno gradivo v grobem delimo na izobraževalni material in izobraževalne aliil)likaci|?" Znanja in spretnosti /a uporabo in povezovanje orodii IKT (Informaciiska Komunikacijska Tehnologija) pri izdelavi e-vsebiii......-..................................... ............ ...... Znanja in kompetencc za izvedbo tehnične recenzijc c-publikacije. Znanja in kompctence za izdelavo seznama navodil ^ izboljšanja tehnične kvalitete e-publikacije, namenjena avtorju oz. založniku. Splošni podatki Naslov izobraževanja Tehnična recenzija e-publikacij Institucija Center za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje Namen Udeleženci v okviru izobraževanja spoznajo: 1. pomen e-izobraževania na UM in pravne podlage za izvedbo tehnične recenzije e-publikaciie. 26 2. značilnosti e-publikacij. 3. osnovne gradnike e-publikacij in 4. izvedbo tehnične recenzije e-publikacije. Ciljna skupina Komu je namenjeno tehničnim recenzentom e-publikacij na posamezni članici UM Potrebna računalniška pismenost poznavanje programskih orodij za kreiranje e-vsebin (urejevalniki, obdelava slik, rač. komunikacije) Potrebna IKT oprema računalnik z dostopom do intemeta Organizacija izobraževanja Način izvedbe Kombinirano izobraževanje (f-2-f in e-učenje z uporabo okolja Moodle) Kdaj: 9.-20 junij 2008 Potreben čas: 20 ur Avtorja Ime in priimek Metka Zorič Venuti Telefon 02 23 55 397 e-nas!ov zoric-venuti@uni-mb.si CV (strokovno področje, kvalifikacije, bibliografija) V prilogi Ime in priimek Andrej Tibaut Telefon 02 22 94 382 e-naslov andrej .tibaut@uni-mb.si CV (strokovno področje, kvalifikacije, V prilogi 27. bibliografija) l.Učna enota: "Uvod" Küzalo vsebine I čni cilji {čne obveznosti Potreben čas Uvod Predstavitev namena in vsebin izobraževanja ter učnih obveznosti udeležencev 1 ura 10 minut Struktura ■ Tema Založniška dejavnost na UM Kako je nastal Pravilnik založniške dejavnosti UM UKM Vsebinski sklopi izobraževanja Obveznosti udeležencev Uporaba e-okolja Moodle pri izvedbi izobraževanja Literatura in viri Učna metoda predavanje predavanje/učni pogovor predavanje/učni pogovor predavanje/učni pogovor predavanje/učni pogovor Praktično delo v računalniški učilnici Učne aktivnosti diskusija diskusija diskusija diskusija Prijava v e-okolje Moodle Pregled funkcionalnosti Moodla, ki jih bodo udeleženci uporabljali Tibaut, A., Kumik Zupanič. S.. Borko, E. (29.5.2008) Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi j/_Maribx)ru.JJjQiy_erzajy_Marib^^^ ______ "2.Učna enota: "Pravna Kazalo vsebine ^laga za izvedbo tehnične recenzije e-publikačij"" 2.1 Uvod 2.2 Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru 2.3 Zakon o obveznem izvodu publikacije (ZOIPub), 2.4 Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, 2.5 Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS, 2.6 Licenca Creative Commons (LCC) 2.7 ASTD ECC standard na področju ocenjevanja kakovosti e-gradiva 28 Učni cilji Učne obveznosti Potreben čas Udeleženec zna: • našteti novosti v Osnutku pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru, ki so povezane_z e-publikaciiami, • opredeliti izraze "publikacija","elektronska publikacija", "nova različica", "spletna publikacija", kot jih podaja 2.členZ0IPub, • našteti vsaj 10 del, ki veljajo za avtorska dela, • podati pogoje, ki jih avtor lahko v okviru LCC določi uporabnikom svojega avtorskega dela, • razložiti, kaj določa ocena tehnične izvedbe in kompatibilnosti e-publikacije. • razložiti, kaj obsega ocena kakovosti izdelave e-publikaciie. -razlo^žitij-pomen-uporabniškega-vmesnikar-pr-i-e----- publikacije. predstaviti kompleksnost ocene vsebinsko-didaktične kakovosti e-publikacije. Samostojno učenje s pomočjo e-publikacije. Ogled dveh video predavanj. Uspešna izvedba dveh učnih aktivnosti v obliki kviza (znotraj Moodla). 2 uri 30 minut Struktura Tema Učna metoda Učne aktivnosti 1 Uvod Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Branje e-gradiva 2 Osnutek Pravilnika Samostojno učenje ob Branje e-gradiva založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru uporabi e-gradiv znotraj Moodla Dopolnilno branje s spletne strani: Poslovnik založniške dejavnosti Univerze v Mariboru 3 Zakon o obveznem izvodu publikacije Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Branje e-gradiva Dopolnilno branje s spletne strani: Zakon o obveznem izvodu publikacije 4 Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Branje e-gradiva Dopolnilno branje s spletne 29 Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS Common Creative Licence ASTD ECC standard na področju ocenjevanja kakovosti e-gradiv Literatura in viri Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla strani: n Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah Copyright & Fair Use 3) Video predavanje: Digital Technologv and Legal Challenges to Copyright Branje e-gradiva Dopolnilno branje: Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS Branje e-gradiva Ogled video predavanja: Creative Commons License Dopolnilno branje s spletne strani: Creative Commons International - Slovenia Branje e-gradiva Učna aktivnost kviz: Ocenjevalni kriteriji e-gradiv Dopolnilno branje: A Field Guide to E-leaming Standards Tibaut, A-, Kumik Zupančič, S., Borko, E. (2008) Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Univerza v Mariboru .Zalamj3J3bveznemJjzvoÄu_publikac^ RS, 69/2006. (3.7.2006). Pridobljeno 21.04.2008 s spletne strani: http://wv^.uradni- list.si/l/content?id=74211 Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS. (19.4.2006). Pridobljeno 21.04.2008 s spletne strani: http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija slv.pdf Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. ZASP-UPB3, Uradni list RS, 16/2007. (23.2.2007). Pridobljeno 21.04.2008 s spletne strani: http://www.uradni-list.si/ pdf/2007/Ur/u2007016.pdf Copyright & Fair use (2007). Stanford University Libraries. Pridobljeno 6.05.2008 s spletne strani: http://fairuse.stanford.edu/Copyright_and Fair_Use_ 30 Overview/ EDRENE'08. Pridobljeno 4.04.2008 s spletne strani: http://videolectiires.net/edrene08 liubliana/ Maja Bogataj Jančič: Digital Technology and Legal Challenges to Copyright (jezik: angleški, trajanje: 47:18, ) Maja Lubarda: Creative Commons License (jezik: angleški, trajanje: 18:14, ) Charles Duncan: Rights Management and Educational Repositories (jezik: angleški, trajanje: 40:17) Creative Commons License. Pridobljeno 21.04.2008 s spletne strani: http://creativecommons.si/ Weiss, R. P. (2002) A Field Guide to E-leaming Standards. -^Pri^doWjeno-29704:2008-s-sptetne-strmir:--------- http://www.leamingcircuits.Org/NR/rdonlvres/31 Al D 300-7847-4430-B3C5- 9A517A1796DB/1354/standards.pdf Dinevski, D., Brodnik, A., Kokol, P., Faganel, J. (2006). Kriteriji za kakovost elektronskih učnih gradiv. 25. