jnfCTomr [/r :' i buy MB' iWNITWO M, STATES ffiWAR Nwbonds {^mk >ANDi igfl stamps CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JANUARY 22, 1943 LETO XLVI. _ VOL. XLVI. Vojna knjiga št. 2 za "point rationing1 Marine so zamenjali po 150 dneh neprestane službe na Guadalcanal Washington. — Ameriški marini, ki so pregnali Japonce od letališča Henderson in počistili džunglo Japoncev, so na potu na oddih potem, ko so prebili več časa v neprestanem boju kot sploh kaka druga ameriška edi-nica. Na 7. avgusta so se izkrcali marini na Guadalcanalu ter izvili Japoncem iz rok napol do-gotovljeno letališče, potem pa pognali sovražnika nazaj v džunglo. Kidaj so zapustili Guadalcanal, ni dano v javnost. Zapuščali so Solomone skoro en mesec v majhnih skupinah. Do 7. januarja so bili v neprestani službi, 24 ur na dan, več kot 150 dni. Bili so neprestano v bojih, na patruljah, ponoči in podnevi. Nekaj spanca so si morali ukrasti med japonskimi zračnimi napadi. Hrane pa so imeli vedno dovolj. Kam so bili poslani zdaj marini, poveljstvo ne pove. Na Guadalcanalu jih je nadomestila ameriška armada. Zedinjene države so že poslale v Rusijo 2,600 letal in več drugega Washington. — Iz posojilnega sklada je bilo poslano Rusiji 3,-200 tankov, 2,600 letal in 81,- 000 vojaških vozil. Te številke kažejo pošiljke do 1. januarja 1943. Kot naznanja administrator posojilnega sklada, Edward Stettinius, se bo v letu 1943 poslalo Rusiji še primeroma več. Administrator tudi poroča, da gre zdaj v Rusijo iz Amerike več živil, kot jih gre pa v^ngli-jo. Tudi letal je Rusija dobila več kot Anglija. -o- Dr. sv. Jožefa 69 KSKJ Uradniki tega društva so za letos sledeči: Predsednik John Pezdirtz, podpredsednik Anton Rudman, finančni tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152. St., bolniški tajnik Mike Zlate, 854 E. 139. St. blagajničarka Frances Les-kovec, zapisnikarica Anna Graj-zar, nadzorniki: Mary Jerkič, Stanley Zagorc in John Terček; zastopniki za Slovenski dom na Holmes Ave: John Pezdirtz, j Louis Simnec, Anton Rudman, 1 Mike Zlate in John Terček, za-1stopnik za Slovensko zadružno zvezo John Pezdirtz; zdravniki: dr. Skur, dr. Opaskar, dr. Per-me, dr. Sitasney. Seje so vsak 3. četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27 letnica smrti V nedeljo ob end j stih bo darovana v cerkvi Brezmadež. j Spočetja na Superior Ave. in 41. | cesta peta sv. maša za pokojno I Marjano Zupančič v spomin 27. 1 obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Poroka Jutri ob desetih se bosta po- • I ročila v cerkvi sv. Vida Miss Louise Krajnc in Mr. Steve An--Jtolin. Nevesta je hčerka Mr. in , Mrs. John Krajnc iz 1024 E. • '69. St., ženin je pa iz 1200 E. 173. St. Vso srečo v novem stalim! Izdelovalci sladoleda ' smejo porabiti samo ] 65% mleka Washington. — Poljedelski tajnik1 Wickard je ukazal izdelo- , i valcem sladoleda, da smejo pora- ' biti od 1. februarja naprej samo 65% toliko mleka za sladoled, kolikor so ga porabili lansko leto. Izdelovalci morajo sami regulirati . produkcijo sladoleda tako, da v celem letu ne bodo po- 1 rabili več kot 65% mleka kot so ga lansko leto. -o--— Predlog, da bi volili že 18 let stari Columbus, O. — Poslanec Wm. M. Boyd je vložil v senatni zbornici predlog, glasom katerega naj bi dobili v državi Ohio 18 let stari volivno pravico. Mr. Boyd utemeljuje svoj predlog s tem, da naj imajo 18 let stari tudi volivno pravico, če so že dobri pri teh letih za armado. Mlada "topničarja" sta si opekla prste pri vajah James Ceriijilogar in Albert Mladineo, učenca East Tech višje šole, sta hotela ustvariti topničarsko baterijo. Iz nekega, starega nemškega topa, ki jej stal včasih v Garfield parku, staj napravila howitz. Mesto smodnika sta dela v top pokalico, mesto topovske krogle pa zamašek od steklenice. Ko sta prvič sprožila, je počilo kot pri Verdunu. Nabila sta top drugič, tedaj se je pa top skujal — razneslo je , zadnji konec topa. Oba fanta je j osmodilo po rokah, pa ne nevarno. Razen nekaj strahu, ni nobenih hudih'posledic. | Slovensko dekle odide v . službo Strica Sama j Miss Josephine Hlad, hčerka j Mrs. Johane Hlad iz 1024 E. 64. St., je prestala izkušnjo v Fort Hayes, Columbus ter je bila sprejeta k ženskemu pomožne- - mu armad nem u zfoioru i (WAACS). V soboto 23. janu- - ar j a odide v Daytona Beach, - Florida za treningo. Vrlemu slo- - venskemu dekletu želimo vso srečo in dosti uspeha. London, 22. jan. — Iz Afrike se poroča, da je mesto Tripoli v plamenih in da je prednja straža osme angleške armade samo pet milj še od mesta. Zavezniški bombniki so napravili v mestu ogromno razdejanje. Pa tudi Nemci so poškodovali ver naprav, predno so zbežali. Poročilo nadalje zatrjuje, da zapušča oteiška armada goreče mesto na čolnih, barkah in ladjah, kar more sploh dobiti v roke. Zavezniški bombniki po-letavaj o nad bežečo osiško armado in jo obsipljejo s kroglami in bombami. Pristanišče Tripoli je zdaj podobno v manjšem obsegu Dunkirku, kjer so leta 1940 bežali Angleži iz Belgije. Poročilo, da beži osiška armada po morju iz Tripoli, prihaja iz Madrida, toda zavezniški glavni stan tega ne potrjuje. Pač pa se poroča iz Kairo, da beži osiška armada iz Tripoli proti Tuniziji pod točo krogel iz zavezniških bombnikov in letal. Osiška armada je poškodovala ceste in mostove na obeh straneh mesta, da bi s tem ovirala prodiranje angleških čet. Najnovejše kratko poročilo javlja sinoči, da bo Tripoli v par urah v rokah angleške armade. . Poročilo vi Rima je sinoči javljalo, da se osiška armada umiče v Tripolitaniji in to "natančno po pripravljenem načrtu." -o- 23 okrajev v severni Ohio bodo zatemneli drug mesec Direktor za civilno obrambo v državi Ohio, Ralph Stone, je povedal, da bo enkrat drug mesec poskusna zatemnitev v 23 okrajih severne Ohio, vse od Indiane pa do Pennsylvanije. 