SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (Ns) 9
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 23 de maržo - 23. marca 1995
««
mmmm®
O nujnosti organiziranja demokratičnega bloka
Izhajamo iz spoznanja, da nova levica z močjo, ki jo ima v gospodarstvu in upravi, v znanstvenih in kulturnih ustanovah, še odločilnejše pa z močjo, ki si jo je deloma na volitvah, deloma pa z vsakovrstnimi manevri pridobila tudi v središču političnega odločanja, obvladuje državo do te mere, da z njo, pri tem izrablja večinsko načelo, praktično gospodari.
V razmerah stabilne demokracije nas to ne bi vznemirjalo, ker pa gre v našem primeru za sile, ki prihajajo iz okolja, ki je v preteklosti zelo prizadelo našo duhovno in politično kulturo, predvsem pa izvorno nosi v sebi zli sloves dvojne igre, ki nasprotuje demokratični igri na odprtem Prostoru, nas prodor na postkomunistični levici navdaja z nezaupanjem in skrbjo. Poleg tega pa nova levica z močjo, ki jo ima, preprečuje vse poskuse, da se z vsesplošno razpravo o slovenski preteklosti reši vprašanje državljanske vojne, ki s svojo senco spremlja in dela negotove naše korake. Za politično prosperiteto nove levice Je stanje državljanske vojne eksistencialno nujno, za graditev države, ki jo postavlja na Program sedanja zgodovina, pa nevarna in mogoče nepremostljiva ovira. Ker iz tega jasno izhaja, da bodo državljansko vojno
Proslave v posmeh ubitim
V soboto, 11. marca, je bil v festivalni dvorani redni javni občni zbor Nove slovenske zaveze. Dr. Tine Velikonja, dosedanji predsednik organizacije, ki ostaja to tudi v prihodnje, je v uvodnem govoru dejal, da državljanska vojna še ni končana °2iroma da so Slovenci še zmeraj sprti med seboj.
Dr. Velikonja je med drugim dejal, da smo sredi volilnega boja, v katerem imajo posebno mesto letošnje majske proslave. Vlasti vojaška parada bo po njegovem mnenju poniževanje vseh tistih, ki so se uPrli. ..Domobranska vojska bo s svojo odsotnostjo kričala do neba, saj pol stoletja trohni po breznih Kočevskega Roga in jaških hrastniških rudnikov, obenem pa bo Ponovno žaljena in teptana v prah," je de-jal ter izrazil upanje, da med političnimi veljaki, ki se bodo kazali na odru, ne bo zastopnikov strank slovenske pomladi in Predstavnikov Cerkve. Teh se po njegovem sploh ne bojijo, saj so bile razdrobljene in sPrte druga z drugo, nevarnost pa še zme-ra) predstavlja Cerkev, saj jim je s svojo a',toriteto kljubovala petdeset let. Izpred ° terja bo treba jasno povedati, da ljudi, ki So Pomagali vzdrževati totalitarni režim in Pri tem mazali roke, ne bomo volili, je še ujal dr. Velikonja, ki je svoj nastop končal s kritiko strank slovenske pomladi, predvsem krščanskih demokratov, ki da so v v adi nepogrešljivi, vseeno pa se nočejo 12postavljati. Zatrjevali naj bi namreč, da bi tesnejše potegovanje za pravice premagancev v državljanski vojni ogrozilo njihov 0 stoj in ogrozilo njihov uspeh na volitvah, no ^ )asno' da bodo državljansko voj-lahko končale samo izvorno demokra-^tone sile, če bodo pridobile večino v "vnem zboru, predlagajo, da se v ta
Zgodilo v Sloveniji
lahko končale samo izvorno demokratične sile, če bodo pridobile večino v državnem zboru, predlagamo, da v ta namen začnejo organizirati demokratični blok. Da bi se to zgodilo, je treba napraviti naslednje korake:
1. Izstop SKD iz leve koalicije ter duhovna politična reorganizacija stranke v skladu z zgodovinskimi in aktualnimi zahtevami prostora, ki ga pokriva.
2. Sporazum med SKD in SLS o stopenjskem zbliževanju obeh strank do končnega organizacijskega in programskega zlitja, s čimer se bo oblikovala velika desnosredinska stranka in končala nenaravna delitev krščanskega dela demokratičnega prostora.
3. Sporazum nove stranke s socialdemokratsko stranko in narodnimi demokrati na desnici o ustanovitvi velikega akcijskega političnega bloka, ki bo imel možnosti večinske zmage na naslednjih volitvah.
Tako — in po našem mnenju samo tako — bodo dani temeljni pogoji, da se konča državljanska vojna, uvede v politično središče enoznačen jezik in se sprejmejo odločilni dokumenti za novo, pravno, pravično in trdno državo.
Nova slovenska zaveza 14. marca 1995
namen začne organizirati demokratični blok.
Predlagajo, naj SKD zapusti levo koalicijo oziroma duhovno in politično reorganizacijo te stranke. Poleg tega so za to, da SKD in SLS skleneta sporazum o postopnem zbliževanju, ki naj bi se končalo z organizacijsko in programsko združitvijo oziroma oblikovanjem velike desnosredinske stranke. Tako bi zaustavili nevarno razhajanje krščanskega dela demokratičnega bloka. Tretji korak bi bil sporazum nove stranke s socialdemokrati na levi in narodnimi demokrati na desni o ustanovitvi velikega koalicijskega političnega bloka, ki bi na prihodnjih volitvah imel možnost večinske zmage.
Po mnenju Nove slovenske zaveze je to edina možnost, da se konča državljanska vojna in da sprejmemo odločilne dokumente za novo pravno državo. Levica namreč z močjo, ki jo ima, tako mislijo, prepreči vsakršen poskus, da bi organizirali vsesplošne razprave o slovenski preteklosti ter tako razrešili vprašanje državljanske vojne.
Glavni urednik revije Nova slovenska zaveza Justin Stanovnik pa je udeležencem zbora dejal, da se je levica odločila, da za petdesetletnico uveljavi svoje gledanje na drugo svetovno vojno in slovensko zgodovino. Zdaj naj bi postalo jasno, da je šlo za osvobodilni boj in da revolucije ni bilo.
Glavna ovira na poti do sprave je po mnenju članov Nove slovenske zaveze dejstvo, da nova oblast ni obsodila nasilnega prevzema oblasti, ki so ga med in po vojni izvedli komunisti.
Vladimir Vodušek „Delo", 13. marca 95
Posredoval Vinko Levstik
Po predlogu finančnega ministra naj bi delež za kulturo v državnem proračunu padel na 2,14%, kar je enako letu 1991.
Za Delo Stik je 747 telefonskih naročnikov iz vse Slovenije 20. marca odgovarjalo na vprašanja povezana s proračunom in izdatki države.
Skoraj dvema tretjinama vprašanih se zdi, da je slovenska država razsipna, 41,1% odstotka vprašanih meni, da najbolj negospodarsko trošijo denar parlament in poslanci. Polovica vprašanih meni, da ministrstvo za notranje zadeve ne potrebuje novih prostorov, slaba polovica meni, da ni prav, da ministrstvo za obrambo kupuje nova letala in helikopterje, prav toliko pa jih tudi meni, da vlada ne potrebuje novega letala za uradna potovanja v tujino. Slaba tretjina vprašanih meni, da bi morala vlada najbolj varčevati pri poravnavanju krivic iz preteklosti, nekaj odstotkov manj pa jih meni, da na obrambnem področju, največ vprašanih meni, da bi proračun moral izdatneje podpreti šolstvo in zdravstvo. Na vprašanje, ali se vam zdi, da je slovenska država dražja, kot so pričakovali pred osamosvojitvijo, je pritrdilno odgovorilo 64,4% vprašanih.
Avtorica komentarja v Slovencu 18. marca Vida Kocjan meni, da je odločitev sodnikov ustavnega sodišča v zvezi z Agencijo za plačilni promet pokazala, da se slovenski politični vrhovi ne ozirajo na
pravno državo in da jim ta postaja zadnja skrb. Pri veliki zmagi, ki so jo te dni doživeli direktorica nekdanje SDK, njeni sodelavci in predvsem opozicijski poslanci, morda lahko upamo, da nam bo uspelo pravilno olastniniti vsaj del ostalega družbenega premoženja. To pa najverjetneje pomeni, da si del vladajoče strukture le ne bo prigrabil vsega nekdaj „skupnega in našega" in slovenskim državljanom ostaja žarek upanja, da se bodo postavila izhodišča, ki nas bodo popeljala v pravno državo, piše komentatorka Slovenca.
Peter Jančič v sobotnem Večeru iz Maribora pa ugotavlja, da z odločitvami, ki so ostra kritika politične prakse Drnovškove koalicije oziroma filozofije popolnega podrejanja čim večjega števila najpomembnejših nadzornih in drugih institucij, ustavno sodišče razblinja iluzijo, da so vladarji z izvolitvijo postali bogovi, ki lahko počnejo vse, kar se jim zljubi. Dosežki dosedanje politike so porazni in po meri vladajoče koalicije ustanovljeno računsko sodišče ne deluje in je država trenutno brez nadzora javnih financ. Komentator omenja, da so se na opozorila ustavnega sodišča iz LDS odslej odzivali predvsem z ugovori, da je ustavno sodišče politično pristransko. A tako „pristranski" bodo postali tudi navadni državljani, saj se vsaka neomejena vladavina konča v sistemu, kjer ni človekovih pravic ne demokracije ne napredka in nobene zgodbe o uspehu.