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, management sprememb, 15. -17. Marec 2006, Portorož, Slovenija S.Učna enota: "Značilnosti e-publikacii" Kazalo vsebina Uvod 3.2 Primerjava tiskanih in e-publikacij 3.3 Gradniki e-publikacij 3.4 Digitalni zapisi in medij 3.5 Dostop do e-publikacije 3.6 Priprava e-publikacij e 3.7 Postopek vnosa e-publikacije v digitalno knjižnico Učni cilji Udeleženec zna: • našteti in utemeljiti razlike med tiskanimi publikacijami in e-publikacij ami z večih vidikov: dostopnost, prenosljivost, funkcionalnost, izdaja, ergonomija uporabe, • opisati elemente iz katerih je lahko sestavljen gradnik e-publikacije, • razložiti, kaj je "aktivno besedilo" in našteti najmanj 5 primerov, • našteti najpogostejše digitalne zapise e-publikacij in razložiti njihovo ustreznost • predstaviti problematiko dostopa do e-gradiv in_ 31 Učne obveznosti Potreben čas temeljna pravila, ki jih mora izpolnjevati digitalni zapis (e-publikacija), razložiti postopek vnosa e-publikacije v digitalno knjižnico. Samostojno učenje s pomočjo e-gradiv. Uspešna izvedba dveh učnih aktivnosti v obliki "Kviz" (znotraj Moodla). Uspešna izvedba učne aktivnosti v obliki "Naloga" (znotraj Moodla). Uspešna izvedba učne aktivnosti v obliki "Forum, tipa Vprašanje-odgovor" (znotraj Moodla). Ogled 3 primerov gradnikov e-publikacij. Ogled učne spletne strani. Ogled 3 spletnih strani s informacijami. 2 uri 30 minut Struktura učen enote Tema Uvod Primerjava tiskanih in e-publikacij Gradniki e-publikacij Učna metoda Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Učne aktivnosti Branje e-gradiva Branje e-gradiva Učna aktivnost kviz: "Primeijava gradnikov tiskanih in e-publikacij" Branje e-gradiva Ogled spletne strani: Standard MIME Ogled primera aktivnega vsebinskega kazala:_ Trigonometry Ogled primera animacije: Radarska slika padavin Ogled primera simulacije: Delovanje srca Digitahii zapisi in medij Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Branje e-gradiva Učna aktivnost kviz: "Najpogostejši digitalni zapisi" Ogled učne spletne strani: Web multimedia tutorial Dostop do e- Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Branje e-gradiva 32 publikacije Priprava e-publikacije Postopek vnosa e-publikacije v digitalno knjižnico Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Ogled spletne strani DKUM s seznamom prostodostopnih pre gledovalnikov Ogled spletne strani Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru (DKUM) Branje e-gradiva Branje e-gradiva Učna aktivnost "Forum tipa Vprašanje - odgovor Ali ustreza Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru potrebam svojih uporabnikov? Literatura in viri Tibaut, A., Kumik Zupančič. S.. Borko, E. (27.2.2008) Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Univerza v Mariboru Digitalna knjižnica UM. Pridobljeno 30.05.2008 s spletne strani: - http://dkum.uni-mb.si Dinevski, D., Brodnik, A., Kokol, P., Faganel, J. (2006). Kriteriji za kakovost elektronskih učnih gradiv. 25. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanosti, management sprememb, 15. -17. Marec 2006, Portorož, Slovenija MIME. Pridobljeno 30.05.2008 s spletne strani: http://www.iana.org/assignments/media-tvpes/. Multimedia types. Pridobljeno 30.05.2008 s spletne strani: http://vyvyw.w3schoolsxom/media/defauh.asp 4.Učna enota: " Tehnična recenzija e-publikacije" Vsebina 4.1 Uvod 4.2 Potek postopka izvedbe tehnične recenzije e-publikacije 4.3 Minimum osnovnih elementov in funkcionalnosti e-publikacije 4.4 Študije primerov najpogostejših pomanjkljivosti 4.5 Ovrednotenje gradnikov e-publikacij Učni cilji Udeleženec zna: • predstaviti postopek odobritve publikacije znotraj Univerze v Mariboru 33 Učne obveznosti Potreben čas • našteti sestavne elemente obrazca za tehnično recenzijo e-publikacij • razložiti katere osnovne elektronske elemente in funkcionalnosti mora imeti e-publikacij a, • prepoznati, kdaj je gradnik e-publikacije slabe kvditete, nefunkcionalen, pomankljiv, napačen, grafično slabo oblikovan Samostojno učenje s pomočjo e-gradiv. Uspešna izvedba učne aktivnosti v obliki "Forum tipa Vprašanje-odgovor" (znotraj Moodla). Ogled primera izpolnjenega Obrazca za tehnično recenzijo e-publikacij. Ogled primera e-gradiva, ki izpolnjuje minimalni obseg osnoviih elektronskih elementov in funkcionalnosti. Primeri najpogostejših pomanjkljivosti e-publikacij. Ogled učne spletne strani. 3 ure Struktura Tema Uvod Potek postopka izvedbe tehnične recenzije e-publikacije Minimum osnovnih elektronskih elementov in ittffiiönaliraT^^ publikacije Učna metoda Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Učne aktivnosti Branje e-gradiva Branje e-gradiva Primer izpolnjenega Obrazca za tehnično recenzijo e-publikacij Branje e-gradiva Ogled primera e-gradiva, ki izpolnjuje minimalni obseg osnovnifi elektronskih elementov "in'funkctonalnosti: Učna aktivnost Forum (tipa Vprašanj e-odgovor): Alije po vašem mnenju minimum osnovnih elektronskih elementov in funkcionalnosti pravilno zastavljen? Študije primerov najpogostejših pomanjkljivosti Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla Branje e-gradiva - Ogled primerov: - slaba kvaliteta digitalizirane slike. 34 Ovrednotenje gradnikov e-publikacij Samostojno učenje ob uporabi e-gradiv znotraj Moodla nečitljiv tekst in oznake na slikah, - dopolnitev nadpovezave z datumom zadnjega dostopa, - besedilo - slaba izbira barv. Dodatno gradivo: Web Quality - Readabilitv Branje e-gradiva Zaključna naloga Seminarska naloga ob podpori mentorja, zunanjega strokovnjaka za tehnično recenzijo e-publikacij £2f srečanje Seminarska naloga -tehnična recenzija danega primera e-publikacije Predstavitev recenzije + diskusija Učni viri in literatura Tibaut. A.. Kumik Zupančič, S., Borko, E. (27.2.2008) Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Univerza v Mariboru Obrazec za tehnično recenzijo (2008). Pridobljeno 30.05.2008 s spletne strani: httt)://moodle.uni-mb. si/file .php/1 /tehnicna-recenzii a. doc Web Quality - Readability (izbira barv). Pridobljeno 30.05.2008 s spletne strani: httr)://www.w3schools.com/qualitv/qualitv readabi litv.asp 4.Učna enota: " Tehnična recenzija e-publikacije" Vsebina Zaključna naloga Učni cilji Udeleženec zna: • izvesti tehnično recenzijo na praktičnem primeru e-publikacije in • pripraviti (če je potrebno) navodila za izboljšanja tehnične kvalitete e-publikacije, namenjenih avtoiju oz. založniku. 