180,000 paznikov, ki so bili izšolani za to, bo takrat na delu. njegovih staršev, Mr. in Mrs. Joseph Smole, 6112 Glass Ave. Pa Nt f«a Mornar Frank Germ, sin Mrs. Louise Germ, 14217 Glendalle Ave. je prišel na kratek dopust. V torek odide zopet nazaj v Great Lakes, 111. Pa Pan pes Pvt. Frank Martič, sin Mr. in Mrs. Frank Martič, 15416 Macauley Ave. pošilja pozdrave iz Severne Afrike vsem svojim prijateljem in znancem. Iz Afrike se je oglasil Emil Bradač, sin Johna Bradač iz 20974 Miller Ave. Piše, da je zdrav. Njegov naslov je: Pvt. Emil Bradač, 35026837 B. Btry 58th, Arm. F. A. Div. A. P. O. 668, c/o. Postmaster New York, N. Y. Mornar Frank Kocin Jr. je prišel na kratek dopust. Postaven fant je sin Mr. in Mrs. Frank Kocin, 730 E. 160. St., slovenskega papirarja in deko-raterja. ftMERIŠKfl W DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^ ^ SLOVENIAN MORNING IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER h ogrožajo nemško linijo, i so jo imeli leta 1941 ► p.__i- 2eh so več važnih mest ter uradno poročajo, da znašajo skupne izgube osišča 700,000 mož v teJ zimski ofenzivi. ^oskva, 22. jan. — Osiška armada prodira direktno proti "ciu P°d Voronežem ter je že dosegla točko, ki je oddaljena g Urska samo 85 milj. S tem Rusi ogrožajo vso nemško črto, imeli leta 1941, in ki se je raztezala od osrednje Rusije| " ------mm do Azovskega morja. Rusi prodirajo z dvema kolo-noma proti Harkovu v Ukrajini, z eno južno od Kurska, z drugo proti Vorošilovgradu. V Kavkazu so zavzeli Rusi več važnih mest in so samo 40 milj oddaljeni še od oljnih polj pri Maikopu. Pod Voronežem so bile večinoma madžarske in italijanske divizije, katere zdaj Rusi trgajo na kosce. Moskovski radio je sinoči naznanjal, da je od 19. novembra, torej v 2 mesecih padlo najmanj 500,000 nacijev, 200,000 pa so jih Rusi ujeli. V istem Času so Nemci izgubili najmanj 6,000 tankov, 12,000 topov in 3,500 letal. Rusi so samo 79 milj oddaljeni od Harkova, ki je važno in-J dustrijsko mesto v Ukrajini. j Roparja sta iztrgala starki iz rok torbico z $6,200 Mrs. Frances Komora, stara. 72 let, je šla včeraj na delo k Leader Dry Cleaning Co. 82. cesta in Dawn Ave. Na ledeni cesti ji je spodrsnilo, da je oma-| hnila. Takrat sta skočila k nji dva mlada nepridiprava in ji iztrgala obnošeno ročno torbico iz rok. Starka je' povedala, da je imela notri $6,200, katere je nameravala opoldne naložiti na banko. župan Lausche je pozdravil škofa v imenu mesta Včeraj je bilo v Clevelandu ustolieenje novega škofa-ko-adjutorja, Most Rev. Hobana v katedrali sv. Janeza. Zvečer je pa škof sprejemal duhovščino in lajike v hotelu Cleveland. Več kot dve uri je stal škof in sprejemal vdanostne pozdrave raznih oseb iz vseh 14 okrajev cleve-landske škofije, župan Frank Lausche j^ pozdravil novega škofa v imenu mesta takoj po cerkvenih slovesnostih v zakristiji katedrale. Dar za pogreb Neimenovana oseba je poslala na Grdinov pogrebni zavod $5 v kritje pogrebnih stroškov za pokojnega Hrvatin Rozmana. Najlepša hvala neznanemu darovalcu. Seja direktorija V nedeljo popoldne ob eni bo ■ seja direktorija Slovenskega do-i ma na Holmes Ave. Navzoč naj bo stari in novi direktorij. _ da h rada letos 18 w zelenjadnih 7 P« deželi inikwngt0n- - Poljedelski tteril • 1Ckard Poživlja narod v ej J' "aJ letos bolj kot kdaj hiš Vsak košček zemlje ''za zelenjavo. Najmanj h buT , »stali pa na j>a. ■• bj p1 k Wickard priporoča, ali njUdje letos zlasti pridelavo teh "vrtovih zmage" Hike ' solato> fižol in paralo in' Pa koi'enje, kolerabo, ar; hPodobno. Semenja za te V S^olj. 1 vrtin! du bodo trenirali eni J?. voditeljev, ki bodo ati Ji novince, kako obde-Vrtove). leUK?ilameravai° l^HOOO,000 oseb na^er ica-—Nemške obla- Nma aVa,1° izseliti iz Pari" o reš"J milijon oseb, da >arj2u,0 Problem prehrane, 'anil, da namreč veliko «al, c|; Jožef Stalin je svoj/ dobi ruska armada Paujete 11 niforme našiVe je j vj z'atu in srebru, kot '^ba J1 Pred revolucijo. arja t0Pi v veljavo 1. fe- danes K»ni u "apreJ so veljavni u»oni s? Za sazolin «e "A>, ' 4 iz gazolinske rej. so veljavni od danes *obenaPOne št 3 »e sme ld Sazolinska postaja tirani ,6Jnica h? , Omenta Poh a Kras št8S- 0 4oDJrala asesment v ne- Nek fvn! 0d 9 d« H in v ' Skem An e°er ln sicer v Slo-i| Qom« na Holmes Ave. T- M^vTr?djo P Ud KaPla iz 1107 Ad-lštticopodala v Mestno a °Per,;-er se bo danes pod- 1 Želi '1"11: 0biski so dovo-gala^ 0 da bi kmalu ^JSTVo OTROK BO BREZ BOLEČIN ihln« h'caeo ^ _ iVniske Glasil0 ameriške lviiška vi62" ?iŠe' da ima na t , nov° sredstvo, at° !ak°' da je r0'i" r°lečin abs°lutno brez vsa- K za J p?polno varno za ga že rabijo, l ^inW,met0da 100 ,ka zve2a J • Toda zdra- S upor i?1*1' na'i bi ^ to Kah inPorabbalo samo v bol- l ^ebn" ?0 P0 travnikih, ^tvo " truenira»i zato. vbriZga v spodnji del hrbtenice s posebno pripra-j vo. Vbrizgava se vsakih 30 do; 40 minut tekom popadkov. Oma- j milo sicer uspava živce okrog j hrbtenice, toda ne povzroči omedlevice. Dozdaj so to sredstvo poskusili v 589 slučajih in pri vsakem je delovalo perfekt-no. Samo trije otroci so umrli, toda ne radi te metode. Zdravniki so že dolgo časa iskali kako tako sredstvo, ki bi olajšalo bolečine pri rojstvu I otrok. Tako bo izgledala vojna knjiga št. 2, katero boste dobili enkrat drug mesec. V začetku marca boste mogli kupiti gotove vrste živil samo s kuponi iz te knjige. Kot vidite ima vsak kupon črko in številko, ičrke bodo pomenile, kdaj bo kak kupon v veljavi, številke bodo pa pomenile točke (points). Najprej boste kupovali s temi kuponi živila v kantah. Pozneje pa tudi drugo, kot meso in enako. Vlada bo povedala, koliko točk ali points morate dati za te ali one vrste živilo. Manj ko je kake stvari na trgu, več točk boste morali dati zanjo. Na primer: ako bo vlada določila, da je kanta fižola vredna iS točk, boste morali dati za kanto kupon, ki nosi številko 8. Ako bo vlada videla, da je, na primer dovolj graha v skladiščih, bo določila eno točko