Je bil oglejski sporazum boljši?
Sredi monetarnega viharja, ki je spravil v nove težave dolar in liro (v veliko zadovoljstvo ameriških in italijanskih izvoznikov) in dvignil marko na raven zlate rezerve, in kljub notranjepolitičnim napetostim ob glasovanju varčevalnih ukrepov Dinijeve vlade, je Rim uredil nerodnosti s Slovenijo in umaknil svoj veto v Bruslju. Vodilne države Evropske zveze so skupaj z VVashingtonom že nekaj časa pritiskale na Rim, da umakne svoje zadržke do Ljubljane, da bi Zveza lahko premaknila svoje vplivnostne meje proti Vzhodu in še zlasti na Balkan. Prav tako so izvajali pritisk tudi na Ljubljano, naj bi omogočila italijanski diplomaciji, da reši svoj ugled. To je šlo zdaj mimo neboleče ob tehnični vladi v Rimu in ob nastopanju novega zunanjega ministra v Ljubljani. V skupni izjavi — na dan, ko je padel italijanski veto — pa sta Agnellijeva in Thaler povedala tako malo novega, da se je vsakdo moral vprašati, kje je tu premik. Premika ni. V vsebinskem pogledu je sedanji dogovor za Slovenijo morda še slabši kot je bil osnutek oglejskega dokumenta. Tisti je namreč vsaj omenjal slovensko manjšino v Italiji, da ji je pač treba nekaj zagotoviti. Na sedanji ravni razgovorov pa Ljubljana in Rim do manjšine nista niti prišla. Italiji se je posrečilo nekako vključiti v zadevo tudi Evropsko zvezo, ker je ta priznala Rimu pravico, da prekine približevanje Slovenije Evropi v nadaljevanju postopka. Vračanje nepremičnin je tudi predvideno in prav tako tudi sprememba
ustave. V bistvu nič novega v primerjavi z Oglejem, kjer si je Peterle zaslužil obtožbo, da prodaja slovensko zemljo. Dobili smo torej potrdilo, da je bil Oglej le pretveza za obračunavanje s Krščanskimi demokrati.
Rekli bi lahko, da se je vse odvijalo v težnji po čimmanj boleči ugladitvi spora, ki ga ni bilo in ki ga ni nihče želel večati razen desnice: italijanske, ki si s tem pridobiva privržence med nacionalisti, in slovenske, ki s svojim nacionalizmom dela usluge bivšim komunistom.
Na pa še vedno ni jasno, ali si Ljubljana zares želi v Evropo. V političnih krogih ni glede tega pravega soglasja: en del bivših komunistov je ureditev spora z Italijo iskreno iskal in je hvalil tudi oglejski dogovor; drugi del pa je skupaj z nekaterimi poslovneži sabotiral zadeve.
Kako se bo zadeva razpletla, pa še ni gotovo. Zdaj se bodo šele začela pogajanja za pridruženo članstvo, za pravi pristop pa bo treba počakati do konca desetletja ali še dlje. Kaj bo Slovenija s pristopom k Zvezi dobila in kaj izgubila, pa je vprašanje, ki ga bo treba razčistiti. Gotovo je, da ne bo vse zlato in da nekaterim prednostim stojijo ob strani tudi neprijetne obveznosti, ki so zlasti nerodne in celo nevarne za manjše države. Vendar pa nekatera jamstva pretehtajo vse senčne strani: dovolj je že to, da bi članstvo v Evropi pomenilo dokončno odcepitev od Balkana, kar gotovo ni malo.
- S
„Katoliški glas", št. 10
Po pol stoletja se razkrivajo fojbe...
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Pred nekaj tedni je neki admiral v pokoju na rimsko tožilstvo prinesel 90 strani obsežen tajni dosje z imeni in dramatičnimi zgodbami ter približno 40 fotografijami o pobojih Italijanov v Istri in Dalmaciji od septembra 1943 do konca leta 1945, piše rimski tednik Panorama in poudarja, da je namestnik tožilca Gianfranco Mantelli junija lani znova odprl staro, nikoli končano preiskavo o t.i. fojbah.
Vse do danes nihče ne ve, koliko Italijanov so v teh letih v Istri in Dalmaciji ubili Titovi partizani, čeprav se uradno govori o najmanj 16.000 mrtvih. Obsojene sodelovanja z nacisti oziroma zarote proti novim jugoslovanskim oblastem so jih — otroke,
moške, ženske, vojake, civiliste, nedolžne — včasih še žive zmetali v t.i. fojbe, to je kraške jame.
Ta dosje, ki je končno prišel iz arhiva vojaške mornarice, je deloval kot sol na nikoli popolnoma zaceljene rane, in to prav v trenutku, ko se je vnela polemika zaradi umika italijanskega veta na začetek pogajanj Slovenije o pridruženem članstvu k EU.
Doslej še neobljavljeni devetdeset strani obsežen dosje vojaške mornarice je velikega pomena za razsvetlitev dejstev in ugotovitev odgovornosti. Gre za arhiv zverinskega nasilja, ki vsebuje dolg seznam izjav očividcev pokolov in žrtev mučenja in na koncu je objavljenih tudi nekaj izjav prič.
Nimajo sreče
Pravosodno ministrstvo nima sreče. Prejšnji minister Miha Kozinc je moral oditi, ker so ugotovili, da je zelo radodarno podeljeval posojila vladnim in parlamentarnim funkcionarjem. Zdaj nezakonitost vrhovno sodišče očita ministrici Meti Zupančič ker je„ne da bi za to imela zakonsko osnovo" umaknila kandidaturo mariborskega odvetnika Sergija Majhna za notarja, zaradi česar ta gladovno stavka že 40. dan.
Ministrica ne namerava odstopiti, pri-mier si je vzel čas za premislek, državni zbor se bo morebiti sestal na izredni seji, Slovenska ljudska stranka pripravlja interpelacijo, Majhen pa bo gladovno stavkal naprej, saj ni v celoti zadovoljen z odločitvijo vrhovnega sodišča. Zdaj je na potezi še ustavno sodišče. Nezakonitost dela kateregakoli člana vlade je seveda več kot
zadosten razlog za njegovo zamenjavo. Zato mimo sodbe vrhovnega sodišča pač ni mogoče, saj ta v vsakem primeru terja politično oceno dela pravosodne ministrice in poteze, ki iz tega izhajajo. Še pred letom dni so v parlamentu poslušali premierove izjave o objektivni odgovornosti vsakega ministra za delo svojega ministrstva.
To je tako huda kršitev, da se predsednik slovenske vlade ne bo mogel več dolgo izogibati svoji objektivni odgovornosti, ki jo je prevzel, ko je javno podprl njeno ravnanje. Takojšnjemu odstopu ministrice, ki ga zahteva teža njenega dejanja bi moral slediti Drnovškov odstop. Vlada, ki podpira nezakonitost, krši ustavne pravice posameznikov in oblikuje takšno zakonodajo, ki želi vrniti slovensko družbo v totalitarizem.
Brez vizumov Obnovili so v 66 držav
Po zadnjih podatkih konzularne službe zunanjega ministrstva Slovenije lahko slovenski državljani potujejo brez vizumov že v 66 držav. Povečini so v državah, ki jih obiskujejo, lahko do 90 dni, po tem času pa morajo zaprositi za vizum. To velja tudi za slovenske državljane, ki potujejo v Italijo. V nekaterih primerih države od slovenskih državljanov zahtevajo, da so v tujini preskrbljeni, torej da imajo denar za prebivanje, preživljanje in potovanje.
Za potovanje slovenskih državljanov v Združene države je še zmeraj potreben vizum, ki pa ga izdajo brezplačno. Za potovanje v Rusijo sicer ni potreben vizum, vendar tamkajšnje oblasti od tujcev zahtevajo vabilo poslovnega partnerja, garantno pismo ali pa dokaz, da so v Rusijo prispeli v okviru turističnega obiska.
9. marca je bila v prostorih nekdanje občine Moste-Polje ustanovljena Sokolska zveza Slovenije. Zveza bo nadaljevala dolgo tradicijo sokolskih društev, ki so zaznamovala slovensko preteklost, ustanovilo pa jo je več zakonitih društev, ki danes že delujejo v Sloveniji. Pri delu Sokole vodita predvsem dve funkciji, prva je vzgoja v delu sokolskih vrednot in vsestranska športna vadba.
Na ustanovni skupščini je bil prisoten tudi predstavnik češkega veleposlaništva, za starosto sokolske zveze pa so izvolili Danijela Knausa. Povedali so, da zavračajo vsakršno politizacijo njihove dejavnosti.
Pred mesecem so nekatere skrajne desničarske organizacije in stranke ustanovile nekako parafrazo Sokolov in mešale z njo ljudi, a so jih v javnosti odklonili.
Pismo /z
Domovina sicer ni taka, kot smo pričakovali in si jo želeli, vendar upamo, da se bo počasi kaj izboljšalo. Na oblasti so spet skoraj sami bivši komunisti. V parlamentu je pa tudi nekaj takih poslancev, ki bi bolj spadali pred sodišče, kakor pa v parlament. Komunizem je propadel, sovraštvo do vere je pa ostalo. Na vso moč si prizadevajo, da ne bi bilo verskega pouka v $oli. Zato se verni Slovenci še vedno ne čutimo svobodne. In drugo leto je napovedan papežev obisk v Sloveniji. Morda se bo do takrat kaj izboljšalo.