35 Učne obveznosti Seminarska naloga - tehnična recenzija danega primera e-publikacije z uporabo Obrazca za tehnično recenzijo. Predstavitev in zagovor seminarske naloge. Potreben čas 4 Struktura Tema Učna metoda Učne aktivnosti 1 Zaključna naloga Seminarska naloga ob podpori mentorja, zunanjega strokovnjaka za tehnično recenzijo e-publikacij f2f srečanje Seminarska naloga -tehnična recenzija danega primera e-publikacije Predstavitev recenzije + diskusija Učni viri in literatura Tibaut. A.. Kumik Zupančič, S., Borko, E. (27.2.2008) Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Univerza v Mariboru Obrazec za tehnično recenzijo (2008). Pridobljeno 30.05.2008 s spletne strani: http://moodle.uni-mb.si/file.pht)/1 /tehnicna-recenziia.doc 2 Faza izvajanja 4.l.( mkIiio srećsinji* Čas^: 9.jumj 2008 ob lO.uri Trajanje: 3 ure Kraj: računalniška učilnica MF na rektoratu UM Vsebina: 1. Stategija e-založništva na Univerzi v Mariboru "2rKako"je-nastahPraviMkrzarožniške-dejavnosti-Univerze-v-Ma^ S.Vloga UKM v založniški dejavnosti Univerze v Mariboru na področju e-publikacij 4 Vsebinski sklopi izobraževanja in obveznosti udeležencev 5. Predstavitev poteka samostojnega učenja z uporabo e-okolja Moodle. 4.2 Samostojno učenja ob podpori učnih gradiv znotraj Moodla Čas: od 10. do 12 Jumja 2008 Obseg: 7 ur Kraj: kjerkoli, doma, v službi... 36 Vsebina: • Poznavanje zakonske podlage za izvedbo tehnične recenzije e-publikacije • Specifičnosti e-publikacii • Tehnična recenzija e-publikaciie 4;3. Priprave na zaključno nalogo- tehnična recenzija vzorca e-publikacije Čas: IS.junij 2008 ob lO.uri Trajanje: 2 ure Kraj: predavalnica na rektoratu UM Vsebina: • doc.Tibaut: prikaz poteka postopka tehnične recenzije e-publikacije, ^udel^enec prejme vzorec e-pubEkačije v recenzijo, navodila za iz\^edbo postopka tehnične recenzije e-publikacije ter_vse potrebne podatke o posredovanja svoje recenzije zunanjemu strokovnjaku v ocenitev. 4.4. Priprava zaključne naloge Čas: od 14. do 18. junija 2008 Trajanje: 4 ure Kraj: kjerkoli, doma, v službi... Vsebina: • recenzij a vzorca e-publikacij • vnos rezultatov recenzije v Obrazec za tehnično recenzijo • priprava predstavitve rezultatov recenzije (10 minut) 4.5. Predstavitev in zagovor zaključnih nalog Čas: 20.junij 2008 ob 9.uri Trajanje: 4 ure Kraj: predavalnica na rektoratu UM Vsebina: - vsak udeleženec predstavi in zagovarja svojo recenzijo pred kolegi in zunanjimi strokovnjaki iz področja tehnične recenzije e-publikacij (10 minut predstavitev + 5 minut diskusija) 37 Možnosti Näoge đovaru Viri .vprasalnW Wik! •/đ Vkljićl uelaije Ml Nastavitve-i? .tesjgn rol«s Š Ocene ; fCAJb:omes •Skuane-Vam&slria kofya^ e '.Obnovi Ü?-.Uvoa ■4> PonastavI t>cr-1- Tehnični recenzent e-publikacij i 'Katera aianja, spretnc^ti in kompetence potrebuje tehnici recenzent e-pubiiillkacij iz različnih področij, ki bi jili ctravnavali ski4)insko v razjravi In kritično ocenili. re spremembe pravilnikov in zakcnodä^ Glede na to, da sem popolni novinec na tem pod-očju, v tsm trenutku nisem pomešal nobenih vsebß. fvlenim, da bom na to vprašanje l^je odgovail, ko bom Imel Izkušnje in ri^aj recenzij za sabo, In ko bom raletel ra kakr^tekoli dvome, ki jih na izobraževanju nismo cbravnavall. Sezrem potrebnih elementov za pregledovanje. Meja med strokovnim in tehnimim je malerkost zatrisena. Minimalni kriterij za e-vsebino mora bib vsem znan. 3. . AH vam je komblnlraio pou^anje/učenje (klasičen pristop + Moodle), uporabljenih pri tem Izobraževanju ustrezalo? Odločno da Da Total »60% I 40% il(X)% 6 15/15 4. Ali Je celoten čas, ki ste ga pc»-d3ili za i2ci)raževanje ustrezal (na začetku lzobra2evaija) predvidenim 20 ursan? : Ocena časa Je bila pravilna. Potreboval/a sem več kot 20 ur Potreboval/a sem manj kot 20 u" Total 17% >47% 100% 7 1 7 15/15 5. Prosim, opišite svoje poglede na mogx)sti izfaoljSave izvectoe Izobraževanja Telwii&ii recenzent e^bllkacij. I Kot je cpissio v tDÖci 2. 1 l^lm, da bi lahko bilo to Izobraževanje kontinuirano v smislu kakšnega fcruma, kjer bi udeleženci podajali svoje izkušn^, mnenja, dvome. Na določen interval pa bi nato ciklično izvajali takšna Izobraževanja kot je bilo to. To bi koristilo vsem nam, ki smo že bili udeleženi na tem Izobraževanju, še posebej pa novim udeležencem. 1 Izvedba > bila pravilno zastavljena. Vsekakor sta dve srečanji v živo povsem dovolj. Preostanek časa naj si udeleženci razporedijo sami, 1 Izobraževanje je bilo odlično izpeljano. Nte začeU^u bi morda veljalo podati izhodiščne smernice izobrazevanjp (Pravilnik in kje je dosegljiv, konteklna oseba, načini komuniciranja,...). 1 Enako kot smo povedali v diskusiji. 1 Več zahtevan^ povratnih infcrmacij od udeležencev. Aktivrejši ochos mentorja v sistemu diđiusij in spocbujanje pridcbivanja komentarjev. 39 3.2.Modul "Kaj je e-učenje?" Avtorji: Marcel de Leeuwe, dr. Lučka Lorber, dr. Stano Pele, dr. Metka Zorič Venuti, Matija Vidiček, Andreja Čurin Oblika: priložnostno (aformalno) izobraževanje, udeleženci ne prejmejo potrdilo Trajanje: 2 uri Izvedba: e-gradivo na spletu, dostopno vsem Modul "Kaj je e-učenje?" smo dali 18 julija 2008 na spletno stran Centra za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje (littp://moodle.uni-mb.si/file.t)hp/l/Izobrazevania/e-Ucenie/index.htmlX kjer je na voljo vsem obiskovalcem spletne strani. 1 Faza priprave Splošni podatki Naslov izobraževanja: Kaj je e-učenje? Institucija: Center za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje Namen: Prikazati specifičnosti področja e-učenje Ciljna skupina Komu je namenjeno: vsem, ki jih zanima e-učenje Potrebno predznanje: - i'otrebna racunainiška pismenost delo z ihfemet DrskamiKom- - Potrebna IKT oprema Računalnik s priključkom na ntemet Organizacija izobraževanja Način izvedbe priložnostno izobraževanje Kdaj: kadar koli Potreben čas: 2uri 40 Avtorji Ime In priimek Ime in priimek Marcel de Leeuwe: 1. Kaj je e-učenje? 2. Kombinirano (blended) učenje in poučevanje 3. Multimedija 4. Posredovanje učnega gradiva Gradivo je del izobraževanja z naslovom "e-Leaming Fundamentals course" v projektu Fecone. doe.đrXučka Lorber, izr.prof.dr.Stano Pele, dr. Metka Zorič Venuti, Matija Vidiček, Andreja Čurin v 5. Studija primera v Studija primera je rezultat projektne aktivnosti Blend-xl "Finding a Balance in Blended Learning with eXtra Large Student Groups" 1. Kaj je e-učenje? 1 Kazalo vsebine Uvod Učni ciiji Definicija pojma e-učenje i Učne obveznosti Izvedba učne aktivnosti »Kaj je e-učenje« Struktura Tema Uvod Učna metoda Samostojno učenje Učne aktivnosti Branje Učna aktivnost kviz tipa prav/narobe: »Kaj je e-učenje« 2. Kombinirano (blended) poučevanje in učenje f-'iF Kazalo 2 Kombinirano (blended) poučevanje in učenje vsebine 2.1 Učne aktivnosti z/brez intemetne povezave i 2.2 Sinhrone in asinhrone učne aktivnosti i 2.3 Prednosti multimedijskega posredovanja učne snovi M 2.4 Interaktivnosti 2.5 Različni načini priprave učne snovi 2.6 Samostojno in sodelujoče učenje 2.7 Formalno, neformalno in aformalno učenje 41 Učni cilji Učne obveznosti Udeleženec zna: razložiti značilnosti in prednosti kombiniranega (blended) poučevanja/učenja, podati definicijo učnih aktivnosti s povezavo/ brez povezave z intemerom, razlikovati med sinhronimi in asinhronimi učnimi aktivnostmi, dojeti didaktično različnost učnih interakcij, kijih omogoča novejša informacijsko komunikacijska tehnologija, našteti prednosti sodelujočega učenja, spoznati pomembnost aformalnega (priložnostnega) učenja. Ogled spletne strani Učne aktivnosti: • "Kaj po tvoje pomeni beseda sinhrono?" • "Je Wiki primer asinhronega ali sinhronega učenja?" • »Kolikšen procent učenja znotraj delovne organizacije bi lahko smatrali kot aformalno učenje?