za eno kanto. Torej boste dali za eno kanto kupon, ki ima številko 1. Ako boste hoteli kupiti 8 kant graha, boste dali trgovcu kupon, ki nosi številko 8. j Ako bo imela kaka stvar, recimo, vrednost .3 točk. Potem boste dali trgovcu za eno kanto ( dva kupona, enega s številko 1 in enega s številko 2. Sistem bo prav lahalc, kadar, se boste navadili. Vsak živilski predmet bo vnaprej; od vlade določen ,koliko pointov je vreden. Razume se pa, da boste morali dati trgovcu poleg kupona tudi denar za kupljeno stvar. Trgovec bo moral te kupone spraviti in ž njimi bo potem kupil novo zalogo. | Vlada bo vpeljala ta sistem odmerjanja samo radi tega, da se zagotovi vsaki osebi dovolj živil. V časopisih boste zvedeli, kam boste šli po to knjigo. In v časopisih bo tudi naznanjeno, za katero dobo veljava vsak kupon ter koliko pointov morate dati za ta ali oni živilski predrpet. 35 oseb je bilo ubitih v največji letalski nesreči v zgodovini Washington. — Na obrežju Dutch Guiana je treščilo na tla transportno letalo, na katerem je bilo 26 potnikov in 9 mož posadke. Letalo je bilo namenjeno preko morja in je bilo v službi armade. Nesreča se je pripetila še 15. januarja. Med ubitinfi je bilo več članov ameriške tajne policije in več armadnih častnikov, med temi poročnik Carl Matteo, star 25 let, doma iz Niles, O. To je bila največja nesreča v zgodovini letalstva. 1 -o--i Brano Urbančič odlikovan j Brano Urbančič, star 14 let, ] učenec Collinwood višje šole, bo ^ dobil danes od postaje št. 999, ( Ameriška legija, odlikovanje za ( njegovo izredno pridno učenje. . To odlikovanje da legija le posebno vzornim učencem. Brano je sin Mr .in Mrs. Marij Urban-či iz 18806 Arrowhead Ave. Mr. ; Urbančič je poznani zastopnik Metropolitan zavarovalne družbe, naš odlični primorski ro- ' jak. Naše iskrene čestike pridnemu učencu in njegovim dobrim staršem. Vesel dogodek Družini Mr. imMrs. R'u?i l'e [ jo. Žita bogata Rumunij« se [ racioniran koruzni kruh Ig, , čim na Bolgarskem pri" lvi • kuje cigaret, Madžari va j1? . maj o zadosti mesa, a GrtfŽe jih poglavitnih pridelki " in olivnega olja, sploh v( 'P« . poznajo. '' 1 Okoli svojega carstv' Ji. : kontinentu zidajo nacisti ^r, močjo delavcev- sužnja, ^c be v vseh onih krajih, W Je se mogli izkrcati zave?" taš prinesti svobodo. Zasu1 Pr narodi kličejo na pofflfi'. "Io. vprašujejo kakšna bo F e 01 politična bodočnost. Pi-il! 'm včasih pridejo iz Ju# P1 prosijo maščevanja s s*" ruj talstva zedinjenih na^ 'lo zahtevajo, da se bom^f0 i Zagreb, Budapešta (in j rudniki v Boru in Trep'' se tako ustavijo moJ'i'f šča. 't PoIožafnaBaPJ New York, 15. janu8'». Včerajšnji New Yod ^ prinaša pod naslovom} " ski simptoni nasledili1 V nik: i Poročila iz Srednje ^ in iz Balkana prihajaj0 b mnogih postranskih f so radi tega često n«j( včasih tudi v nesogla's! seboj. Vendar pa zdaj" no kažejo, da so zav'f| Bolgarskem, v Rumn^ Madžarskem resni meje skoraj že na ' ljudsko vstajo; tudi $ boji v velikem obseč". dno divjajo v Jugosl^' Ogrskem. Dokler so nemške ^ intaktne, bi bilo nev^ cenjevati pomen teh ", vendar pa so to za novi dokazi, kako J razvoja vojne obrnil ovira dotok Hitlerje^ črpa njegove delavk času, ko nacisti že sa1"' vajo, da jim primat štva na ruski fronti' ^ bo še poostrilo v tePf istem času, ko se P°y j hrane neprestano sla''-se vale ruske množil _ je in bližje ozemlj" j osišča. j Razpad balkanske' j' ta 1918 je glasom K ' fove izjave "zape^3 četverozveze" — "j osišča. Danes na ^ zavezniškega bojišč*'., divjajo tam boji tre ? ^ in Hitler je danes, k0^ e ponesrečilo zasesti rU [ lejska ležišča, mnog° I visen od rumunske^'1 ja, kakor je bil kaj^ |t daj je še, da bi za če'1 j , j stavljati posmrtni^0 j flv da zagotovo je, da s')e čalo opazovati nada ^ dogodkov na Balka^' „ na Balkanu, v katerem mnogo govori o Slovencih in njihovem strašnem trpljenju pod tujim jarmom. Članek, katerega je napisal publicist C. L. Sulzberger, je bil brzojavljen iz Londona in objavljen pod naslovom : Nekaterim narodom na Balkanu grozi iztrebljenje, ako ne dobe pomoči v letu 1943 jetno, da bo treba to število pomnožiti predno bo ta prostor, katerega Nemci imenujejo svoj | "Lebensraum," rešen nacističnega klanja in zatiranja. Kar cela ljudstva so nasilno | pregnali iz njihovih starih domov; miroljubni narodi kakor Slovenci, od katerih je bilo že dozdaj skoraj 200,000 izgnanih v tuje dežele in milijoni poljskih državljanov so bili nasilno izseljeni, da se /umaknejo nemškim pritepencem. Cele narode so brezobzirno zatrli, češ da so po nacističnem, merilu človeških vrednosti podrejena bitja. Postopoma iztrebijavajo vero, kakor n. pr. katolicizem na Štajerskem in v Avstriji; glasom izjave nekega nacističnega gauleiterja: 'Uničili bomo vse stare vere in uvedli našo novo religijo nemške krvi in nemške rase." Proti koncu preteklega leta je Gestapo zarpla svojo židovsko sekcijo v Srbiji — ni bilo več živih Židov v njej podrejenem odseku. Od poljskih delavskih taborišč pa do črnogorskih planin in mrtvaških atenskih ulic, povsod v teh daljnih prostorih straši lakota. Mrzlica in stra- London, 17. januarja — Lakota, bolezni, pokolji in splošna degradacija tako strašno razsajajo v Vzhodni Evropi, da se predstavniki vlad v izgnanstvu boje, da bodo nekateri narodi popolnoma izginili, drugi pa za vedno pohabljeni, ako ne bo zedinjenim narodm v teku tega leta uspel, da učinkovito nastopijo proti tiraničnemu osišča na teh ozemljih. Pred vojno je živelo 110 milijonov ljudi v deželah, ki se razprostiraj o od sovjetskih meja do črte Danzig-Trst, kjer se na kontinentu spajata vzhod in zapad. Na podlagi uradnih podatkov je nedvomno dogna-no, da je bilo dozdaj že več nego 500,000 izmed njih načrtoma pomorjenih in zelo je ver- danje gresta roko v roki skozi balkanske dežele. Najrazličnejše bolezni, od legarja'pa do čudnih oboljenj, povzročenih od pomanjkanja vitaminov, morijo one, katerim prizanese klanje iz političnih ozirov. Mnogo srbskih otrok je oslepelo zaradi enostranske prehrane. Zdravila, ki so silno redka, oddajajo le pod najstrožjim nadzorstvom, da se jih ne bi oddajalo gerilskim skupinam patriotov. 