Drugo leto bodo tudi volitve in upam,
da se bodo Slovenci spametovali in volili poštene ljudi.
Zelo me zanima, kako bo letos, ko bodo komunisti in partizani praznovali zmago nad fašizmom in nacizmom, mi se bomo pa spominjali, ko je bilo na tisoče mladih slovenskih mož in fantov od komunistov pobitih. Ni dolgo tega, ko je bil na TV intervju s predsednikom zveze borcev generalom Dolničarjem. Rekel je, da so bili vsi tisti, ki so jih med vojno pobili partizani, izdajalci. Ko ga je voditelj vprašal, kdo je dal ukaz, da je treba vse domobrance pobiti, je rekel, da tega ne ve. Čudno, da ni rekel, da tudi
Medtem, ko se politična slika počasi razjasnjuje, je državo zlasti pretresla tragična smrt predsednikovega sina. Čeprav je dogodek humane narave,je tudi treba, z našega vidika, paziti na njegove politične posledice. Vsekakor tak dogodek, posledica usode in neprevidnosti, do dna prevzame vsakogar. Zato s tega mesta tudi naše iskreno sožalje. In žalost je iskreno čustvo.
PRIČETEK KAMPANJE
Ko še hudi valovi burkajo politično morje, se je nadaljevala kampanja v mnogih provincah in se pričela v buenosaireški, kjer ni nobenga dvoma o zmagi dosedanjega guvernerja Duhaldeja, se porajajo nekatera vprašanja, koliko Duhaldejevih glasov se bo pripisalo tudi Menemu.
Položaj je namreč tak, da v vladni palači domala štejejo vsak glas, ki bi polnil vladne skrinje. Nekajje očividno. Vlada noče drugega kroga. Zeli, in v ta cilj napenja vse sile, da bi se predsedniku ne bilo treba spuščati v nadaljnjo borbo in najmanj še z Bordonom, ki kot kaže postaja resen kandidat za drugo mesto. V rožnati palači (ki že ni več rožnata, ste opazili?) rišejo razne strategije v ta edini cilj: zmaga v prvem volilnem krogu. V to piš jo lastne glasove, ki so tradicionalo pernonistični, pa tudi glasove „zavezniških strank". In to niso le liberalci, svoj čas močni, ki danes le životarijo, marveč zlasti provincijske stranke, močne v svojih okoljih a brez vsedržavnega predstavništva. Na nje se trenutno naslanjajo vsi vladni upi.
Sem je treba zapisati sicer nekoliko ostarelo novico, ki pa je pred tednom nismo zapisali: senator iz Corrientesa Jose Antonio Romero Feris je razglasil, da zapušča predsedniško tekmo in opušča kandidaturo. Dolge mesece se je ta mož, vodja avtonomistov iz Corrientesa, boril, da bi organiziral močno, vsedržavno povezavo, na katere čelu naj bi uprizoril več ali manj časten nastop. Lahko rečemo, da je to bila že tradicija v argentinski polpretekli zgodovini: vedno se je našel kak vodja iz notranjosti ali celo iz prestolnice in povezal te samosvoje skupine. Zanimiv primer je bil Manrique s svojo Federalno povezavo, ko mu je uspelo organizirati kaj močno „tretjo silo" v državi. Za njim ni bilo močne osebnosti, ki bi podedovala to mesto. Liberalci so svoj čas sanjali o podobni povezavi. Sedaj si je Romero Feris nadal to nalogo — a propadel. Preveč strank je že podpisalo pogodbo z menemizmom in ostal je dejansko brez zaslombe. Z njim je ostala brez vsedržavnega predstavništva tudi desna sredina, ki jo te stranke zastopajo.
A vrnimo se k Duhaldeju. Zakaj ga tako skrbi, da bi volilci, ki se izrekajo zanj kot guvernerja, ušli k Bordonu, ko volijo za predsednika? Statistike govore, da je kar 10% peronističnih glasov manj za predsednika kot za guvernerja. In na tej točki se strinjajo skoraj vse ankete. Duhalde na vsak način hoče, da zmaga Menem, ker smatra, da bo tako njemu laže boriti se za pred-sedništvo leta 1999. Če bi pa zmagal Bordon, bi on sam moral čez štiri leta nastopi-
za poboje ni vedel, kakor so trdili drugi visoki komunistični funkcionarji. Dolničar je tudi priznal, da ni takega navdušenja za proslavo 50-letnice zmage, kot so pričakovali. To je komentiral s tem, da ljudje berejo „razne" časopise. Spomnila sem se, da je bila enkrat v Slovencu karikatura: „Kje so časi, ko smo lahko samo mi govorili."
ti iz opozicije. In če v Duhaldejevem taboru delajo take račune, je dokaz, da je stvar resna.
Podobne skrbi imajo tudi po nekaterih provincah, kjer krajevne stranke ne sovpadajo z vlado. Poseben primer je Tucuman. Tam se general Bussi še ni dokončno odločil (v trenutku, ko pišemo te vrstice), a zaradi razkola v peronizmu sedaj kaže, da bo zmagal na guvernerskih volitvah in porinil peronizem v opozicijo. Zato Menem napenja vse sile, da bi peronistično kandidaturo za guvernerstvo prevzela Evangelina Ortega, žena sedanjega guvernerja. Seveda se Menem ne vpraša, kaj storiti z dosedanjimi kandidati, ki so bili potrjeni na demokratičnih notranjih volitvah. Morda bo iznašel kake vrste dekret. Ali pa bo morda končno spoznal, da so v življenju stvari, ki jih ne more rešiti z dekretom.
ČUDNA OPOZICIJA
Kot malokdaj je treba sedaj paziti na obe fronti: vladno in opozicionalno. Seveda moremo trditi, da je v opoziciji bolj zanimivo. Kajti če se vlada boji, da ji bo Brodon ukradel glasove, se radikali tresejo, ker dejansko ne morejo zaustaviti pretoka iz stranke v Fronto solidarnosti. Pretekli teden je javno zapustil partijske vrste bivši zunanji minister za časa Alfonsina Dante Ca-puto. Mož izredne izobrazbe, ki je bil do pred kratkim zastopnik Medameriške organizacije v pogajanju z vojaškim režimom v Haitiju, je bil vodja Alfonsinove struje v prestolnici. Takoj po svojem vstopu v FREPASO je prevzel neke vrste delo koordinacije v soglasju z Bordonom.
Zanimivo je, kako Bordon poleg intenzivne volilne kampanje goji svoje stike in. navezuje nove v inozemstvu. Verjetno se zaveda, da je zunanje priznanje tudi izredne važnosti za dober uspeh na volitvah. In na vsak način, če ne bo zmagal sedaj, lahko leta 1999. On si je zastavil visoke cilje in izredno bistro usmerja korake. Te dni se je sestal tudi z urugvajskim predsednikom in mu zatrdil, da bo MERCOSUR (južnoameriški skupni trg) temelj njegove zunanje politike, če doseže predsedništvo. Istotako Bordon vzbuja več zaupanja pri podjetniških sektorjih kot radikalni kandidat Mas-saccesi.
Ko že govorimo o guvernerju iz Rio Negro zapišimo, da je preteklo nedeljo prepričljivo zmagal na plebiscitu, ki ga je organiziral bolj v propagandne namene, šlo je: ali on, ali privatizacijski program gospodarskega ministra. In v tem smislu je težko reči, če ta zmaga res pomeni porast njegovih glasov. A zaenkrat je dosegel, da se je stranka strumno uvrstila za njim. Že v ponedeljek so se zbrali domala vsi važnejši strankini voditelji, mu izrazili podporo in sklenili dati volilni kampanji obnovljen zagon. Žalostno tretje mesto, ki jim jih zaenkrat pripisujejo ankete, jih boli globoko v srce.
A ni vse tako mimo v stranki. Marsikateri veljak je že izrazil željo, da bi se povezali s Fronto ali pa celo enostavno podprli Bordona. To ne bo uspelo, a dejstvo ponovno zapišemo, ker kaže v kako čudnem položaju se nahaja tradicionalna opozicio-nalna stranka. Radikalizem je danes izgubil svojo osebnost. Dejansko še sedaj ni prebolel tistega poraza, ko je Alfonsin moral zapustiti vlado šest mesecev pred ustavnim rokom. Sanjali so o „Tretjem zgodovinskem gibanju" in padec je bil prehud. Lahko bi govorili o „psihološki travmi" te stranke. Potrebno bo časa in trpljenja, da se izkoplje iz brezna.
Buenos Aires, 23. marca 1995	SVOBODNA	SLOVENIJA	Stran	3
............. ..... y
®Dd «DG]m§®v70 [kmQOgjB
POGOVOR Z LOJZETOM PETERLETOM, PREDSEDNIKOM SKD
»Peterletu ne bomo dovolili"
(Nadaljevanje in konec)
Ko opazujemo dogajanje na mednarodnem prizorišču, se ne moremo znebiti vtisa, da se nam EZ nekako umika in da v Evropi prevladujejo sile, ki takemu približevanju nasprotujejo. Morda je najbolj značilno stališče Francije, ki naše približevanje Evropi vedno povezuje z reševanjem balkanske krize. Kako bi Presegli to neugodno razpoloženje?