« Ogled videa »aformalno učenje« Struktura Tema 2 Kombinirano (blended) poučevanje in učenje 2.1 Učne aktivnosti z/brez intemetne povezave 2.2 Sinhrone-in-asinhrone, učne aktivnosti 2.3 Prednosti multimedijskega posredovanja učne snovi 2.4 Interaktivnosti 2 5 Različni načini priprave učne snovi ' 6 Samostojno in Učna metoda Samostojno učenje Samostojno učenje .S.ampstojno učenje Učna vprašanja Samostojno učenje Samostojno učenje Samostojno učenje Samostojno učenje Učne aktivnosti Branje e-gradiva Branje e-gradiva Ogled spletne strani: http://en.wikipedia.org/wiki/Mai n_Page Branje e-gradiva Učna aktivnost kviz: -Kaj- pO-tvoj e-pomeni-beseda— sinhrono?" Učna aktivnost kviz: "Je Wiki primer asinhronega ali sinhronega učenja?" Branje e-gradiva Branje e-gradiva Branje e-gradiva Branje e-gradiva 42 sodelujoče učenje 2.7 Formalno, neformalno in aformalno učenje Samostojno učenje Učna aktivnost Učno vprašanje Branje e-gradiva Ogled videa: »Aformalno učenje«, http://www.youtube.eom/v/NlE TGJOmnno »Kolikšen procent učenja znotraj delovne organizacije bi lahko smatrali kot aformalno učenje?« Dodatno branje: Singh, H. Reed, C. A White Paper: Achieving Success with Blejaded-Leaming___ 3. Multimedija Kazalo vsebine Učni cilji 3 Multimedija 3.1 Nekaj primerov 3.2 Oblike in učni učinki. Učne obveznosti Udeleženec zna: • našteti različne medijske formate in predstavitve , • zna pravilno izbrati kombinacijo medijev. Ogled/poslušnje primerov. • animacije, • zvočnega zapisa, • videa. Struktura Tema Učna metoda Učne aktivnosti 2 Multimedija Samostojno Branje e-gradiva učenje 2.1 Nekaj primerov Samostojno učenje Branje e-gradiva Učna aktivnost Primeri: • ogled primera animacije • poslušanje primera zvočnega zapisa • ogled primera videa 43 2.2 Oblike in učinki Samostojno učenje Branje e-gradiva Učna aktivnost Ogled spletne strani: »Enciklopedija izobraževalne tehnologije« http://coe.sdsu.edu/eet/articles/c ognitiveaudio/index.htm Kviz: "Kakšen bi bil najboljši Učno vprašanje način kombinacije zvoka/besedila z animacijo?" 4 Načini posredovanja učnega gradiva Kazalo vsebine Učni cilji Učne obveznosti 4 Načini posredovanja učnega gradiva Udeleženec zna: • našteli različna orodja za posredovanje učnega gradiva. Učna aktivnost kviz: • »Izberite orodja/naprave primerne za posredovanje učnega gradiva«, • "Ali za poslušanje ali gledanje pododdaje potrebuješ iPod predvajalnik?" Ogled pododdaje »podcast« Struktura Tema 4 Načini posredovanja učnega gradiva Učna metoda Samostojno učenje Učno aktivnost Učne aktivnosti Branje e-gradiva Kviz: »Izberite orodja/naprave pimemeža posredovanje učnega gradiva« Učno vprašanje Ogled pododdaje: »Podcast«, http://blip.tv/file/231944/ Kviz: "Ali za poslušanje ali gledanje pododdaje potrebuješ iPod predvajalnik?" 5. Študija primera Sfe' Kazalo vsebine 5. Študija primera 5.1 Analiza in priprava 5.2 Izvedba 44 Učni cilji Učne obveznosti 5.3 Ovrednotenje 5.4 Kaj smo se naučili? Dodatek Na osnovi podane študije primera udeleženec spozna prednosti in slabosti kombiniranega (blended) poučevanja/učenj a. Struktura Tema 5. Študija primera 5.1 Analiza in priprava 5.2 Izvedba 5.3 Ovrednotenje 5.4 Kaj smo se naučili? Literatura Učna metoda Samostojno učenje Samostojno učenje Samostojno učenje Samostojno učenje Samostojno učenje Učne aktivnosti Branje e-gradiva Branje e-gradiva Branje e-gradiva Branje e-gradiva Branje e-gradiva Ogled spletne strani »What is action research?«, http://www.ar.blend-xl.eu/ Lorber, L., Vidiček, M., Zorič Venuti, M. (2008) Študija primera "Kombinirano (blended) poučevanje in velike skupine". Zbornik 2. mednarodne konference Moodle.si, str.61 Marsh, G. E., McFadde, A. C., Price , B. J. Blended Instruction: Adapting Conventional Ins-truction for Large Classes. The University of Alabama. Pridobljeno 15.4.2008 s spletne strani http://www.westga.edu/~distance/ojdla/winter64/marsh64.htm Steeples, C. (2004)Using Action-Oriented Or Participatory Research Methods For Research On Networked Learning. Networked Learning Conference 2004: http://www.networkedleamingconference.org.uk/past/nlc2004/proce edings/symposia/symposium4/steeples.htm. Soliman, I. 1999. Lecturing to large groups. Teaching and Learning Centre, Universiti of New England . Pridobljeno 15.4.2008 s spletne strani http://www.une.edu.au/tlc/staff/publications/large-groups.pdf 2 Faza izvajanja Modul "Kaj je e-učenje?" smo dali IS.julija 2008 na spletno stran Centra za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje (http://moodle.uni-mb.si/File.php/l/Izobrazevania/e-Ucenje/index.htmn kjer je na voljo vsem obiskovalcem spletne strani. 45 3. Faza evalvacije Modul "Kaj je e-učenje" je primer priložnostnega učenja, kjer nismo vodili evidence, kdo je izkoristil e-gradivo za svoje vseživljenjsko izobraževanje ter nismo izvajali evalvacije. 3.3 Modul "Inštruktor za e-izobraževanje" Avtorja: dr.Metka Zorič Venuti, dr.Dejan Dinevski Rezenzenta: dr. Brane Šmitek, dr. Marko Ferjan Oblika: neformalno izobraževanje, ob zaključku prejmejo udeleženci potrdilo Trajanje: 26 ur, v obdobju 3 tednov Izvedba: 2 srečanji f2f, preostalo e-izobraževanje znotraj e-okoljaMoodle 1 Faza priprave "Katera znanja, spretnosti in kompetence potrebuje inštruktor za e-izobraževanje?" Pedagoška in didaktična znanja iz področja priprave c-gradiv in izvedbe c-izobraževanja. Znanja in spretnosti za uporabo orodij IKT (Informacijska Komunikacijak Tehnologija) pri izdelavi e-vsebin in iz\'cdbi e-izobraževanja. Znanja in kompetcnce za svetovanje glede učinkovite uporabe Moodla v pedagoškem Splošni podatki Naslov izobraževanja: Inštruktor za e-izobraževanje Institucija: Center za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje Namen: dati udeležencem znanje, spretnosti in kompetence potrebne za svetovanje in pomoč visokošolskim učiteljem pri pripravi e-gradiv in izvedbi e-izobraževanja. Ciljna skupina Komu je namenjeno: Inštruktorjem za e-izobraževanje UM Potrebno predznanje: Osnovno pedagoško in didaktično znanje iz področja 46 poučevanja in priprave učnih gradiv. Priporočamo opravljeno izobraževanje "Tehnični recenzent e-publikacij". Poznavanje Moodla. Potrebna računalniška pismenost Poznavanje programskih orodij (urejevalniki, obdelava slik, rač. komunikacije, LMS - Moodle) Priporočamo poznavanje