2 ^ »J Iz Grahovega so f ^ klavu prosit dežja- j njimi tudi domači . stali župljani ok1' . dušnega pastirja, j^1.* koliko podražiti, Pa J "Vidite, kakšni ste-^ prišli prosit, pa niti j ni prinesel marele s 3 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 22, 1943 Francoske kolonije Francija je že od nekdaj spadala med najbogatejša kolonialna cesarstva. Iz zgodovine vemo, da je večkrat tekmovala s Španijo in z Anglijo za kolonije. Za kolonialno ekano-pravnost z Anglijo se je borila v Severni Ameriki, v Vzhodni Indiji. Prvič je Francija propadla kot kolonialna velesila pod Napoleonom T. Takrat je francoska mornarica mnogo pretrpela. Nobena trgovska ladja se ni pokazala na odprtem morju pod francosko zastavo. Registrirane so bile samo ribiške ladje in nekaj trgovskih ladij od 200 do 400 ton. Ko je Francija zasedla leta 1903 Alžir, se je začel drugi vzpon francoske kolonialne moči, ki nato ni več ponehal in je dosegel višek po prvi svetovni vojni. Pred drugo svetovno v j no je imela Francija 550,986 kvadratnih kilometrov in 42,000,000 prebivalcev. Kolonialno cesarstvo Francije je bilo 20 krat večje kot je bila Francija sama. Francoskim kolonijam so pripadale sledeče: Področje Atlasa, Alžir, Tunis, Maroko, Francoska Zahodna Afrika, Francoska akvatorialna Afrika, Madagaskar, Kamerun, Reunion (na Tihem oceanu),Francoska Somalija, Vzhodna Indija, Indokina, Nova Kaledonija, Novi Hebridi, Oceanija, Francoska Gvajana, Francoska Zahodna Indija, St. Pierre in Mi-' quelon ter mandata Sirija in Togo. ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta, Drugo jutro je napočilo krasno jutro, kakoršno je navadno po hudih nevihtah. K(akor bi prilezlo iz morja, priplavalo je solnce na vzhodu in milo osvetljevalo skalovje s svojo ža-rečo lučjo. O tolovajskej ladiji ni bilo več ni duha, ni sluha, le čolniček se je še varno tiščal v skalnatem, pristanišču, iz katerega ga ni moglo pregnati valov je. Aleš vzame molitveno knjigo, katero je imel tako varno zavito, da jej ni prav nič škodovala mokrota, poklekne na skalo ter se zahvali najprej nebeškemu Očetu za čudovito ohranjen je, potem pa moli še jutranjo molitev. Tudi Rašet je sklenil roki in potihoma molil kraj Aleša. Po opravljeni molitvi vzameta iz zaboja nekaj jedil, da se okrepčata, potem pa jameta prevdarjati, kam bi se bilo najbolje obrniti. Aleš si ni vedel dosti pomagati, torej je prepusti! vso to reč zvedenemu Raše-tu. Aleš je bil zvečer po taki; naglej in nepričakov&nej do-godbi ves zmešan, da ni mogel \ bolj natanko izvedeti Rašetove j naklepe, temuč je moral brzo ! ravnati, kar mu je ta veleval. I Danes pa je vendar-le hotel bolj natanko zvedeti,' zakaj sta izročila tolovajsko ladij o valovom in nista izbudila morna-1 rjev; kajti ubežati ne bi jima bilo nikakor mogoče na skalo, | ker v takovih okoliščinah bi se j ne bili pečali mornarji dosti za nju. "Rašet!" pričel je pri zaju-trku, "m,eni se vendar ne zdi i prav, da, sva pripravila tolovaje v takovo nevarnost po nepotrebnem. Čeravno so hudobneži in zaslužijo ostro kazen, vendar-le so ljudje in naša dolžnost je svojemu bližnjemu, bo-di-si prijatelj ali sovražnik, le dobro storiti. Bog sam odloči vsakte.remu plačilo, kakoršno zasluži, a ljudje ne smejb segati v njegove pravice. — Nesrečneži so morda storili strašen konec v valovih in sicer v stanu nezavednosti, pijanosti." "Tega se ni bati," odvrne starec, "kamor je drčala ladi-ja, ni več skalin, ker nekoliko-krat sem že prebrodaril to morje in znano mi je vse. Tudi so se mornarji gotovo brž brž streznili, ko se je jela ladija premetavati ter storili, kolikor je bilo mogoče. V takovilh okoliščinah strah vse premaga, tudi opijanjenega človeka, da se koj zave popolnoma. Največa škoda, ki se jim je mogla zgoditi, je ta, da so se morda polomile jarbole, raztrgala jadra in potrlo krmilo. Ljubi moj, jaz sem že dokaj preživel na morji, še hujših neviht, kot je bila sinočna. (Daije prihodnjič.) Naboj za 12 palčni top za vaje stane okrog $450, naboj za iste velikosti top v vojni pa stane krog $1,200. ,Tl se motiš, Aleš, tukaj ni Jega otoka, to so skalnati °Vl> ki štrle iz morja, kjer ru&e žive stvari, kot mor- ' ptl«. Takovih skalnatih ro- v ie ^ gv mnogo po morji, in ako : Kritl Pod vodo, so zelo ne- o' mornarjem, ko jih ne vi- ter se ufno drveča barka a]° razruši na njih. Takove Se narede se iz malih živalic UgeVeCjll° tožijo druga vrh ln včasih velik otok na-l1?1)0. Ali si že kaj slišal o 'Že • 1 j„ Vem. to so korale, kaj 'Da i, Ji t'. rale> i" one skale so .. akove. Od tod proti se-Je kacih sto morskih milj Qancoskega." začudi se Aleš, i je d0[ga »a s e t ; pr • ^ zrl neprenehoma, >Ho J' Pr0ti nebu in videti ;e nli^Jf zel° napenjal svo-iran °Či" Aleš ni vede1' 1 prot? V6ndar se je tudi 0n dril2 1 onej,strani, čeravno !«o Videl> k°t morje in lko j1 eb°. "Ali vidiš doli-le, biko?f°r3a Rigati se, čr-8t»-' Pl'avi čez nekai ča- U • Alešu. Je h'i aui rv. -i- Znati na Jnžni cr0 liiJ'hlna> črna bunčica, f- 2a° Po dolgem trudu ko-ki p ZUe ) Aleševe bistre a. d Je vedno veča priha- ' kaj pa pomeni to V dVeh fteviht "rah im,eli bomo hu~ !ga ni ' odvrne starec ve-, si' lt]> da vravnajo la-Me ni! «no v nevarnosti." h trd ne- Bo£ dai' da vi Ra«etJe 8Pali d0 dlie" airia 0i m-s Prekrižanima ifemu >ne^ proti Alešu,. 