Svet se bo vrnil k politiki sosedstva. Treba bo urediti naša razmerja z Italijo in Hrvaško z jasno izraženo voljo, da želimo v EZ. To moramo dokazati tudi s konkretno politiko. Nič nam ne pomaga neprestano zbiranje načelnih podpor držav o tem vprašanju, same so tako podporo dale že pred dobrim letom. Razvoj ne bo delal za nas, če mi s svojo politiko ne bomo delali sebi v korist, zato nam tudi tiste predvolilne poteze, ki so se pripetile pred drugim krogom lokalnih volitev, ko smo se z.ačeli ozirati proti Efti, niso prav nič pomagale. Niti Evropska zveza niti države Efte niso bile zadovoljne, saj je bilo videti, kot da se naše prioritete spreminjajo (seveda tudi naše povezovanje z Efto ne more delovati kot vzporedna pot v EZ mimo doseženega soglasja z Italijo). Kakor koli, Evropski zvezi se bomo lahko približali samo s so-glasjem Italije. Evropi moramo dokazati, da smo zanesljiv partner, ki ve, kaj hoče, in ki zna za to poiskati tudi prave poti.
Torej menite, da bi Francija svoje stališče spremenila, če bi nam uspelo pogoditi se z Italijo?
Ko je bil na obisku francoski minister za evropske zadeve Lamassoure, smo imeli zelo prijateljske pogovore in konstruktivne Pogovore; tedaj je javno in jasno povedal, da Francija podpira slovensko pot v EZ. Seveda pa nam naše zavlačevanje, pomanjkanje dinamke ni v korist, saj se v politiki prioritete lahko tudi spremenijo. Naše obotavljanje nas prav gotovo spravlja v stare ontekste in poskuse za oživljanje SFRJ. Za zdaj v Evropi še ne prevladujejo sile, ki bi nas rade videle v starih mejah, saj še pre-v aduje mnenje, da se je Slovenija dokaza-a kot država, ki zasluži svoje lastno živ-jenje. Je pa lahko zelo simptomatična Ga-’jeva izjava, do katere verjetno ni prišlo
samo iz nepoznavanja razmer na tem območju.
Zdaj pa bi se malo ozrla na slovensko prizorišče. SKD je tipična predstavnica evropsko usmerjene stranke. Kako to, da se je odrekla mestu zunanjega ministra, ko pa lahko prav na tem mestu oblikuje evropsko naravnanost slovenske zunanje politike?
Dejal bi dvoje. Odstopil sem iz načelnih, moralno-političnih razlogov, ker nas je partnerska stranka postavila ob zid. Mislim, da je bil moj odgovor s tega stališča pravilen in ga je stranka tudi podprla. Hkrati pa bi dejal naslednje: sam bi zelo težko vodil politiko v razmerah, ko bi imel proti sebi — tako glede Italije kot Hrvaške — ljudi, ki so uporabljali tudi provokacije. In tu je šlo /a ljudi, s katerimi bi morali voditi enotno politiko. V takih okoliščinah je bilo po sorazmerno uspešnih dosežkih težko računati, da bi se lahko kaj doseglo. Slišal sem, da so nekje rekli: „Peterletu ne bomo pustili." Prepričan sem, da bi se kasneje zgodilo kaj drugega in bi me prisilili, da bi zadeve moral zaostriti in kasneje tudi odstopiti.
Pomeni to, da SKD ni bila zaželena v vodstvu tega ministrstva?
Zdi se mi, da res ni bilo zaželeno, da bi v tem ministrstvu imela naša stranka preveč uspeha. V Evropi so me poznali že od prej, in sicer kot predsednika slovenske vlade in podpredsednika Evropske zveze krščanskih demokracij. Prav tako imam veliko stikov s krščan-skodemokratičnimi evropskimi strankami ter liberalnimi politiki, ki pa so v Evropi drugače povezani s krščansko demokracijo, kot je to primer v Sloveniji. Torej sem imel zelo dobro podlago za vodenje državne zunanje politike, saj so me v tujini sprejemali kot človeka novih časov.
Ko opazujemo vaša pogajanja v koaliciji, me zanima, ali so vedno povezana s slovenskimi državnimi interesi ali pa kdaj sledite tudi nekaterim strankinim, torej ožjim interesom?
Vedno trdim, da karkoli koristi državi, mora — vsaj dolgoročno — koristiti tudi stranki. Zanimivo pa je, da mi številni politični prijatelji, zlasti v razvitih demokracijah na Zahodu, svetujejo, naj v okoliščinah, kakršne so v Sloveniji, naša stranka iz koalicije izstopi. To je zanimivo predvsem zato, ker je doma — tudi v stranki sami — več glasov za to, da v koaliciji vztrajamo. Mi smo vedno sledili državnotvornim interesom in to je tudi stabiliziralo slovensko politično prizorišče. Po odhodu socialdemokratov smo v tej koaliciji edina stranka, ki v njej nastopa kot novonastala stranka ter tako opravlja tudi nadzorno funkcijo. Če še mi izstopimo, bo vse prepuščeno starim političnim silam; to pa bi bilo za Slovenijo zelo slabo.
Kam nas vodijo slovenski politiki? Ali boste, če boste menili, da vlada ne dela tistega, za kar se zavzemamo v svoji zunanjepolitični usmeriti vi, iz koalicije izstopili?
Kot je znano, mi nismo podpisali aneksa h koalicijski pogodbi, ker hočemo, da se dogovorimo tudi o programskih zadevah, začenši z zunanjo politiko, saj pri vsakršni politiki ne bomo sodelovali. Dobili smo zagotovila, da zunanje politike ne želijo menjati ter da jih ne zanima nikakršno razmišljanje o restavriranju nekdanje skupne države. Ta zagotovila smo dobili, zdaj pa potrebujemo tudi dokaze, da to v konkretnih političnih oblikah res drži. Tu pa za
Slovenski knjižni trg je v teh dneh preplavila zelo lepo oblikovana knjiga, katere natis že govori o tem, da bo postala uspešnica. Naslov knjige je OKOPI, napisal pa jo je znani slovenski politik, sedaj odžagani in torej že bivši obrambni minister Republike Slovenije Janez Janša.
Janša je s svojo knjigo prišel na dan pri Mladinski založbi v prvem natisu v 15 tisoč izvodih ravno pred občinskimi volitvami v Sloveniji in to je samo še en razlog več, da se bodo nekateri nanj še bolj jezili, kot so se do sedaj. V teh dneh pa pričakujemo še knjigo dr. Brejca, ki je bil za časa Janševega ministrskega dela postavljen na mesto šefa notranje policije z nalogo, da očisti to policijo slabega glasu nekdanje Udbe. Njegova knjiga bo nosila naslov „Vmesni čas" in bo gotovo tudi prava bomba, saj je znano, da so tudi Brejca odžagali,
zdaj dokazov ne vidimo. Če dokazov o tem ne bo in če se ne bo dalo dogovoriti za nadaljevanje prejšnje politike, nas v taki vladi ne bo zraven. Mi ne želimo, da se samo menjajo stolčki, ampak nas zanima tudi to, kaj bo vlada delala. Zahtevali smo samo urejene razmere; toda mesec dni po pripravi aneksa se še vedno nismo uskladili. Ne želimo delati pod časovnim pritiskom zaradi proračuna. Mimogrede tudi to: dejstvo, da slovenski proračun verjetno ne bo sprejet niti do junija, kaže na veliko pomanjkanje dinamike pri delu vlade ter na nekakšne politične igre, ki so predvsem uperjene proti nam ter proti gospodarskim ministrstvom, ki jih vodijo ljudje iz naše stranke. Nekateri javni razpisi ne bodo mogli biti objavljeni, to pa pomeni, da bodo trpele investicije. S tem pa bo slabela podlaga, na kateri bi morali postaviti trdno gospodrstvo.
Torej pravite, če se stvari ne bodo gibale v pravi smeri tudi na drugih področjih, lahko temu sledi vaš izstop iz koalicije?
Temu lahko sledu tudi izstop, ker ne želimo le asistirati pri kakršni koli politiki, saj jo želimo sooblikovati. Zdaj, ko parlament ne bo zasedal, imamo štirinajst dni časa, da vse te zadeve postavimo na prave temelje ter jih formaliziramo in medsebojna razmerja ustrezno uredimo.
Ko ste bili še zunanji minister, je letelo veliko pripomb na račun vaše kadrovske politike. Po vašem odhodu z ministrstva za zunanje zadeve pa je spet slišati kritike na račun te kadrovske politike, saj nekateri zdaj očitajo, res da bolj potihoma, da je bila preveč strankarsko obarvana. Je bilo res tako? Ali je prišlo po vašem odhodu do kakšnih pritiskov zoper ljudi, ki ste jih v MZZ pripeljali vi?
Očitek o strankarstvu se stalno ponavlja, vendar nima nobene podlage. V demokraciji so v tej službi lahko ljudje, ki pripadajo različnim strankam, kar v starem sistemu praktično ni bilo mogoče, saj so na vseh pomembnejših položajih bili ljudje, ki so pripadali eni stranki. Jaz nisem nikogar preverjal glede strankarske pripadnosti in so se zadeve odvijale v skladu s predpisi, pa tudi nihče ni izgubil službe. Opravil sem nekatere spremembe, za katere sem imel pooblastila. Zoper svoje postopke nisem dobil nobene formalne pritožbe. Me pa zelo zanima, kako se bodo zadeve v tem ministrstvu odvijale odslej, ko je mesto zasedel nov minister. Nekaj časa so nekatere moje odločitve v zvezi z ljudmi, ki so člani naše Stanke, zadrževali, vendar se je kasneje to uredilo. Ne vem, da bi zdaj šlo za kakšne posebne pritiske na ljudi, ki so nastopili službovanje v času mojega ministrovanja; mi pravijo, da so zdaj razmere vseeno nekoliko drugačne.