enega izmed orodij družine CMS (eXe, CourseLab, Xerte, ipd.) Potrebna IKT oprema računalnik z dostopom do intemeta Organizacija izobraževanja Način izvedbe Kombinirano izobraževanje (f-2-f ter e-učenje z uporabo okolja Moodle in e-gradiv): uvodno srečanje (2 uri), ■ samostojno učenje s pomočjo e-gradiv znotraj Moodla in priprava seminarske naloge (20 ur), ■ zaključno srečanje (4 ure). Kdaj September 2008 Potreben čas 26 ur, v obdobju 3 tednov Izvajalec Ime in priimek Metka Zorič Venuti Telefon 02 23 55 397 e-naslov zoric-venuti@uni-mb .si Curriculum vitae v prilogi Izvajalec Ime in priimek Dejan Dinevski Telefon 02 23 55 359 e-naslov dejan.dinevski@uni-mb.si 47 Curriculum vitae V prilogi Uvodno srečanje Kazalo vsebine Nove dimenzije poučevanja in učenja na univerzi Predstavitev poteka izobraževanja Uporaba e-okolja Moodie Učni cilji Predstavitev namena, vsebin in izvedbe izobraževanja ter učnih obveznosti udeležencev Učne obveznosti - Potreben čas 2 uri Struktura Tema Učna metoda Učne aktivnosti čas Nove dimenzije poučevanja in učenja na univerzi predavanje/učni pogovor Diskusija Predstavitev poteka izobraževanja predstavitev Diskusija Uporaba e-okolja Moodie praktično delo v računalniški učilnici Prijava v e-okolje Moodie Pregled funkcionalnosti Učni viri in literatura Zorič Venuti, M., Pačnik, G.(2008) Moodie za začetnike. Pridobljeno s spletne strani: http://moodle.uni-mb.si/file.php/l/Navodila-ldel.doc lUvod Kazalo vsebine Učni cilji lUvod i. 1 Nove dimenzije poučevanja in učenja na univerzi i .2 E-izobraževaje 1.3 Standardizacija na področju e-izobraževanja 1.3.1 Evropske skupnosti in mednarodne organizacije na področju standardizacije 1.3.2 SCORM Udeleženec zna: • našteti nove dimenzije, ki jihje prineslo e-izobraževanje v poučevanje in učenje, • podati definicijo e-izobraževanja. 48 Učne obveznosti našteti in razložiti vse komponente e-izobraževanja, predstaviti prednosti e-izobraževanja, našteti vidike, ki jih obravnava področje standardizacije e-izobraževanja, razlikovati med "de jura" in "de facto" standardi, razložiti, kaj je osnovni namen standarda SCORM. Samostojno učenje s pomočjo učnega e-gradiva Učni aktivnosti znotraj gradiva Korak v družbo znania Ogled spletnih strani: • ponudnikov e-izobraževanja v Sloveniji (glej v gradivu Korak v družno znanja), • ponudnikov e-izobraževanja po svetu (glej v gradivu Korak v družno znanja), organizacij s področja standardizacije (glej v gradivu Korak v družno znanja). Potreben čas 2 ure Struktura Tema 1.1 Nove dimenzije poučevanja in učenja na univerzi 1.2 E-izobraževanje Učna metoda Samostojno učenje Samostojno učenje 1.3 Standardizacija na področju e-izobraževanja 1.3.1 Evropske skupnosti in mednarodne organizacije na področju standardizacije 1.3.2 SCORM Učni viri in literatura Učne aktivnosti čas Branje e-gradiva Samostojno učenje Branje e-gradiva Učno gradivo:Korak v družbo znanja: (http ://www.informacij s kadruzba. si/eucenj e/ Branje e-gradiva Dopolnilno gradivo: SCORM Best Practices Guide for Content Developers Carnegie Mellon (2003) SCORM Best Practices Guide for Content Developers. Learning Systems Architecture Lab 1 ^^ Edition MVZT, Direktorat za informacijsko družbo.Korak v družbo znanja. (Pridobljeno s spletne strani_ 49 17.6.2008:http://www.informaciiskadruzba.si/euceni eZ) Weiss, R. P. (2002) A Field Guide to E-leaming Standards. Pridobljeno 29.04.2008 s spletne strani: littp://www.leamingcircuits.org/NR/rdonlvres/31Al D30Q-7847-4430-B3C5-9A517A1796DB/1354/standards.pdf Zorič Venuti, M. (2005) Preoblikovanje klasičnog studijskog materijalan studijski e-materijal. V: Marić, P., Mujačić, S., Zorič Venuti, M;, Tibaut, A., Đukić, v., Gajić, Z., Gajić, M. Preporuke : Bosna i Hercegovina, (eLeaming in BiH - Fine Tuning). 1. izd. Graz: WUS Austria 2 e-Gradiva Iii' Kazalo vsebine 2 e-Gradiva 2.1 Značilnosti dobrih učnih e-gradiv 2.1.1 Strokovna vsebina 2.1.2 Pedagoška in didaktična zasnova gradiva v klasičnem smislu 2.1.3 Pedagoška in didaktična struktura z ozirom na elektronsko zasnovo e-gradiva 2.1.4 Tehnična izvedba e-gradiva 2.2 Preoblikovanje kasičnega gradiva v e-gradivo 2.2.1 Študijski vodič 2.2.2 Uvod v učno enoto/poglavje 2.2.3 Učni cilji 2.2.4 Učne aktivnosti 2.2.5 Preverjanje znanja ^.2:6"UporäbaTäz]icmh"medij ev 2.2.7 Grafično oblikovanje Učni cilji 2.3 Orodja za oblikovanje in pripravo e-gradiv 2.4 Tehnična recenzija e-gradiva Udeleženec zna: • našteti prednosti e-gradiva • opisati informacije, ki jih lahko ima e-gradivo v uvodu, • opredeliti učne cilje iz kognitivnega, čustveno motivacijskega in spretnostnega področja, • razložiti čemi služijo učne aktivnosti, • našteti načine spodbuj anj a aktivnega študij a s pomočj o učnih aktivnosti, 50 Učne obveznosti navesti pomen povratne informacije pri učni aktivnosti, našteti tipe vprašanj pri elektronskem samopreveganju znanja, ...... oceniti kateri tip miiltimedije je najoptimalnejši v določeni učni situaciji, našteti osnovne elemente grafičnega oblikovanja e-gradiva, najti prostodostopna orodja za pripravo e-gradiv, svetovati avtorju pri pripravi e-gradiva, da bo izpolnevalo pogoje za pozitivno oceno pri tehnični recenziji e-publikacije. Samostojno učenje s pomočjo učnega e-gradiva. Učne aktivnosti vezane na izdelavo e-gradiva za eno učno enoto Ogled spletnih strani: if priporočila WebCT: Kev Features of Digital Content Scorecard Združenje ASTD: 19 standardov za e-gradiva Bloomova taksonomija učnih ciljev Bloom's Taxonomv of Educational Objectives Bloom Note's primer multimedijskega e-gradiva Learning obiect Classic Graphic Design Theorv spletne strani orodij za oblikovanje e-gradiv (eXe, LCDS CLeaming Content Development SvstemX Multimedia Learning Obiect Authoring Tool. MviCourse, Reload Editor. Simple Learning Creator. Xerte) Obrazec za tehnično recenzijo e-publikaciie (str.20) Potreben čas 9 ur Struktura Tema 2.1 Značilnosti dobrih učnih e-gradiv 2.1.1 Strokovna vsebina 2.1.2 Pedagoška in didaktična zasnova gradiva v tradicionalnem smislu 2.1.3 Pedagoška in didaktična struktura z ozirom nelektronsko Učna metoda Samostojno učenje Učne aktivnosti čas Branje e-gradiva Dodatno gradivo: Priporočila WebCT: Kev Features of Digital Content Scorecard Združenje ASTD: 19 standardov, za e-gradiva 30 min 51 zasnovo e-gradiva 2.1.4 Tehnična izvedba e-gradiva 2.2 Preoblikovanje kasičnega gradiva v e-gradivo 2.2.1 Študijski vodič 2.2.2 Uvod v učno enoto/poglavje 2.2.3 Učni cilji 2.2.4 Učne aktivnosti 2.2.5 Preverjanje znanja 2.2.6 Uporaba različnih Samostojno učenje Seminarska naloga Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Samostojno učenje Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Seminarska naloga "e- Individualno delo ob podpori mentoqa Samostojno učenje Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Branje e-gradiva 30 