'ec v,u 11' šlo v glavo, kaj se 2 .1 .minula dobra ura, m. 2vt;u',e od daleč votel Ni ineZde "a nebu so jele Brli ' , oblaki so pre-«t hirejsnji jasni obok. Mo g0ll. v SPodnji del in Zaboj ' Prillese precej te-i tu "Nevihta bo zdaj Sc kaže ,1 Alešu> "in !e mora ° huda- Podviza- i"edu jVa' da spraviva vse h'eUntka ue sme" ožn0st Nocoj je edina h Po Jf-in se' ako nama 'H manS?"1 jadra. vsa tU. leilem { \ -1arbolih, jaz pa e zaboj ' Ca'S čoln- spravim ava Urn Vt!'lj in P°tem pole« k -skalam." uLVedel Rašetov na-' ^ater Je odvezal vsa ja-Vetor ' 1e kmalo razpro-^avii t6m' k0 je sta- l' *k0(v COln" Izdrla sta tev 1 v pripravljeni : 1 Urno veslala h kra- Alaska je razdeljena v štiri sodnijske okraje namesto v politične okraje kot je to navada pri ugs. . ................ ......... tii&mtiJ* V Severnem Pacifiku v teh dneh nič kuj prijetno za naše letalce in za moštvo, ki o;-:fr, buje bombnike, kateri vrše obrežno stražno službo. Na sliki'vidimo moštvo, lci je na delu krog bombnika, kateri je pristal precej stran od obrežja in so ga morali potem potegniti v pristanišče, a kakor je videti naše čvrste fante tudi led ne ovira pri izvrševanj'/ svoje dolžnosti. a i o d bda sicer robata, i« N obširna za pre- '' Pot«gnil a clovek°ma eno i«ef- h v d Sta čoln> kolikor n0 Jaju' Porinila ga v vp kjcr valovi Potem pa lalif,! i' kaV Varstvo vrh ^ '°žil j}.. v ta zaboj je ,...... 81 jih ,Jedil Pijače, , daljno 1 0' j že ?0SPek v var-J z v8oejeJ. dajati hud JSde ; rdltostjo. Strele " t ?e1' vai0vnaVSkriž' «rom Id I ™ se hotele vse nikda^ ni a i? ib0t bi se v°C1' Zdel° niu ! maja- -v. Kocitl iz svojih SHOOT STRAIGHT With Our Boys I BUY WAR BONDS I ZAXRAJSEK FUNIS KAL HOME, Iixo, o016 St Clair Ave. Telefon: ENdlcott 311! Kuharica se sprejme Izkušena kuharica, ki lahko prevzame vse delo, se sprejme, j Dobra plača za pravo osebo. Nič dela ob nedeljah in praznikih. Sprejme se tudi osebo za pomivanje posode in fanta ali dekleta iz višje šole za delo po šoli. Victory Restaurant 7208 St,-Clair Ave. (23) Ignac Slapnik, st CVETLICAH HEnderson 1126 6102 St- Clair Avenue Oblak Furniture Co. <• TRGOVINA S POHIŠTVOM t> Pohištvo In vse potrebščine <> za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 4 Transportno letalo, ki ga vidimo na sliki je Lockheed izdelka in pravijo, da je naj večje letalo, ki bo služilo za prevoz vojaštva preko oceana, obenem pa tudi najhitrejši in z najmočnejše -pogonsko silo. V Zed. državah je nad pol mi ijona gazolinskih postaj. NAŠA DEKLETA Slika iz našega kraja. Spisal Podgoričan. Kar naenkrat pa začno fantje stegovati vratove in šepetati zaničljive opazke drug dru-kemu; splošna pozornost in splošen smeh nastane. "Ta! . . Tali . . . Glejte jo! . . . Kje se je pa ta vzela? . . . Ha-ha-ha! . . . Ali ste že videli kaj takega na kmetski glavi? . . . Vidite, kako ji lasje silijo ven pri luknjicah " Vsi gledajo in vsi se smejejo Jeranovi Uršiki. Tudi Janez stopi na prste, da bi videl čez glavo gizdavo dekle in se ji smejal. Ko pa uzre Uršiko, spusti se na pete in povesi glavo. "Uršika!" Ta misel je presunila njegovo srce, da ga je kar zazeblo. "Uršika! ... pa taka?" "Lejte! Lejte! Kakšne či-žemce ima!" zakrohota se nekdo za njo. In vsi se sklonejo in se smejejo. "Ni jih utegnila počrniti." Uršika se pa ni zmenila za posmehovanje, ampak je ponosno šumela mimo, češ: katera je še taka? Samo jezilo jo je, ker je njen Janez pobesil glavo, kakor bi se si'amoval takega dekliča. Celo nič se pa ni zmenila za možakarje. Take stare jerho-vine itak nič ne vedo, kaj je lepo in kaj je prav, pa je prezirljivo vršela mimo. "To so spake!" modrovali so m;ožje. "Vsako nedeljo so bolj našemljene. ... Da Jeran pusti, da njegova prednjači v spa-čenosti!" "Res, čudno," pritrdi Smol-j nikar. "Jaz bi ne bil verjel, j Škoda dekliča." Med tem se je bila ustavila j Uršika pred cerkvi jo pri tova-' jirišicah. Vse tiste, ki so misli-. le, da -so oblečene najbolj po novem in najlepše, so bile kar osupnjene in bledele so sramote in nevoščljivosti. Uršika jih je pa pogledala gori in doli, nasmehnila se prezirljivo in zmagovalno in je stopila h Kopiščarjevi Metki, , da se je zdelo, kakor bi se priklonila bohotna roža h ponižni vijolici. In Uršika je prijela Metkin rokav in dejala porogljivo: "Lej, lej, to je pa tisto, kar sem bila jaz pustila v šta-cuni 'na Mlaki.' To'pa ni bilo zame." "O, zame pa je, ker nisem nič gosposka." Sosede so se pa smejale, nagibale druga k drugi glavice in si šepetale. Jezne so pa le bile, da jih je Uršika tako pokosila in marsikatera je v srcu sklenila: "Cak! Ne boš več ti sama taka, ne! . . . Saj vem, kje je Ljubljana in toliko tudi premorem kakor ti." * Smolnikarjev Janez si ni upal stopiti po maši k Uršiki, kakor je drugekrati, ampak se .je pridružil h Kopiščarjevi Metki, ki ga je začudena pogledala in se mu nasmehnila: "Zakaj pa ne greš z Uršiko?" Janez je bil v zadregi, pa reče: "Ali ne smem iti s teboj?" "Le pojdi, boš pa kaj povedal. . . . Ali ti ni všeč Uršika v tako lepi obleki?" "Meni bi bila bolj v taki, kakor jo imaš ti." "Hi-hi-hi! ... Ti ne veš, Janez! Jaz ti moram še to povedati. Veš, ravno to-le si je bila izbrala, kakor im;am sedaj jaz, pa ji je bilo preceno," pripoveduje Metka zadovoljno. In pred njima in za njima se je vse menilo o novih oblekah. Ur-! škina ruta in njeni čižemci so vzbujali občno pozornost. Komaj je prestopila Uršika domači prag, stopi pred njo mati in jo vpraša veselo: "Ali so te kaj zelo gledali? . . . Kaj so rekli?" ** - j "Punce so bile vse zelene oc )'jeze in nevoščljivosti, možki s< ;• me pa kar zijali; samo ti - Smolnikarjev je gledal potuh neno v tla. . . . Jaz mu boden: t že povedala." "Veš, pa se ti res poda. Jaz s nisem vedela, da gre ta obleka , tako vkup." "Kaj mi hoče sedaj, ko bode imele precej vse tako," zagodr-nja Uršika nevoljno in gre v kamrico, da se preobleče. 