Pogovarjal se je Marcel Koprol
in to vedno isti ljudje. Gre za ljudi, ki jih Janša v svoji knjigi imenuje „neimenovana Organizacija", katere začetke vidi v šolanju na zloglasni politični akademiji Džeržin-skega v Moskvi, kjer se je šolal Mitja Ribičič, ki je vzgojil Matijo Mačka in današnjega slovenskega predsednika Milana Kučana, ob katerem je politično rastel tudi Janez Drnovšek, bivši jugoslovanski predsednik in sedanji predsednik vlade.
Že uvod knjige jasno pove, o čem Janša hoče pisati, predvsem o ljudeh, ki sedaj v slovenskem političnem vrhu držijo vse niti v svojih rokah in jih Janša nemalokrat označuje kar z besedo „naši". Po tisti znani socialistični-realistični logiji, „da ni važno kdo in kaj nekdo je, važno je predvsem to, da je naš."
Janševe teze v knjigi so lepo napisane, odpirajo pa vprašanja sedanje slovenske politike, na katera vidni politični predstavniki Slovenije ne dajo, neččjo dati, ali pa ne morejo dati iskrenih, poštenih odgovorov. Tako je zanimivo vprašanje, ki ga Janša vedno postavlja Kučanu: od kod je vzel denar za svojo bogato politično kampanjo pred volitvami leta 1992, zakaj sta on in Drnovšek lahko kupila državna luksuzna stanovanja — hiše za slabo desetino stvarne vrednosti teh nepremičnin in še in še. V svojem delu imenuje te akterje po njihovih imenih in se ne skriva za parolo „Vrzi kamen in skrij roko!" V tem vidim tudi glavno odliko knjige, naloga političnih izvedencev pa je, da iz knjige izbrskajo Janševe resnice.
Da je knjiga napisana iskreno in z zelo dobrimi podatki, priča tudi dejstvo, da v njej Janša govori o lastnih napakah in vzrokih, ki so pripeljali do tega, da je Demos razpadel. Knjiga je opremljena z velikimi fotografijami, na katerih se vidijo vsi „naši", je dejansko dober dokument o bivši partijski garnituri iz Slovenije, ki sedaj še naprej vlada Slovencem, seveda v drugih strankah, ki pa so vse v vladni koaliciji. Iz knjige izvemo veliko stvari, tudi take, ki jih raje ni. Priča pa o tem, kako krhka je ta ned emo krači ja v Sloveniji, kjer lahko nekdo rabi svoja javna občila in velikanske vsote denarja za prepričevanje ljudi pred volitvami, drugi pa tega sredstva nimajo in tudi denarja ne. Janševi Okopi nam predstavijo tudi bivšega zasliševalca jetnic in duhovnikov, oznovca in danes zelo uglednega izvedenca za slovensko katoliško Cerkev prof. dr. Zdenka Roterja v vlogi šefa štaba, ki je poskrbel, da je bil Kučan demokratično izvoljen za predsednika Slovenije.
Knjiga bo seveda ujezila Janševe politične nasprotnike, povedala nam bo, katere so tiste zvijače, s katerimi se obdržiš na konju, ki vedno zmaguje (Drnovšek) in nam pokazala, kako daleč je še Slovenija od zametkov prave demokracije. Osebno pa sem prepričan, da knjiga kakih večjih posledic v politični areni slovenskega življenja ne bo imela, kot ni imela do sedaj še nobena knjiga na Slovenskem večjega vpliva na politične premike.
Okopi so samo pričevanje časa in dokument o tem, kako se je v Sloveniji „veliko spremenilo, da se v bistvu ni nič spremenilo", saj je vsakomur jasno kot beli dan, da ima bivša nomenklatura dejansko še vedno vse v svojih rokah, od tajne policije, ki je slabo „premalana" Udba pa tja do gospodarstva in direktorjev vseh podjetij. Da o divjem lastninjenju in arogand oblasti niti ne govorimo! Človeka ob branju knjige prime bes in žalost obenem.
Vsemo pa piscu, četudi smo njegovi politični nasprotniki ali pa to nismo, ne moremo očitati, da nima velike ljubezni do slovenskega naroda in do slovenske države, kot tudi ne majhnega političnega znanja.
Jurij Paljk - N L
EGH£\ miMm&
Povezanost	partije
Nekdanji javni tožilec in kasnejši sodnik Ciril Ahlin je 9. maja na pričanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo o povojnih pravno dvomljivih sodnih procesih jasno ponazoril soodvisnost med institucijami takratne države, torej prepletenost med sodišči, javnim tožilstvom, policijo in vrhom partije.
Ciril Ahlin je bil od leta 1948 do sredine šestdesetih let v javnem tožilstvu, kasneje pa je bil sodnik na različnih sodiščih. Na pričanju je zelo jasno predstavil sistem odvisnosti tožilstva od policije in političnih navodil ter opisal takrat prevladujoče ozračje v pravosodju, ki ga je obvladoval predvsem strah na eni in izrazito karieristično gledanje velikega števila uslužbencev na drugi strani. Predsednik preiskovalne komisije Jože Pučnik je Ahlinu predočil
Slovenski dolgovi
Minister za finance Gaspari in guverner Banke Slovenije France Arhar sta se vrnila iz ZDA, kjer sta se pogovarjala s predstavniki mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke ter z vodstvom Chemical Bank, ki predseduje konzorciju komercialnih bank. Konzorcij komercialnih bank je ob pariškem klubu edina skupina upnic nekdanje SFRJ, s katero Slovenija nima ločenega sporazuma. Skupni dolg nekdanje SFRJ do konzorcija je 4,2 milijarde dolarjev, za 3,1 milijarde dolarjev so znani končni porabniki, drugi del pa je t.i. nealocirani dolg, za katerega ni znano, kdo ga je v resnici porabil. Slovenija je bila doslej pripravljena plačati 500 milijonov dolarjev dolga, konzorcij pa je zahteval plačilo dvakrat večjega zneska. „To niso bila pogajanja," je dejal minister Gaspari, „ampak prvi korak k možnemu dogovoru s predstavniki konzorcija komercialnih bank". Tako britanski finančni minister, s katerim se je minister Gaspari pogovarjal, kot tudi na ameriškem finančnem ministrstvu in na sedežu Chemical Bank so dali vedeti, da bi ločen dogovor Slovenije s konzorcijem podprli.
obtožnico, ki jo je oktobra leta 1959 kot okrajni tožilec sestavil proti skupini duhovnikov. Pričevalec je vsebino, ki je temeljila na verbalnem deliktu, pojasnil s takrat veljavnim navodilom političnih oblasti, da se duhovščini prepreči kakršno koli opredeljevanje do politike.
V skladu s tem navodilom je bilo treba tako delovanje duhovnikov zunaj Cerkve preprečiti in imeti za kaznivo dejanje.
Pred preiskovalno komisijo državnega zbora je pričala tajnica tako imenovanega sodišča za narodno čast v letu 1945 dr. Darinka Čobal. Predstavila je predvsem delo sodišča narodne časti, ki je od 1. julija 1945 do jeseni istega leta zaradi „nečastnega" ravnanja med okupacijo obsodilo na družbeno koristno delo več kulturnikov in gospodarstvenikov.
Kot tajnica sodnega senata je sodelovala pri t. i. kulturniškem procesu, na katerem je povojna oblast sodila ustvarjalcem, ki se med vojno niso držali zapovedanega kulturnega molka. Iz tistega časa se je spomnila ostrega tožilčevega nastopa, ni pa se spomnila višine dosojenih kazni. Med drugim je povedala, da se je tožilec že pred procesom zavzel za ostre kazni in da je bilo vsako takratno sojenje, tudi proces proti gospodarstvenikom in tisti v Logatcu, zaradi naglice slabo pripravljeno. Sama je imela občutek, da je igralo pomembno vlogo tudi „osebno sovraštvo" do obtožencev. V dokaz pritiska, ki so mu bili takrat podvrženi predstavniki pravosodja, je Čobalo-va navedla primer samomora javnega tožilca Marka Dostala.
Mogoče vas bo zanimalo...
— da je na škofovski sinodi v Rinu neki jezuitski škof iz Konga predlagal, naj bi tudi ženske lahko postale kardinali...
— da je novembra začel z oddajami v Šentvidu pri Ljubljani Radio Ognjišče...
— da bodo agenti ameriške obveščevalne službe CIA, ki so po veri katoličani, imeli svojega kaplana...
Mladika, Trst, št. 9/10 1994
Pred odločilnimi dogodki na Balkanu
Skoro vse svetovne družbe so edine, da je diplomatski sporazum med Srbi, Muslimani in Flrvati po kršenju štirimesečnega premirja že skoro nemogoč. Napovedujejo množični izbruh vojne v Bosni med zgodovinsko sprtima narodoma. Izgleda, da so se vsi odločili rešiti delitev ozemelj na bojiščih. FIrvaška muslimanska federacija v Bosni je dejansko le želja nekaterih politikov. Hrvati v Hercegovini v temelju odklanjajo večetnično bosansko državo in so pripravljeni le na priključitev k hrvaški samostojni državi, prav tako bosanski Srbi za priključitev k Srbiji in Črni gori.