min Učna aktivnost: analiza obstoječe strukture izbranega vzorca učne enote (začetek-> jedro-> vsebina) Branje e-gradiva 30 min Branje e-gradiva 60 min Učna aktivnost: zgradba uvoda v izbrani učni enotin e-gradiva Branje e-gradiva 60 min Učna aktivnost: vnos učnih ciljev v uvod v e-gradiva učne enote Branje e-gradiva 90 min Učna aktivnost: obliko vanj eučnih aktivnosti znotraj e- gr'adiva'učne enote Branje e-gradiva Primer elektronskega preveijanja z uporabo ordja eXe 90 min Učna aktivnost: preverjanje znanja znotraj e-gradiva učne enote Branje e-gradiva 52 medijev 2.2.7 Grafično oblikovanje 2.3 Orodja za pripravo in oblikovanje e-gradiv 2.4 Tehnična recenzija e-gradiva [ čni viri in literatura Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Seminarska naloga "e-gradivo" Individualno delo ob podpori mentorja Ogled primera: Learning Objects 30 min Učna aktivnost: analiza uporabljenih medijev v e-gradivu Branje e-gradiva Ogled spletne strani: Classic Graphic Design Theory. (2008) 60 min Učna aktivnost: grafično oblikovanje e- gradiva Branje e-gradiva Ogled spletnih strani orodij za oblikovanje e-gradiv 30 min Učna aktivnost: katera orodja bi lahko uporabili pri pripravi svojega e-gradiva? Branje e-gradiva 60 min Učna aktivnost: preverjanje ali e-gradivo izpolnjuje pogoje tehnične recenzije e-publikacij Classic Graphic Design Theory, pridobljeno 8.7.2008 s spletne strani http://www.usask.ca/education/cQursework/skaalid/ theorv/cgdt/designtheorv.htm Dinevski. D.. Brodnik, A.. KokoL P.. Faganel. J. (20061. Kriteriji za kakovost elektronskih učnih gradiv. 25. Mednarodna konferenca o razvoju organizacijskih znanostih management sprememb. 15. -17. Marec 2006. Portorož. Slovenija Dinevski, D., Jakončič Faganel, J., Lokar, M.,3, Žnidaršič, B. (2006) Model ocenjevanja kakovosti elektronskih učnih gradiv, Organizacija, letnik 39 Gerlič, L, Debevc, M., Dobnik, N., Šmitek, B., Korže, 53 D. (2002) Načrtovanje in priprava študijskih gradiv za izobraževanje na daljavo, Univerza v Mariboru Learning objects (2008). Pridobljeno s speltne strani http://www.nottinghani.ac.iik/xerte Learning Systems Architecture Lab (2003) SCORM Best Practices Guide for Content Developers. Carnegie Mellon University Marentič Požamik, B., Peklaj, C.(2002) Preveijanje in ocenjevanje za uspešnejši študij.Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete, Lubljana Melezinek, A. (1997) Inženirska pedagogika. Ljubljana: Center republike Slovenije za poklicno izobraževanje Rowntree, D. (1999) Preparing materials for Open, Distance and Flexible learning. Kogan Page Limited, London Schwarz, C.,J. (2008) Principls of Good graphical design. Pridobljeno 8.7.2008 s spletne strani http://www. stat.sfu.ca/~cschwarz/Stat-201/Handouts/node8.html Tibaut, A., Kumik Zupančič. S.. Borko, E. (27.2.2008) Osnutek Pravilnika založniške dejavnosti na Univerzi v Mariboru. Univerza v Mariboru WebCT. Key Features of Digital Content Scorecard. Pridobljeno 6.5.2008 s spletne strani http://www2.bIackboard.com/service/viewcontentfr ame?contentID-20846880 Workshop agreement (2000)A Standardization Work Programme for »Learning and Training Technologies & Educational Multimedia Software«, CEN 2000 3 Prosto dostopna in odprto kodnaJKT-o^^ Kazalo vsebine Učni cilji { ene 3 Prosto dostopna in odprto kodna IKT orodja 3.1 Izrazoslovje 3.2 Skupine prosto dostopnih orodij Udeleženec zna: • našteti in razložiti pomen izrazov na področju prosto dostopnih in odprto kodnih IKT orodij, • poiskati prosto dostopno ali odprto kodno IKT orodje za izvedbo pedagoškega procesa. Samostojno učenje s pomočjo učnega e-gradiva. 54 obveznosti Potreben čas Ogled spletne strani: • skupnost Open Source Initiative. • Odprte kode. • Institut oko. • Directory of learning Tools. 1 ura Struktura Tema 3.1 Izrazoslovje Učna metoda Samostojno učenje Učne aktivnosti čas Branje e-gradiva Ogled spletne strani: Skupnost Open Source 3.2 Skupine prosto dostopnih orodij Učni viri in literatura Samostojno učenje Initiative Ogled spletne strani "Odprte kode": http://spok.institut-oko.si/ Ogled spletne strani Institut oko (7.7.2008): http ://www.institut-oko. si/index .php?option-c om content&task=view&i d-21&Itemid-103 30 min Branje e-gradiva Ogled spletne strani "Directory of learning tools" ('http://c41pt.co.ük/Directo ryZ) 30 min Centre for Learning & Performance Technologies: Top 100 Tools for Learning Spring 2008. Pridobljeno 8.5.2008 s spletne strani http://c41pt.co.uk/recommended/topl00.html Institut oko (7.7.2008) Pojem proste in odprtokodne programske opreme http ://www.institut-oko.si/index.php?option=com content&task=view&id= 21&Itemid-103 Odprte kode (4.7.2008): http://spok.institut-oko.si/ 55 4 Moodle - pedagoški vidik uporabe Kazalo vsebine Učni cilji Učne obveznosti Potreben čas Struktura Tema 4.1 Uvod 4 Moodle - pedagoški vidik uporabe 4.1 Uvod 4.2 Kaj Moodle omogoča? 4.3.1. Viri 4.3.2 Učne dejavnosti 4.3 Etika e-komuniciranja Udeleženec zna: • razložiti strukturo učnega e-okolja Moodle, • izbrati najustreznejšo učno dejavnost iz nabora Moodlovih dejavnosti, utemeljiti pravilnost svoje odločitve, • realizirati izbrano učno dejavnost znotraj Moodla, • razložiti posebnosti etike e-komuniciranj a, • opisati 10 temeljnih pravil etike e-komunikacije. Samostojno učenje s pomočjo e-gradiva Učne aktivnosti vezane na pripravo e-izobraževanja za eno učno enoto. Ogled spletnih strani: • Viri • Plagiarism Stoppers: A Teacher's Guide, • učne dejavnosti (forum, naloge, klepetalnica. možnost, slovar, kviz, vprašalnik. wiM) • Netiquette ur 4.2 Kaj Moodle omogoča? 4.2.1 Viri Učna metoda Samostojno učenje Samostojno učenje tfcne aloiVnosfi" cas Branje e-gradiva Ogled spletnih strani z informacijami o funkcionalnosti Moodla 10 min Branje e-gradiva Ogled spletne strani Plagiarism Stoppers: A Teacher's Guide. Dopolnilno gradivo: Viri v Moodlu 56 4.2.2 Učne dejavnosti 4.3 Etika e-komuniciranja Seminarska naloga "e-izobraževanje" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Seminarska naloga "e-izobraževanje" Individualno delo ob podpori mentorja Samostojno učenje Učni viri in literatura 30 min Učna aktivnost: Vnos e-gradiva v Moodle Oblikovanje učnega poglavja z vsemi dodatnimi vsebinami in informacijami potrebnimi za izvedbo e-izobraževanja 180 min Branje e-gradiva Dopolnilno gradivo: forum, naloge. —klepetalmcaTTnožnost^ slovar, kviz, vprašalnik, wiki 60 min Učna aktivnost: Organizacija učnih aktivnosti v Moodlu 180 min Branje e-gradiva 20 min Moodle demonstration site - http://demo.moodle.org/ Netiguette . Pridobljeno 26.6.2008 s spletne strani http://www.albion.com/netiquette/ Plagiarism Stoppers: A Teacher's Guide : pridobljeno 9.7.2008 s spletne strani http://www.ncusd203.org/central/htmi/where/plagiari sm_stoppers.html Rice, W. (2006) Moodle E-leaming Course