7. "Tako kmet ska kri, pa tako gosposka suknjiča!" Stari Smolnikar je bil nevo-ljen prišel iz cerkve. Dan je bil lep, pridiga lepa in tudi hitro je bilo minul^, pa je bil vendar nevoljen. "Oh, te ženske, kakšne so dandanes. Nič ne vedo, kako bi se že nosile. Nič več se; ne loči, ali je gosposko, ali je kmet-sko." Pa je pripovedoval, kako so bile danes oblečene. ' "Tako pa ni bilo kar nobene, kakor je ta Jeranova. O, ti spak, ti. . . . Kakor kakšna fr-frela. Meni se je zelo zamerila." Stari pogleda sina, ki je molčal, pa nadaljuje: "Jaz sem mislil, da se bomo pri Jeranu ženili, o pa se ne bomo. . . . Kaj bi počeli ž njo? Ta mora dobiti bogatega, da ji bo lahko kupoval kikeljce. Fant, dosti se ni, treba sukati okrog nje, jaz nisem zadovoljen." "Saj se tudi meni zdi, da se malo preveč nese." "No, viš! . . . Kaj bi bilo, ko bi moral skrbeti šele za njene obleke! Meni se Kopiščarjeva Metka zdi dosti bolj pametna." "O, saj tudi je," pritrdi Smolnikarica. In Janez, kateremu se je prej že vse tako zdelo, je sedaj verjel in nič več ni prestrezal Je-1 ranove Uršike. To pa Uršiki ni bilo prav. Želela je hvale iz njegovih ust.; Pazila je, kje bi ga vjela, da bi j mogla spregovoriti ž njim ne--kaj besedi j, samo toliko, da bi ji povedal, kako je bila lepa, da se ni postavila nobena tako j kakor ona, saj se je bila nako-1 šalila nekoliko tudi zaradi njega, da bi bil tudi on vesel, da ima tako punco. S tem bi bila1 zadovoljna. "Oh, kako je trd ta Janez,", mislila je Uršika. "Vsak fant^ bi se pobahal s tako punco, on | pa molči in se drži tako, kakor bi nikdar ne mislil na njo, kij je bila tako lepo oblečena, daj je vsak pošten človek moral v i srcu vzklikniti: "Oh, punca pa taka!" Naposled sta se pa vendar sešla slučajno..Urškino srce ji je zaigralo, češ, sedaj jo bode pohvalil in ji povedal, kako je vesel, da je tako lepa. "Ti! ... Ti si pa tak!" začne Uršika, kakor bi se kujala. "Kar pustiš m;e! ... V ponedeljek nisi utegnil iti z menoj, j dasi sem te tako gledala in ti namigovala. Še pogledal me nisi, kakšna sem bila. Potlej si šel pa s tisto Kopiščarjevo, ki tale obleke nosi, za kakršne jaz ne maram." tJDalje prihodnjič.) DELO dobijo 1 Izvežbani operatorji 3 j na /i Boring" Mills (Horizontal ali Vertical) Large Planer 1 Radial Drill [ Plača od ure, povrhu overtime. Ako ;! ste zaposleni pri vojnem delu. se ne ^ j priglasite. Wellman Engineering 1 7000 Central • _(19) Slovenska šivilja ki bi lahko učila tečaj mladih žensk, kako si izdelovati obleke pod njenim vodstvom, se sprejme. Zglasite se zvečer pri Rai-ney Institute, 1523 E. 55. St. HEnderson 0992. Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki bi s trukom razvažal mehko pijačo, Unijska plača in ure. Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Clair Ave.___(x) MALI OGLASI Hiša naprodaj Ima 4 sobe in kopalnico, garažo, velik lot. Nahaja se na Kil deer Ave. blizu La Salle gledišča. Cena $3,500. Pokličite ENdicott 2628. ^ J. Piks 1176 E. 71. St. _____(19) Soba se odda Odda se ena opremljena soba za 2 moška s hrano. Zglasite se na 1550 E. 174. St. (20) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! BLISS COAL CO PREMOG IN DRVA ZastoDstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEumore 0808 ----- Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. | KEnmore 2473-R. (Fri. x) HODITE PREVIDEN VOZNIK . Mnogo nesreče ,s,e pripeti radi pokvar-jenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. ___ Krnalo so zgrabili valovi !a-dijo in vihar jo je podil po penečem morji, da je letela kot ptica pod nebom, premetovaje se zdaj v eno zdaj 'v drugo stran. V nekaterih trenotkih sta videla samo še črno piko, katero so dvigali valovi zdaj kviško, zdaj zopet pogoltnili v svoje brezno. Slednjič je tudi to znamenje zginilo v črnej noči, vihar pa je divjal vedno grozojvitnejše, da je plu'skalo valovje celo čez skalo, kjer sta sedela naša beguna, ter ju premočilo do polti. Strašna noč je bila to, noč, ki se ne da več izbrisati iz spomina, ako jo človek kedaj doživi, vendar je bila ta viharna noč edino upanje Rašetove in Alešove rešitve. V. 4 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 22, 1943 JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE Veliki mogočni mož je izpod obrvi, podobnih črnim, poteg-1 njenim mečem, zrl na lepo gospo, ki ga prosjači ljubezni in j se trese od ljubosumnosti. Moti se! Z vso njeno lepoto, z vso ljubezensko umetnostjo mu ne razpali krvi, mu ne razdraži živcev, kakor mu jih je ona nežna druga z njenim sladkim glasom, z otožnim nasmehom, ki ga je osemnajst mesecev ljubila v bolesti, potem pa je ove-nela. Pa vendar se moti Helena, če zavida ono drugo in se čuti zaradi nje prikrajšano: prva in največja ljubezen Jo-ahimova. danes ni niti Marjeta, niti Helena — njegova največja ljubezen je danes: Štajer. Vendar je prijazno rekel svoji ženi, kakor bi pomirjeval dete: "Helena moja, Henrikova mati se ne more primerjati s teboj. Kaj je lepše, naša ponosna, zelena Štajra z njenimi nebrzdanimi slajpi, .ali pa gorsko jezero, ki ob vznožju švicarskih gora mirno počiva in sanja kakor modro oko? Mi možje smo veseli lepih žena: tako sem vesel tudi jaz, da je bila enkrat Marjeta moja, sedaj pa ti. — No? je prav tako Ali te še kaj boli?" "Ti si dober, dragi moj," je vsa srečna šepetala in je pritisnila svojo glavo na njegove prsi. "Pa še nekaj me boli, gospod mestni sodnik!" se je na-krat zasmejal a, sklonila je glavo nazaj, izvila se mu je iz rok, ki so se komaj dotikale njenega telesa, in je hitela k pisalni mizi: "Sam Bog ve, kaj je vse tu . napisal!" Z belo roko je hlastnila po listu in je vanj zrla: Br! Sama kuga! Pusti jo tam, kjer je; danes ne boš več pisal, danes si moj." Kakor deklica je zletela proč s papirjem v roki. Par korakov —in Joahim jo je dohitel: "O, ti porednica! Daj sem!" Kakor za šalo se je nekoliko trgal ž njo, pri tem pa so se ji svilnati lasni trakovi ujeli s prami njegovega rokava iv razpletle so se visoko nakopičene kite, da so se vsuli okoli nje zlati lasje. Omamila je moža, ki ji je iztrgal papir iz rok ter ga vrgel proč, kakor dete jo je dvignil s tal ter jo je pritisnil k sebi. "Oh!" je vesela vzkliknila. "Tako sva se začela vrteti na dan Oporoke. Dragi! zaplešiva še danes!" Kar zaškripljejo vrata. Cuj! Nekdo