Položaj je zaostril odlok hrvaške vlade, ki do sedaj še ni pooblastila, bolje podaljšala prisotnost varnostnih čet ZN na Hrvaškem. Te so do sedaj preprečevale boje med krajinskimi Srbi, Muslimani in Hrvati. Mandat bo potekel 31. marca. Optimisti pričakujejo, da bo Tudman to odločitev spremenil.
Kočljivo vprašanje so pred tednom v Key West (Florida) obravnavali za zaprtimi vrati vojni ministri ZDA, Nemčije, Francije
in Anglije. Razgovor se je zaključil z odločitvijo poslati na Balkan 40.000 vojakov NATO. Ti naj bi v prvi vrsti služili umiku varstvenih čet na Hrvaškem in v Bosni.
Balkansko vprašanje prehaja že dalj časa v kočljive razlike med ZDA, Nemčijo, Francijo in Anglijo. Kongres ZDA pritiska že dalj časa na predsednika B. Clintona, da ukine zaplembo orožja Muslimanom. Ti bi orožje lahko dobivali le preko Hrvaške. Kot Srbi preko Romunije iz Rusije.
Politične razlike med ES in ZDA se zaostrujejo v taki meri, da že ogrožajo sporazum med evropskimi silami in ZDA-Nemški tisk ne vidi v novi Jugoslaviji jamstvo miru na Balkanu, nasprotno menijo nekateri francoski in angleški politiki.
Smo pred velikimi odločitvami. Bog daj, da bi srbski, hrvaški in muslimanski politiki prišli končno do spoznanja, da lahko zagotovijo mir na Balkanu le v sporazumu sami. To želi tudi slovenski narod.
-ERNE
Učiteljice skupaj z državnim sekretarjem za Slovence po svetu dr. Vencljem (zadaj) in njegovo ženo (druga od desne).
V lepem, sončnem, zimskem popoldnevu smo se odpeljale z avtobusom proti Beli Krajini.
Bela Krajina leži jugovzhodno od Ljubljane. To je kraški svet, poln majhnih vzpetin in gričkov, med katerimi se skrivajo globoko v dolinah vrtače. Tudi je znan po brezovih gozdovih in vinski trti. Med gozdovi so „stelniki" — to so jase pokrite s praprotjo. Njen sedanji relief je rezultat mlajših in novejših tektonskih premikov in akumulacije. Površje Bele Krajine pa je s svojo erozivno močjo preoblikovala tudi reka Kolpa, zato so ponekod nastali kraški pojavi, drugod pa tudi čudoviti podzemski kraški svet.
Medtem ko je še na Dolenjskem ležal sneg, se je zemlja v Beli Krajini že pripravljala na pomlad: počiščen svet, zorane njive, že pripravljene za posej.
Pot se je vila mimo Črmošnjic, Mešarije, Težke vode do Suhorja. Važen kraj z lepo cerkvijo. Tu živijo potomci Uskokov — obrambne vojske proti Turkom, večinoma grško-katoliške vere. Cesta je zavila na levo stran in kmalu smo prišle do glavnega mesta — Metlike. Metlika je kmetijskega značaja. Na jugu mesta je komenda. Dvonadstropna stavba, sedež nekdanjega viteškega nemškega reda. Zraven stoji župnijska cerkev, v kateri je bil za kaplana škof Friderik Baraga.
Sredi Metlike je grad, v katerem je muzej. Razdeljen je po sobah. Prva kaže zunanjo podobo te dežele, druga pa arheološko zbirko. Najstarejši predmeti so iz mlajše kamene dobe. Bolj živo ostane v spominu kultura „žarnih grobišč" — bronasta doba, od osmega do trinajstega stoletja pred Kristusom. Iz te kulture je značilno, da so svoje umrle sežigali in ostanke dajali v žare, vse skupaj pa zakopali v urejena grobišča. Kulturo žarnih grobišč so uničili Iliri, ki so se naseljevali od petega do osmega stoletja pred Kristusom.
Ob koncu drugega stoletja pa so našli od Rimljanov prinešenega boga Mitra. Original se nahaja pred vasjo Rožanec, vklesan v živo skalo, odlitek tega pa imajo v muzeju. Okoli leta tisoč dvesto po Kristusu pa začno „Višjegorski gospodje" tu naseljevati Slovence. Preje pa je to področje pripadalo Hrvaški.
V štirinajstem stoletju sta že poznani
mesti Metlika in Črnomelj, ki sta še danes edini večji belokranjski mesti.
Za časa turškega obdobja sta bili ti mesti večkrat požgani, zato sta začeli zaostajati za „Kranjsko deželo". V devetnajstem stoletju pa sta se skušali spet približati Kranjski. 1850. leta so ustanovili mestno godbo in čitalnico in leta 1869 je Josip Savinšek ustanovil prvo požarno obrambo. Leta 1914 pa je stekla železnica do Črnomlja.
To sta kraja slovenskih umetnikov. Znan je kipar Gangel, ki je izklesal Valvazorjev in Vodnikov spomenik ter relief nad vhodom v opero. Vavpotič - portretist, Božidar Jakac - slikar, v Vinici pa je bil rojen pesnik Oton Zupančič.
Nato nas je avtobus odpeljal do Adle-šičev. Ker je to kamnit svet, se ljudje bavijo še z drugim poklicem na primer čebelarstvom.
Gospodar-„gazda" Adlešič nam je razložil potek prodobivanja medu, kaj je cvetni prah in propolis ali zadelavina, uporaba tega v zdravilstvu in nevarnosti, ki pretijo čebelam (čebelna uš). Nazdravile smo s pristno medico in jedle doma spečeni kruh.
Po nekaj ovinkih pa smo že prišle na Cvetkovičevo domačijo. Tu smo si ogledale belokranjske vezenine in izdelovanje domačega platna. To nam je gospodinja pokazala tudi na statvah. Ogledale smo si razstavo in muzej: poročne obleke, stkane in vezene doma, razne prte in prtičke ter barvaste pirhe.
V eni izmed sob te domačije se je oglasila na klavirju nežna glasba Gounodove „Ave Marija", katero je z vsem občutkom odpela Terezka Prijatelj Žnidarjeva.
škoda, da smo se v Črnomelj pripeljale že skoro v mraku. To je večje mesto kot Metlika. Bolj industrijsko, znano po rudniku premoga, ki pa danes ne obratuje več. Leži ne daleč od reke Kolpe. Ima tri mostove, po sredi mesta pa teče reka Lahinja. Znano je po gradovih, lepo urejenih cerkvah in ima lepe izletne točke. Ob obronkih ceste, ki pelje na pokopališče, pa so že dvigali glavice zvončki, trobentice in telohi.
Nazaj pa smo se vrnile južno od Gorjancev mimo Mirne gore v Dolenjske Toplice.
Marjeta in Tatjana Stariha
Slovenci na Primorskem
Osemdeset let dr. Kazimira Humarja
NOVICE IZ SIOVENIJE M SLOVENCI V ARGENTINI
PIRAN — Pred poldrugim letom so grafijo za nastope v živo. — Rockovska	_	*	ga. Ana Urbančič Loboda in Toni Oblak,
osnovno šolo Ciril Kosmač sprejeli v	skupina Bombe je izdala svojo drugo kase- O$0llll0 MOVIC0 krstil pa je župnik Jože Škerbec.
Unescov program. V njem je združenih	to in kompaktno ploščo Metafzične svinje.	Čestitamo!
2.960 šol iz 116. držav. V Kosmačevi je čez	Bolj kot njihove skladbe so znani zapleti s	Poroki: V soboto, 18. marca, sta se po-
šeststo šolarjev, v njej pa je tudi begunska	cenzuro, ki jim je — kot pravijo — onemo-	Rojstvo: V	Kaliforniji, ZDA, se je 10. ročila v cerkvi Santa Cruz v Buenos Airesu
šola, kjer se uči 100 otrok iz BiH. Zaenkrat	gočila predvajanje pesmi s prve	kasete po	januarja rodila Vanessa Dimnik, hčerka	Ivan Niko Korošec in Liliana Trejo Gen-
je edina Unescova šola v Sloveniji. Med	Radiu Slovenija.	Andreja	in Veronike roj. Vester.	decher. Za priče so bili njuni starši lic. Ivan
raznimi projekti sodi na prvo mesto siste-	LJUBLJANA — V Muzeju novejše	Čestitamo!	Korošec in ga. Pavla Korošec ter nevestini
matični pouk mirovne vzgoje.	zgodovine je bila odprta razstava Slovenski Krsti: 18. marca je bila krščena v cerkvi	starši. Poročni obred je opravil župnik
LJUBLJANA — Kot vsako leto, je revi-	olimpizem. Prikazani so športni predmeti,	Vnebovzetja in Svetega Andreja Maria	France Urbanija,
ja Jana izpeljala akcijo za Slovenko leta. Za	fotografije, kolajne, nekateri še iz časov	Sofia Hernandez,	hčerka	Damiana	in Eve	V cerkvi Holly Spirit v Kaliforniji, ZDA,
lansko leto je izbira pripadla igralki Mili	izpred prve svetovne vojne. Bogata tradicija	roj. Smersu.	sta 28. januarja med poročno mašo prejela
Kačič; drugo mesto je zasedla onkologinja	je še bolj pokazala na	nujnost,	da se na	V nedeljo, 19. marca, je bila krščena	zakrament sv. zakona Marko Tomazin in
dr. Metka Klevišar, tretje pa državna se-	podlagi predmetov, ki	so večinoma v za-	Viktorija Bobrik, hčerka Gustava in Uršule	Monica Morales. Za priče so bili Metka
kretarka na ministrstvu za ekonomske od-	sebni lasti ali last športnih zvez, začne pri-	roj. Žitnik Yaniselli. Botra sta bila Maria	Tomazin roj. Erjavec in Franci Tomazin ter
nose s tujino Vojki Ravbar.	pravljati ustanovitev športnega muzeja.	Teresa Lo Presti de Malaspina in Janez	Cecilia Solorzano in Javier Lopez. Poročil
LJUBLJANA — Stranka krščanskih so-	LJUBLJANA — Z uradnim začetkom je Aleksander Žitnik Yaniselli. Krstil je dr. pa ju je g. Stanko Jazbec,
cialnih socialistov (SKS) se je združila z	nastopil delo varuh človekovih pravic. Kot	Jure Rode.	Čestitamo!