Development. Packt Publishing Limited Rice, W. (2007) Moodle Teaching Techniques. Packt Publishing Limited Zaključno srečanje Kazalo vsebine Predstavitev seminarskih nalog udeležencev Učni cilji Udeleženec: • predstavi učno enoto v oblike e-gradiva, • predstavi e-izobraževanje iz izbrane učne enote znotraj e-okolja Moodle 57 Učne obveznosti Priprava in izvedba predstavitve seminarske naloge. Sodelovanje v diskusiji ovrednotenja seminarskih nalog (peer review). Potreben čas 4 ure Struktura Tema Učna metoda Učne aktivnosti čas Predstavitev seminarskih nalog Predstavitev Diskusija predstavitev seminarske naloge Peer review 4 ure Učni viri in literatura 2 Faza izvajanja Modul smo izvedli od 15.septembra do 3.oktobra 2008. Udeležilo se gaje 17 udeležencev, l.l \o(hio srcOanjc Trajanje: 2 ure Kraj: računalniška učilnica MF na rektoratu UM Potek: • predstavitev poteka, vsebine izobraževanja in učnih obveznosti udeležencev, • uporaba e-okolja Moodle pri izvedbi izobraževanja 2 Samostojno učenja ob podpori učnih gradiv znotraj Moodla -0bseg:^0-ur-------------- Kraj: kjerkoli, doma, v službi... Potek: • samostojno učenje s pomočjo e-gradiv znotraj Moodla (10 ur) • sprotna izdelava seminarske naloge (10 ur) • po dogovoru eno srečanje mentoija in udeležencev za dodatne razlage in pomoč pri pripravi seminarske naloge 58 3. Zaključno srečanje Obseg: 4 ure Kraj: predavalnica Potek: • udeleženci predstavijo svoje seminarske naloge in • analizirajo seminarske naloge udeležencev s pomočjo dobljenega seznama kriterijev, ki označujejo dobro e-gradivo in dobro zasnovano e-izobraževanje • diskusija na temo "Kako izboljšati izobraževanje Inštruktor za e-izobraževanje?" Udeleženci so imeli na voljo učna gradiva in učne aktivnosti znotraj Moodla (glej slika 3) Inštruktor za e-izobraževanje "Katera znanja, spretnosti In kompetence potrebuje inštruktor za e-izobraževanje?" • Pedagoška in didaktična znanja iz področja priprave e-gradiv in izvedbe e-izobraževanja, • ananja in spretnosti za uporabo orodij IKT informacijska Komunikacijak Tehnologija) pri izdelavi e-vsebin in izvedbi e-izobraževanja, • Znanja in kompetence za svetovanje glede učinkovite uporabe Moodla v pedagoškem procesu. —^ Nove dimenzije poučevanja in učenja na univerzi I Forum za obveščanje } Slovar kratic, tujih besed, strokovnih izrasov ■ Kako nam gre? Uvodno srečanje Namen učne enote: predstavitev ciljev izobraževanja,vsebine ter učnih obveznosti udeležencev Učne obveznosti: Potreben čas: 2 uri Kraj: rektorat UM, računalniška učilnica MF, Datum in čas: Vsebina učne enote 1. predstavitev poteka, vsebine izobraževanja in učnih obveznosti udeležencev, 2. uporaba e-okolja Moodle pri izvedbi izobraževanja; - vstop v e-okolje Moodle, - pregled obeh predmetov in funkcionalnosti Moodla, ki jih bodo uporabljali. ^ Struktura, potek in vsebina izobraSevanja I E-izobraževanje Namen učne enote: prikazati prednosd, komponente in aktivnosti na področju standardizacij e-izobraževanja. Učne obveznosti: II eamricf-ninn i iranio c nnmnrin i irnona ci»nraHivf 3 Slika 3 Prva stran e-izobraževanja "Inštruktor za e-izobraževanje" znotraj Moodla Za pripravo e-gradiva s pomočjo orodja eXe smo jim pripravili dodatne informacije na spletni strani http://moodle.uni-mb.si/file.php/l/eXe/Info exe.htm. 59. Za pripravo učne enote v obliki e-izobraževanjajim je bil na voljo dodaten predmet "IZEI-sem", kjer je vsak udeleženec priravil znotraj svojeg a bloka učno enoto (slika 4) Seminarske naloge pri izobraževanju "Inštruktor za e-lzobraževanje" Z uporabo Moodla pripravite svojo učno enoto v obliki e-izobraževanja, kjer boste učno vsebino, ki ste jo oblikovali kot e-gradivo, po potrebi dopolnili z: - dodatnimi vsebinami in informacijami, - interaktivnimi učnimi aktivnostmi, - komunikacijo med učiteljem in študenti, -z oblikami medsebojnega učnega sodelovanja in - s preverjanjem znanja, Navodila za delo Vsa gradiva najprej naložite strukturirano v svojo mapo znotraj tega predmeta, Izberite si poglavje, v katerem boste oblikovali učno enoto, 1. Vnos virov v učno enoto znotraj Moodla: -> v svojo učno enoto vnesete že oblikovano e-gradivo, -> dodate vsebine, informacije, povezave na spletne strani, ...potrebne za izvedbo učne enote v obliki e-izobraževanja. 2. Naslednji korak je organizacija učnih aktivnosti in komunikacije znotraj učne enote v Moodlu. Število učnih aktivnosti in oblik komunikacije ter sodelovanja je odvisen od konkretne učne enote. Za vaš učni primer naj velja naslednji minimum: -> ena interaktivna učna aktivnost poljubne oblike, -> en Forum za komunikacijo med učiteljem in študenti. Forum novic CRIMINAL LAW 11 CRIMINAL LAVv' ^ Criminal Law_MATER.IALS Oiminal law'_TASi zna našteti vsaj dve spletni strani s področja oprtih 68 Učne obveznosti izobraževalnih vsebin. Samostojno učenje Ogled spletnih strani Učne aktivnosti Struktura Tema Odprti viri, vsebine in še več Kaj je to? Odprti izobraževalni viri: Učna metoda Samostojno učenj Učna aktivnost Samostojno učenj prosto dostopna -programska-orodja,- prosto dostopne vsebine, odprte licence Učni primeri: • OpenCourseWare, Open University, Nizozemska Merlot. Učna aktivnost Učno vprašanje Učna aktivnost Dodatno branje Učne aktivnosti Branje e-gradiva Vprašalnik: What do you think of all this "Open..."? Branje e-gradiva Ogled primerov odprto dostopnih -programskih-orodij^- Moodle - http://www.moodIe.org Sakai - http:// sakainroi ect.org/portal eXe - http://exeleaming.org/ Xerte - http://www.nottingham.ac.uk/xerte/ Kviz: "Avtorske pravice?" Ogled spletne strani Creative Commons - http://creativecommons.org/ OER - http://oercommons.org/) Zanimive spletne stran MIT OpenCourseWare: http://ocw.mit.edu/ MERLOT: http://www.merlot.org/ Spletna stran z OCW partnerji vsega sveta: http://www.ocwconsortium.org/ 5. Kaj še prihaja? Kazalo vsebine Navidezen svet • realen navidezen svet, 69 Učni cilji Učne obveznosti • šizofrenične izkušnje • Moodle+Second Life = Sloodle Vireality • Obvladovanje kompleksnih situacij • Hoja znotraj igre? • Borba z virtualnim požarj em • Premagovanje post traumatskega stresa Vmesniki: • Kaj je vmesnik? • Različni vmesniki • Različne vhodne naprave • Wii igre • Krmiljenje računalnika z možgani Udeleženec po predelani učni enoti: • zna našteti vsaj štiri primere uporabe virtualnega sveta v izobraževanju, • zna razložiti kaj je vmesnik, • spozna nekaj primerov novejših vhodno/izhodnih naprav. Samostojno učenje Ogled spletnih strani Ogled/poslušanje primerov Struktura Tema Kaj še prihaja? Navidezen svet • realen navidezen svet, Učna metoda Samostojno učenje Učna aktivnost Učne aktivnosti Branje e-gradiva Ogled spletne strani Second Life -http://secondlife.com/ šizofrenične izkušnje Moodle+Second Life Sloodle Vireality ► Obvladovanje kompleksnih situacij ► Hoja znotraj igre? ► Borba z virtualnim požarj em • Premagovanje post traumatskega stresa Samostojno učenj Ogled"špetne s^ani Sloodle - http://www.sloodle.org/mo odle/ Branje e-gradiva 70 te Vmesniki: • Kaj je vmesnik? Samostojno učenj Branje e-gradiva • Različni vmesniki Učna aktivnost Ogled speltne strani TED - Ideas worth spreading: http://www.ted.com/talks Microsofsurface - http://www.microsoft.com/ surface/ • Različne vhodne ■ naprave • Wii igre • Kiiniljenje računalnika z možgani Povzetek Kratek povzetek vsebine celotnega modula. 