trka. . . . "Noter! Kdo je!" je zakli-cal sodnik Hendel. Žena se ga je držala za ramo, red zoper kugo je ležal na preprogi na tleh. Vrata se odpro in v sobo stopi mož v rudarski opravi; na klobuku se je križalo dvoje srebrnih kladivov. "Gospodje in gospe, najprej moj pozdrav! Sem li prav prišel, k mestnemu sodniku Joa-himu Hendel?" Joahim je prikimal z glavo: "Pred njim stojite." "Prihajam iz Ajzenerca. Prinašam vest iz komorniške-ga urada. Sedaj je previdnost na mestu, črna smrt je v Jan- spahu." Gospa Helena je zavpila na glas. Približal se je Henrik z Ber-toldom in je zaklical z blišče-čimi očmi: "Oho! V Janspahu! Samo en dan hoda od nas." Bertold je debelo bolščal in je zamrmral: "Sedaj gre pa za res!" Hendel je z bodečimi očmi gledal na nesrečnega sela. "Poznam vas," je rekel. "Pišete se Spil. Imate li seboj pisma?" "Da, vaša milost." Mož je potegnil izpod nedrija z rdečo vrvico ovito pismo. "Helena," je rekel Hendel, "pojdi proč, prehladiš se mi s svojim golim vratom." Helena se je vsa tresla in je prestrašeno vprašala: "Za božjo voljo, ali je res, kar pravi?" "Bomo že videli. Pojdi v svojo sobo in sleci to obleko. Lizika, pojdi z mamico!" Helena se je odstranila, vsa rumena v obrazu, in je s tresočo se roko peljala deklico, ki se je plaho ozirala okoli. Bertold je štorkljal za njo: obraz mu- je pobledel in junaško srce mu je močno tolklo. Kuga, nesrečna beseda je to,' preklicana reč! — Sam jo je doživel leta 85. Na kupih so ležali mrliči po cestah, v Štajro so jih metali. Brrr! Sodnik je odprl pismo, v katerem mu je knežji uradnik iz Ajzenerca poročal, da je kuga udarila v Štajersko, v admont-ski okraj. V Janspahu da leži šestnajst ljudi za kugo, 10 kužnih mrličev so že pokopali v skupno jamo. Svetuje, naj za-straži mesto, naj zapre prehod čez Anižo pri Rajflinku. Ce pride po Aniži čoln z železno rudo, lahko pripelje seboj črno sm!rt. Henrik je očetu čez ramo zrl v pismo. "Oče," je rekel, "če je treba straže v Rajflinku, sem vam jaz na razpolago." Sodnik mu ni ničesar odgovoril, marveč je vtaknil pismo k sebi, sklonil se je ter s tal pobral red zoper kugo in je nato s krepkim glasom reke'1 selu: "Špil, rotim vas pri žiivem Bogu, je-li jes, kar poročate, se-li uradnik ne moti?" — Hen- i del ve, da ajzeneršjri plavži ru-jejo, kolikor le morejo, zoper j admontske plavže in ne brez vzroka: Kriva samostanska palica udarja protestantovske plavžarje, izvaja po ceni železno rudo in škoduje ajzenerške- j mu železu. To vedo tudi v Štaj- j ru: Morda pa sedaj v Admon- | tu razsaja kuga, — ker so v ad- J montskih rudokopih našli no- j vo rudo. To je pomislil Hen- j del in je rekel Špilu: Sel se ni obotavljal in je stopil k pisalni mizi, položil je roko na lute-ransko sveto pismo in je rekel: "Prisegam pri troedinem Bogu, da preti najskrajnejša nevarnost. Zato vas svarim in ro-rotim, da ne štedite s sredstvi, z denarjem, da se obranite črne smrti. Iz Janspaha že vse beži, 16 mož ima kužne bule, 10 jih leži pokopanih, črnih kakor oglje. Resnica je." "Dobro," je rekel Hendel, "sedaj je čas, da ukrenemo najstrožje naredbe. Hvala vam, Špil; žal mi je le, da ne morete, prenočevati v Štajru. Še danes morate zapustiti mesto, da se ljudstvo ne izpozabi nad vami zaradi vaše žalostne novice. Poznam svoje Štajerce. — Za vašega uradnika vam dam seboj par vrstic. Le lepo miren naj bo; tako mi leži pri srcu moj Štajer, da mi ni treba tujih opominov, ako velja, moje mesto obvarovati nesreče. Ta-le moja roka bo obrnila kugo, tudi če priplava po Aniži doli." Nato reče sinu: "Henrik, ponudil si mi svojo pomoč, sedaj te potrebujem. Nemudma je treba sklicati sejo. Takoj zajahaj konja, pa jezdi v skok k Madlziderju, naj povabi župana in svetovalce, — najbolje, če to sama opravita, da se izognemo nepotrebnim govoricam. Na tri sklicujem sejo, pri kateri morajo biti vsi, sedaj je ura dve. Urno, požuri se!" Oče še ni končal, že je Henrik kakor blisk švigal po sobi sem in tja: meč, pokrivalo, rokavice — tako — vse je v redu . . . Na pragu že se še enkrat obrne in vpraša: "Koliko je številka, 18 ali 32 " "Številka 32." "Dobro." Z mogočnimi koraki je odšel. V hipu ga je bilo videti, kako je dirjal liki vihar med svetlimi drevesi proti mestnim vratom. Sedaj se je usedel sodnik Hendel k pisalni mizi in je začel pisati. Ves promet s Štajersko, tudi z Ajzenercem se mora zapreti, dokler divja kužna nevarnost. To sicer ne bo brez škode, pa kaj pomaga, če pa gre za blagor Štajra, cele države. Nekdo prigromi po stopnicah gori; zunaj se sliši krik in' vik. Sodnik vstane od mize: "Kaj je?" "Gospod, gospod, nevarnost! Izgubljeni smo v Štajru!" Neki moški je planil v sobo z razmršenimi lasmi, z divjimi pogledi, kakor bi gledal peklenske prikazni, in je pretrga- no jecljal: "Gospod, mrlič! Mrlič, ki je umrl na kugi! Na Aniži!" "Kaj še?" jezno zareži Hendel. Neupognjen stoji tu, kakor marmor mrzel mu je obraz, čeprav mu za hip zatrepe-čejo vsi živci in se mu misli kakor strele križajo za čelom: Razglasiti red zoper kugo. . . . Pokopališče za kužne mrliče. ... Vapno v mrtvaške jame.. .. Komisarja za kugo nastaviti. Počasi in pomirjevalno, kakor bi imel pred seboj norega človeka, je vprašal trepetajočega moža : "Ima li mrlič bule?" Par sob v stran je bilo čuti pretresujoče ženske klice: "O Bog, usmili se nas!" in prigovarjal je starikavi bas: "Pa gospa, o gospa, ne tako! Gospa !" Vsled sodnikove hladnokrvnosti je od strahu na pol blazni mož polagoma prišel zopet k sebi. Prišel je iz Šenava in je še v precejšnji zvezi pripovedoval sledeče: "Nekaj belega je priplavalo po Aniži, pa nihče ni vedel, kaj je. Nekateri so mislili, da je kaka ovca ali tele, ki je je odnesla voda. Nekdo se je v čolnu s kavelji peljal na vodo, pa stvar se je potopila, potem pa je zopet plavala naprej. Doli pri mostu, kjer pobirajo mostnino, pa jo je voda sama pri-plavila na obrežje in — o groza! — bila je ženska, že vsa modra