delom nekdanjega socialnega krila Slo-	pravi v tej službi je Ivo Bizjak, bivši notranji	V slovenski	cerkvi Marije	Pomagaj pa je	Smrti: Umrla je v Ramos Mejfa Marija
venskih krščanskih demokratov. Z zdru-	minister. Istočasno pa je prenehal delovati	bil v nedeljo, 19. marca, krščen Ivo Smr-	Gabrejna (91) in v Villa Madero Lojze
ženjem se je rodila tudi novo ime: Kr-	Svet za varstvo človekovih pravic, ki ga je	delj, sin Iva in Irenke roj. Loboda. Botra sta	Boltar. — Naj počivata v miru!
ščansko-socialna unija.	vodil osporavani dr. Ljubo Bavcon. Svet je	 v.,,,,,..__
PODČETRTEK — Vsak prvi petek ali	bil ustanovljen pri bivši SZDL kot protiutež *
soboto v mesecu (razen dvakrat v poletju)	demokratično usmerjenemu odboru, ki ga
bodo literarni večeri v spomin na 195-let-	je vodil Igor Bavčar. Bavconu je pred letom
nico rojstva škofa Antona Martina Slomška.	predsednik Kučan podelil republiško od-
Na prvem večeru je predstavil svojo knjigo	likovanje, zaradi česar so Peterle, Janša in
O domovina pesnik in igralec Tone Kunt-	drugi vrnili svoja.
ner, sodelovali pa so z glasbeno točko	LJUBLJANA— Novembra leta 1991 so
Kamniški koledniki. Na nasledjih se bodo	začeli v Operi SNG s predstavami Straus-
zvrstila znana imena slovenske literature,	sove oprete Netopir. Od takrat pa do srede
Lot so Drago Jančar, Alojz Rebula, Boris	januarja letos so jo zapeli že stokrat in
Pahor, Tone Pavček, Janez Menart ali Zorko	predstave so bile vedno razprodane in
Simčič. Srečanja bo vodil literarni kritik in	kaže, da bodo še kar nekaj časa. Netopir je
urednik Aleksander Zorn.	tudi prva opereta, ki je bila postavljena na
LJUBLJANA — Slavistično društvo	operni oder po drugi svetovni vojni.
Slovenije je praznovalo šestdesetletnico	PLETERJE — Prior pleterske kartuzije
dela. Društvo skrbi za raziskovaje in po-	Jean Maria Hollenstein je dobil zlati znak
učevaje slovenskega jezika in književnosti;	Rdečega križa Slovenije. Najvišje priznanje
v njem je okoli dva tisoč petsto članov, ki	RKS mu je bilo podeljeno zaradi podpore
so bili povezani prej preko revije Slovenski	in pomoči Rdečemu križu pri izvajanju
jezik, nato Slavistične revije, zdaj pa jezik	njegovega humanitarnega poslanstva. S
in slovstvo. Trenutno je njegov predsednik	priorjevim prizadevanjem je dobilo pomoč
France Novak.	170 tisoč slovenskih družin in 150 tisoč
VELENJE — Z uvedbo sanacijskih	beguncev,
programov se je reka Paka izboljšala od pol	LJUBLJANA — Ministrstvo za obrambo
do enega kakovostnega razreda. In tudi	je financiralo prvo pregledno karto Repu-
Velenjsko jezero bo polagoma izboljšalo	blike Slovenije v merilu 1:200.000. Naročilo
kakovost svojih voda, ker vanj ne prihaja	jo je na Inštitutu za geodezijo in fotogra-
več onesnažena voda iz odlagališča pepela.	metrijo, ki jo je izdelalo na podlagi sedanjih
DRAŽGOŠE -— Ob triinpetdesetletnici	matematičnih osnovah, ki veljajo v državah
požiga Dražgoš, ki so ga izzvali partizani	Evrope in članicah Nato. Izdana je v ve-
2 napadom nemške čete, se je zbralo nekaj	likosti 100 x 140 cm.
tisoč ljudi na spominski slovesnosti. Kljub temu, da je že dolgo let slovesnost povedna s športno-rekreativno prireditvijo, so kronisti zapisali, da je med udeleženci vedno manj mladih, ki bi nadaljevali s tradicijo te prireditve.
MARIBOR— Upokojenci po Sloveniji So imeli do sedaj podobne tegobe kot argentinski, ko je bilo treba dvigniti mesečno Potrdilo o izplačilu pokojnine na banki, v kateri imajo račun ali knjižico. Dolge vrste starejših ljudi pa bodo polagoma skopnele, ker so najprej v Kreditni banki Maribor, nato pa že v Novi Ljubljanski banki, uvedli novost, da lahko upokojenec dvigne potrdilo v katerikoli bančni enoti.
PORTOROŽ — Več važnih turističnih organizacij je ustanovilo prvo zasebno tu-nstično šolo, iz katere naj bi izšli z naslo-
V četrtek, 2. marca, so prijatelji in znanci skupaj z msgr. dr. Kazimiram Humarjem proslavili njegov osemdeseti življenjski jubilej. Pobudo za srečanje je dalo uredništvo Katoliškega glasa, tednika, kateremu je gospod Humar vdahnil veliko svojih moči, upov in trdne življenjske volje.
NOVICE S PRIMORSKE
v°rn dmlomirani inženir organizacije turizma. Študij na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem bo imel devetnajst predmetov in trajal tri leta; po prvem letniku mora študent opraviti 200 ur obvezne delovne prak-se< v drugem bo en cel semester (600 ur) Praksa, po tretjem pa 200 ur, med katerimi °do pripravili diplomsko nalogo.
LJUBLJANA — Pevka Madonna je uriela tudi v Sloveniji svojo oponaševalko. ila je to Andreja Makoter, ki pa je imitira-a tudi druge pevske zvezde. Vendar je °Pustila oponašanje in začela lastno karie-ro- Izdali so ji že dve plošči; ker pa ima tudi Plesno izobrazbo, sama sestavi tudi koreo-
NA POBUDO Južnotirolske ljudske stranke so se v Bocnu zbrali predstavniki manjšinskih strank in avtonomističnih gibanj v Italiji, da ustanovijo posebno zvezo. Sklic je bil povsem uspešen, saj so predstavniki posameznih skupin ugotovili, da imajo veliko stičnih točk in skupnih pogledov. Stranka Slovenske skupnosti že dolga leta vzdržuje stike in občasno tudi sklepa volilne koalicije; južnotirolska stranka se do sedaj ni vključevala v manjšinske koalicije. Poleg navedenih so se zgodovinskega srečanja udeležili tudi Triden-tinsko-tirolska avtonomistična stranka in Union Voldotaine iz doline Aosta. Na predstavitvi skupnega dokumenta na tiskovni konferenci je vladalo veliko zanimanje med časnikarji.
PO PETIH SREČANJIH za oblikovanje novega vsemanjšinskega telesa je razvidno, da v teoriji obstaja soglasje za rešitev tega vprašanja. Vsi razpravljalci se strinjajo s predlogom, da bi vsemanjšinko telo bilo izraz volitev. Zapletati se začne takrat, ko je treba to soglasje spremeniti v konkretne dogovore med raznimi komponentami, ki so se udeleževale srečanj. Nekateri, kot so predstavniki Severne lige, pa se vedejo, kot
V glavnem posegu je urednik Dušan Jakomin dejal, da je ideja za to srečanje „prišla iz srca: ne kot prijetna dolžnost, ampak kot občutek in potreba po spontanem priznanju človeku, duhovniku, ki je vse svoje življenje posvetil Bogu, dušam — bližnjim in narodu."
Nadalje je sedanji urednik podčrtal velike zasluge dr. Humarja, ki je v težkih časih velikega trpljenjam v katerih „so nam hoteli vsiliti tujo učenost" in „nas odtrgati od vere in Cerkve", ostal zvest Cankarjevemu klicu: Mati, Domovina, Bog. Velike zasluge ima tudi zaradi tega, ker se je med redkimi „lotil pisanja in sproti zaznamoval
da bi jim bilo bolj pri srcu to, da bi uničevali obstoječe, kot pa da bi gradili novo.