2 Faza izvajanja Modul " Trendi na področju e-učenja" smo dali 2.aprila 2009 na spletno stran Centra za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje ("http://moodle.uni-mb.si/file.php/1 /Izobraževanja/e-Trendi/index.html), kjer je na voljo vsem obiskovalcem spletne strani. 3 Faza evalvacije Modul "Trendi na področju e-učenja" je primer priložnostnega učenja, kjer nismo vodili evidence, kdo je izkoristil e-gradivoza svoje vseživljenjsko izobraževanje ter nismo izvajali evalvacije. 3.5 Modul Korektni medosebni odnosi 1 Faza priprave Splošni podatki Naslov izobraževanja: Korektni medosebni odnosi 71 Institucija: Center za e-izobraževanje in vseživljenjsko učenje Namen: Ciljna skupina Komu je namenjeno: vsem, kijih Potrebno predznanje: - Potrebna računalniška pismenost delo z internet brskalnikom Potrebna IKT oprema Računalnik s priključkom na internet Organizacija izobraževanja Način izvedbe Delavnica ob podpori e-okolja Moodle Kdaj: Potreben čas: 4 ure Avtor Ime in priimek Prof.dr. Majda Pšunder 1. Odnosi med Ifudmi Kazalo vsebine Učni cilji Učne obveznosti Struktura 1 Odnosi med ljudmi ----iTl-Pojav-medosebnih-odnosov-pridelu- 1.2 Ustvaijalni medosebni odnosi 1.3 Medosebni odnosi med zaposlenimi 1.5 Odnosi sodelovanja 1.6 Konfliktni odnosi 1.7 Seznam vprašanj, ki so nam lahko v pomoč pri urejanju odnosov 72 Tema Učna metoda Učne aktivnosti 1 Odnosi med ljudmi 1.1 Pojav medosebnih odnosov pri deiu 1.2 Ustvaijalni medosebni odnosi 1.3 Medosebni odnosi med zaposlenimi 1.5 Odnosi sodelovanja 1.6 Konfliktni odnosi illili 1.7 Seznam vprašanj, ki so nam lahko v pomoč pri urejanju odnosov 2, Vodenje Kazalo vsebine Učni cilji Učne obveznosti 2 Vodenje 2.1 Kdo je voditelj 2.2 Slogi vodenja 2.3 Komunikacija in vodenje Struktura Tema Učna metoda Učne aktivnosti 2 Vodenje 2.1 Kdo je voditelj 2.2 Slogi vodenja 2.3 Komunikacija in vodenje 2 Faza: Izvajanje Modul smo izvedli v obliki delavnice 13.maja 2008. Udeležilo se ga je 12 udeležencev. Potekalo je v obliki predavanj, diskusije in štirih aktivnosti: 1. Naloga: skupina se razdeli po parih. Vsak posameznik v paru se predstavi drugemu posamezniku v paru tako, kot bi se predstavil nov sodelavec sodelavcu. Nihče nicest ne beleži. 73. 2. Naloga: vsak posameznik predstavi skupim drugega posameznika v paru.Predstavljeni posameznik lahko doda kakšno značilnost svoje predstavitve (->poslušanje!). Vsak član skupine na list papirja zapiše 3-5 značilnosti predstavljenega posameznika, Moderator listke pobere. 3. Naloga: skupina se razdeli v dva dela, vsak del izbere svojega vodjo. Vodja vsake skupine dobi polovico pobranih listkov in skupaj s svojo skupino rangira seznam značilnosti (od najpomembnejše do manj pomemebne) (-> učinkovitost vodje = oblikovanje skupine, zapisovanje, poročanje). 4. Naloga: poročevalec iz vsake skupine poroča celotni skupini o 3-5 najpomembnejših značilnostih sodelavcev. Kot e-podpora smo tvorili v Moodlu predmet z vsemi informacijami, učnimi gradivi in oblikamo komuniciranja (slika 5): 11 Forumi ^ Naloae gl v Ä Vključi urejanje SiL Nastavile Dodeli vloge B Ocene © Izidi Skupine_ ^ "/ärnosinä Icoplja" ^ Obnovi ^ Uvozi PonašEavi 1/^ Pt-srnriU ; : J] vrr.ivle S kp'J ri"'-1-''-10 Korektni medosebni odnosi prof.dr. Majda Pšunder Teze za predavanja z delavnico 1. Kaj je medosebni odnos? 2. Nastanek medosebnih odnosov 3. Vrste odnosov 4. Konfliktni odnosi 5. Vodenje - vodenje in učenje - učinkovito vodenje - neučinkoviti komunikacijski načini - razmerje pričakovanj podrejenega in nadrejenega fi. Kako_0ai-S.e-0b,aa,lam?________________________ - do drugihj - do sodelavcev, - do nadrejenih, - na splošno, Forum novic MEDOSEBNI ODNOS 1 Kaj je medosebni odnos ? • odnos posameznika do posameznika, • odnos posameznika do skupine. I I Slika 5 E-podpora k delavnici Korektni medosebni odnosi 74 3 Faza: evalvacija 75 Literatura American Federation of Teachers (AFT ). Distance Education: Guidelines for Good Practice. Pridobljeno 27.3.2008 s spletne strani http://www.aft.org/pubs-reports/highered/distance.pdf Arthur W. Chickering, Stephen C. Ehrmann. (1996), hnplementing the seven principles: Technology as Lever. Pridobljeno 27.3.2008 s spletne strani http://www.tltgroup.org/programs/seven.html Darras, B. (1998). Komunikacija, od začetkov do intemeta. Nova Gorica: EDUCA. Dmevski,D., ZoričVenuti, M.(2007). Izhodišča in smernice vseživljenjskega učenja na Univerzi v Mariboru. Maribor. eXe Authoring project. Pridobljeno 27.3.2008 s spletne strani http://www.wikieducator.org/Online manual GerliČ, I. (2000). Sodobna informacijska tehnologija v izobraževanju. Ljubljana: DZS. Jens Bjomavald. Making learning visible: Identifikation, assessment and recognition of non- formal learning. European Journal,Vocational Training, Vol.22 Leonardo project, Development of a joint model for the accreditation of prior learning Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (vir:http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageut)loads/doc/dokumenti visokos olstvo/zakonodaia VS/01c-Merila_akreditaciia ZViS.doc, sept. 2006) Model vseživljenjskega izobraževanja za visoko šolstvo v Sloveniji : končno poročil. (2005). Maribor. National QOTTtÄiöhs""^^^ _____Recognition of Prior Learning m Further and Higher Education and Training, June 2005 Program dela za leto 2006. Univerza na Primorskem, FM. Koper. Sic,D. Izdelava SCORM paketov s programom eXe (2006). Pridobljeno 27.3.2008 s spletne strani http://exe.institut- oko.si/index.php?option=com_docman&task=cat view&gid=l 7&Itemid=58) Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji, str. 21, url: (vir: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/odrasli/Strategiia vs ezivlienskoizobjpl .doc, marec 2007) University of Pretoria, Minimum requirements for web-based courses, vir: http://www.up.ac.za/telematic, marec 2008 76 Usability evaluation methods, (littp://www.usabilitvhome.com/. marec 2008) Vec, T., (2005). Komunikacija - umevanje sporazuma. Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Ljubljana. Web-Based Training Information Center (WBTIC). What Constitutes Quality in Web-Based Training? Pridobljeno 27.3.2008 s spletne strani http://www.webbasedtraining.comyprimer_qualitv.aspx Žirovnik, N. (2006). Komuniciranje s straši. Pedagoška fakulteta. Maribor. 77