v obraz, in — če ima bule, ni vedel nihče — vse se je spustilo v tek. Nepopisna groza se je polastila vseh, ki prebivajo v Šenavu, pa tudi v Štajer je že šinil stran. Tudi je bila že sama črna smrt v Štajru v podobi rudokopa" — sedaj mu zastaja beseda in za-šklepečejo mu zobje, kar zagleda moža iz Ajzenerca, ki je do tedaj stal zadaj v senci, sedaj se je pa ravno odpravljal na pot. "Kakšni zajci!" se je zasmejal Hendel. "Misliš ti, da je črna smrt ta-le vrli kristjan? To je rudokop Špil. — Pa srečno pot, Špil, tu imate pismo na vaš urad." Zapečatil je pismo, potem se je obrnil k Šenavcu, rekoč: "Torej nihče ni videl bul in je samo sum, da je to kužni mrlič. Takoj bomo stvar dognali. Pojdi hitro domov v Šenav in povej, da pridem sam tje, da si ogledam mrliča, če ima kužne znake. Svetujem pa, da ne natvezuješ ljudem praznih strahov, sicer ti bo huda predla, da veš . . . Helena! Toda, kaj je to?" Smrtnobleda je omahovala gospa v sobo. Lasje so ji vsi razpleteni viseli čez rameni; ravnokar je slekla novo praznično obleko in sedaj je prišla samo v belem plašču in platnenem: jopiču in je vsa izgubljena venomer kričala: "K mrliču greš! Ne, ne smeš! Ne smeš —! Ne pustim te! K mrliču! H kužnemu mrliču!" je Vreščala. "Nikakor ne smeš, preje boš z riogami pohodil mene, ki sem nosila tvoje dete." Obesila se je nanj in mu je pokrivala obraz s tresočimi se poljubi. Pomirjeval jo je, da ni nevarnosti, da to ni kužni mrlič, ampak samo utopljenka. Tudi bo vzel seboj z očetom namo- čen prt ter bo doli pri mrliču zažgal neki prašek — ničesar se mu ne more zgoditi. — "Helena, služba me kliče." "Nikakor, služba te ne kliče v smrt," je tožila. "Naj gre pa kdo drugi!" je ostro zaklicala. "Li ni zdravnikov v Štajru, oj' da, štirje so, kje pa so? Kje je Henrik? — Henrik, Henrik!" je kakor blazna tarnala. "Kaj hočeš s Hnerikom?" je s pritajenim, glasom vprašal mož, jezno jo je pogledal in je pahnil od sebe njene sklenjene roke. "Oo naj gre doli k temu nesrečnemu mrliču! On, pa ne ti!" je jadikovala. "V Lincu je samo plesal in dvorjanih Naj pokaže enkrat, če ima kaj poguma." "Za božjo voljo, kaj . riš? Ima pogum, pa kak® sicer se pa obnašaš tak" verno, da me je sram." "Prosim te, Bertold, 0(j ni se, pusti naju sai# namignil Bertoldu, ki je , zmešan/ gospo prigova« spremil v sobo. "Saj «e' drugega tu, kakor velik" mala deteta so kratkoča^ —Kaj pa delaš ti tam, Z1,i je nahrulil Šenavca, ki Je dno stal na pragu in H mesto da bi se bil že da^J strani 1. "Ničesar več n'1®] iskati, hitro se mi opravi doli, kakor sem čil." Ko je bil sam s svojo ji je rekel sicer še vedn°; tajenim, vendar od jeze" sočim glasom: "Moj si® skupaj občinske sve* K 1 t\ L Pita) je i > ne] osm Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskr ** HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue illlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIMinMhlMIIIUIUIIUiniHlllllllllllllllllllllUIIHIIIIIIIIIIIIIII'^ AKO TRPITE OD NADUHE ALI | SENENE MRZLICE! STOSK®? s 1 uporablja to najnovejše sredstvo proti naduni m seneni mrzlici. Na tisoče jih dobi olajšanja, zakaj bi ga vi ne. Vrnemo denar, ak0 ne | bo pomagalo. Pridite ali pokličite za informacije. = MANDEL DRUG CO. 1 VAŠA SLOVENSKA LEKARNA = 15702 Waterloo Rd. Cleveland, O. | lllllllllllllllltllHIIIIIIIUIIHIIIilllM"'"«!«'"""""""1'"""1"1"""""""""""""^ NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem prežalostno vest, da smo izubili ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo, hčer in sestro JOSEPHINE HERSHEY ROJENA NOSSE ki je po sedemmesečni bolezni mirno za vedno zaspala dne 18. decembra 1942, stara šele 27 let. . Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo jo položili k večnemu počitku dne 22. decembra 1942 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Max Sodji za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Prisrčna hvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili v teh žalostnih dnevih, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit ter se udeležili svete maše in pogreba. _ Prav prisrčna hvala vsem, ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasnimi venci, ali pa darovali za svete maše ter vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb, kakor tudi nosilcem krste, ki so jo spremili do groba. , . Preljubljena in nikdar pozabljena soproga, hčer in sestra! Bog Te je poklical in morala si nas zapustiti; počivaj sedaj mirno v prezgodnjem grobu in nebeška luč naj Ti sveti. Žalujoči ostali: SAM HERSHEY, soprog v armadi JOSEPH NOSSE, oče ANTHONY in PVT. HENRY, brata MAE, MILLIE in PATRICIA, sestre Cleveland, Ohio, 22. januarja 1943. THE MAY CO. Razprodaja! Cotton Vf obleke za deklice Dve skupini v merah 7 do 14 Clan plaids, pisane barvne; gingham, percale, chkmbray, chintz, cotton-shantung blago. DEŠKE FLANELASTE SRAJCE Pisane m / jp in plaids I .03 vsaka Tople srajce, ki obvarujejo male dečke pred nizkimi temperaturami. Iz trpafcne bombažne fla-nele z gumbi spredaj in primernimi žepi. Mere 8 do 20. Deške potrebščine . . . drugo nadstropje TWEEDUROY JACKETl za dečke ... m Q C po posebni ceni & Močni jacketi iz Hockmeyer tweeduroy^ perjem spredaj in pletenimi zapestnicam1, V loženi z volnenim plaid blagom. Sive i*1 ™ barve; mere 8 do 18. Hockmeyer Corduroy dolge hlače; mere 12 do 22 ............................................. Deške oprava . . . drugo nadstropJe Dramski zbor IVAN CANKAR VPRIZORI KOMEDIJO * "Professor Proposes" * v Slovenskem narodnem domu V NEDELJO 24. JANUARJA Pričetek igre ob sedmih zvečer. Vstopnina 50c. Po igri do"1 zabava v prizidku. j h**** Kij S ^ebc 0.79 Izbera finih cotton oblek—novi vzorci in prijetne barve; fino ukrojene, ugajajoče. GIRLS' AND HI-SCHOOL GIRLS' SHOP . . ■ DRUGO NADSTROPJE Razprodaja' \ "Pleated" kr» za višje-šolska ^O dekleta O./ / Vse volnene, in volneno ^ šane; plaids, različne b" jj temne in svetle. Mere 10