KOT PROTEST proti zmanjšanju prispevkov javnim šolam, povišanju davkov na univerzi ter vzporedni finančni podpori privatnim šolam so študentje na višjih šolah stavkali. Stavki so se pridružili tudi študentje na slovenskih višjih šolah, ki so zasedli šolske stavbe. V tem času so poglobili nekatere teme, ki jih v učnih načrtih ni, imeli razna predavanja in obiskali gledališča ali druge kulturne prireditve.
in količil jasne mejnike, Pero mu je kar teklo in zato je dejal, sejal, svaril, opozarjal, zavračal in vzgajal." Ob koncu pa se je pogled g. Jakomina ustavil še pri današnjemu delu na Katoliškem glasu: „Naš tisk, posebno Katoliški glas, bo ostal v ideji in zamisli nespremenjen. Pri njem morajo sodelovati starejše in mlajše moči... Novi oprijem in potreba po novem izrazu ne izključuje prvotne zamisli; še vedno veje isti duh... Z uporabo sodobnega jezika oznanjamo iste resnice in vrednote, ki so temelj našega in drugih narodov."
Dekan g. Anton Lazar je v svojem posegu prehodil duhovniško pot Kazimirja Humarja, človeka, ki se je že kot mlad novomašnik „velikodušno razdajal ljudem, ki so veliko trpeli zaradi vojne". „Več vreden kot vse obilno delo v dušnem pastirstvu, v šoli in na kulturnem področju, ki ga je ta leta močno zaposloval, je njegov vzorni odnos do človeka. O tem bi lahko povedali slovenski misijonarji... duhovniki z one strani meje... Slovenci, raztreseni po Evropi in po svetu... izobraženci, študentje, navadni ljudje..."
Pozdrav in voščilo je v imenu tržaških duhovnikov izrekel tudi msgr. Vončina. Dr. Damjan Paulin se je K. Humarja spomnil predvsem kot zaslužnega kulturnega delavca, prvega predsednika Zveze slovenske katoliške prosvete; prof. Andrej Bratuž se mu je zahvalil za veliko vzgojno delo na šolskem področju; Julijan Čaudek se ga je spomnil kot ustanovitelja skavtske organi-zacje na Goriškem, kot človeka, ki je s to pobudo dal mladim goriškim Slovencem možnost rasti v odnosu z Bogom, s sočlovekom in z naravo.
K. Humarju so potem izrekli voščilo še mnogi prijatelji, to je dokaz njegovega širokega delovanja na teritoriju in z ljudmi. Posegel je tudi prof. Arnolfo De Vittor, predstavnik tednika Voce isontina. Skupni dar in pesmi v izvedbi dekliškega zbora Alenka iz Števerjana so K. Humarju izrazili zahvalo, ki mu jo je naša zemlja res dolžna, in voščilo: še na mnoga leta, Kazimir Humar!
Jubilantu čestita tudi Svobodna Slovenija v imenu vse slovenske protikomunistične skupnosti v Argentini, saj jo je od vsega početka redno spremljal v svojem časopisu, ki je bil vedno na pravi liniji v verskem, narodnem in idejnem pogledu.
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Špecialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel.: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel.: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. ,,B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840
vi
LEGAJO N® 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
p\ Latalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18. do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel.: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2B B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKTURA Arh. Jure Vombergar - načrti in vodstvo gradbenih del. Av. Gaona 2776, Haedo. Nov telefon: 443-7385. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574 /654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Gospodarske novice
LITOPSTROJ IMA DOVOLJ DELA, saj je bil pri natečaju izbran za dobavitelja turbin pri prenovi dravskih elektrarn. Litostroju bo to prineslo dela za pet let in pomembne ugodnosti, ki jih potrebuje pri sklepanju podobnih poslov.
20.000 HEKTAROV OZIMNIH ŽIT. V pokrajini ob Muri, žitnici Slovenije, je letos zasejanih kar 19.910 hektarjev površin. Na 16.176 hektarov je posejana pšenica, na 2.938 hektarov ječmen in na 717 hektarov rž. Ostanek površin je namenjen drugim ozimni žitom. Na tolikšno posejanost je vplivalo ugodno jesensko vreme.
SLOVENSKI MOŽGANI V TUJINI. Institut za ekonomska raziskovanja je izvedel nalogo „Beg možganov in gospodar-
SLOGA, KOT VEDNO
NUDI: - varne in dobro obrestovane naložbe v PESIH in DOLARJIH.
DAJE:	- posojila na ugodne obresti v PESIH in DOLARJIH.
DAJE:	-	podpore ob poroki, rojstvu, ob končanih srednješolskih in
visokošolskih študijih (gotove stroke), ob uradno potrjeni stalni in popolni nesposobnosti za delo in ob smrti. Daje tudi starostno podporo.
SLOGA DA VEČ: V SLOGI JE MOČ!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE BUENOS AIRES
Fran S. Finžgar
VERIGA
Kmečka drama v 3. dejanjih Predstave:
sobota, 25. marca, ob 18 in 20.30	-	nedelja,	26.	marca	ob	17
Začetek točno ob napovedani uri!
RENT-A-CAR Ilex-Impex v Sloveniji
• Najem avtomobila.
• Skupinski prevozi po Sloveniji.
Ugodne cene za Slovence po svetu.
V Ljubljani Boštjan Kocmur: tel./faks 00-386-61-345-734 V Buenos Airesu tel. 651-7459 oz. 258-8952
Polelna	šola	sloven
Ljudska univerza - Ormož
Dragi rojaki!
Počitnice s POLETNO ŠOLO SLOVENSKEGA JEZIKA, ki so prvenstveno namenjene Slovencem na tujem, beležijo že tretje leto izvajanja.
Projekt smo pripravili in Vam ga z ve-seljm ponujamo. Menimo, da Slovenci na tujem želite ohraniti odnos z matično domovino, kar od Vas in Vaših potomcev zahtevata poznavanje slovenskega jezika, kulture, zgodovine... Prav to pa Vam ponujamo.
Prosimo, da z našo ponudbo seznanite svoje člane.
Seveda smo našo ponudbo pripravljeni podrobnje pojasniti, če to želite.
Prlekijo pa lahko obiščete tudi brez vključitve v poletno šolo slovenskega jezika. Tudi tako bomo veseli Vašega obiska in se potrudili, da boste čas med nami preživeli prijetno, v najboljšem vzdušju.
Lep in prisrčen pozdrav iz Ormoža!
Ernest Vodopivec, direktor
Pojasnilo:
V štirih tednih je več jezikovnih tečajev, obogatenih z izleti in ogledi po Slovenskih goricah, s kopanjem in prireditvami. Udeleženci lahko izberejo dvo- ali štiritedenski program.
ski razvoj Slovenije". Glavni cilj je bil oceniti ekonomsko škodo bega slovenskih možganov in najti ustrezne rešitve. Sedanja sestava zdomcev kaže, da jih je med njimi okoli 2.000 z visoko izobrazbo.
ZANIMIVO BRANJE je poslovni almanah o uspešnih podjetjih. Brošuro na 170 straneh je izdal Gospodarski vestnik. Poleg opisa 300 največjih oz. najuspešnejših podjetij obsega knjižica še mnogo drugih zanimivosti o industrijski proizvodnji, cenah na drobno, življenjskih stroških itd.
%ppHMIHWMiWlH
ESLOVENIA LIBRE
Tečaji se prično 1. in 15. avgusta. Normalni in intenzivni tečaj trajata vsak dan od 9.—11. ure, intenzivni tečaj pa se nadaljuje še eno uro popoldne. Bivanje in prehrana so v Hotelu Ormož v Ormožu (lahko pa stanujete tudi pri sorodnikih). Cene: 2-tedenski program:
pouk 240 $, hotel 280 $
4-tedenski program: pouk 480 $, hotel 560 $
Intenzivni tečaj je 11 $ na teden dražji. Propagandna brošura se konča z naslednjim vabilom:
Preživite počitnice v krajih, kjer sta pognala korenine argentinska Slovenca Ruda JURČEC, književnik in organizator kulturnega življenja naše povojne emigracije in dr. Vinko BRUMEN, publicist in mentor pri Slovenski kulturni akciji. Ogledali si bomo njuni rojstni hiši in razpravljali o njunih literarnih in publicističnih delih.
Podrobnejša obvestila v uredništvu Svobodne Slovenije.
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUC1DA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual NP 85.462	
Naročnina 5*,r>bodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa S 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
Čeke na ime „Eslovenia Libre''
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel./Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
ČETRTEK, 23. marca:
Seja upravnega sveta Zedinjne Slovenije ob 20. uri.
SOBOTA, 25. marca:
Slovensko gledališče BA: Predstava F. S. Finžarja drame Veriga ob 18 in 20.30. NEDELJA, 26. marca:
Slovensko gledališče Buenos Aires: Predstava F. S. Finžarja drame Veriga ob 17. SREDA, 5. aprila:
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 16; predaval bo žup. Jože Škerbec. NEDELJA, 9. aprila:
V Rožmanovem domu maša, blagoslovitev butaric in oljk, nato skupno kosilo. SOBOTA, 21. aprila:
Maša in komemoracija za pok. delegata dr. A. Starca v Slov. hiši.
NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije.
t
Gospodove milosti bom na veke opeval (Ps 88)
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je dne 14. marca, stara 91 let, v Gospodu zaspala naša draga sestra in teta, gdč.
Marija Gabre j na
Prisrčno se zahvaljujemo delegatu Jožetu škerbcu za dolgoletno duhovno pomoč, podelitev poslednjih zakramentov, pogrebno mašo ter molitve na pokopališču. Enako Tonetu Bidovcu za prinašanje sv. obhajila ter vsem prijateljem in znancem, ki ste jo kropili in spremljali na zadnji poti na pokopališče Villegas.
Žalujoči: sestra Francka,
nečak inž. Ivo Majhen z ženo, nečakinja Aleksandra por. Žebre z družino v domovini brat Jernej z družino
Buenos Aires, Unec.