PRIMORSKI DNEVNIK ; Poštnina plačana v gotovini ftA „ Abb. postale I gruppo “ CeM oil UF Leto XXVH. St. 135 (7923) PRIHOD JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE V GLAVNO MESTO LR KITAJSKE TRST, četrtek, 10. junija 1971 V Pekingu so slovesno sprejeli jugoslovanskega zunanjega ministra Mirko Tepavac je imel včeraj prve pogovore z namestnikom vlade LR Kitajske - Sprejem delegacije SFRJ v vsekitajskem parlamentu PEKING, 9. — Peking Je danes priredil lep sprejem državnemu |*lniku za zunanje zadeve Jugoslavije Mirku Tepavcu, ki je s sode-'>vci prispel z letalom, ki je belo okrašeno z jugoslovansko in kitaj-*ko zastavo, iz Šangaja v glavno mesto LR Kitajske. Na letališču okrašenem z veliko jugoslovansko in kitajsko zastavo so jugoslovansko delegacijo prisrčno pozdravili namestnik predsednika vlade Li Hsien "jien, vršilec dolžnosti zunanjega ministra Chi Peng Fei, drugi visoki "■tajski funkcionarji ter zastopniki pekonškega revolucionarnega komiteja. Na letališču so bili tudi voditelji diplomatskih misij akredi-"ranih v Pekingu, osebje jugoslovanskega veleposlaništva in drugi *u9oslovani, ki so se trenutno nacejali v Pekingu. Jugoslovanski veleposlanik Oreščanin se je pridružil ;*legaciji že včeraj v Šangaju. V 'est jugoslovanske delegacije se je *bralo na letališču več tisoč mladincev in mladink v slikovitih narodnih nošah, ki so s skandiranjem 4 mahanjem jugoslovanskih in ki-t*iskih zastavic pozdravili iugoslo-Vanske goste. Letališče je bilo okrajno s številnimi transparenti v ejtajščini in srbohrvaščini, med dru-jjini z naslednjimi napisi: .Dobrodošli jugoslovanski qostje», oživelo ; Wiatel,istvo kitajskega in iugoslo-J^nskega naroda* in z gesli s ka-I kritni se izraža odločna podpora ‘Učenim narodom sveta, posebno pa j ^dokitajske. Medtem ko je Tepavac s člani delegacije v spremstvu gostiteljev °bšel več sto metrov dolg špalir, ; *o mladinci in mladinke ob zvokih i “obnov prikazali razne igre. Po kontnem odhodu so mladinci in mla-; dinke obkrožili jugoslovansko dele-! frčijo, ki se je zatem ob burnih i lri prisrčnih pozdravih odpeljala v 1 ledišče mesta, kjer bo rezidenca i *"i'iiIiihiiiiiii::ii!!!!iiIm.... Ameriška trgovinska delegacija v Beogradu (Od našega dopisnika) Beograd, 9. — Danes je prišla v Beograd trgovinska misija ^hlerižke vlade, pod vodstvom po-'hotrdka ameriškega ministra za kovino Richarda Whiteya. Med *ttridnevnim bivanjem v Beogradu se bodo člani ameriške misije Ogovarjali z zastopniki zveznega ^Vršnega sveta in gospodarstvemi-o možnostih za razširitev blagovne izmenjave, novih možnosti 84 razširitev gospodarskega sodelovanja. med obema državama in o dktžnosti ameriških naložb v jugo-^dvainskem gospodarstvu, B. B. državnega tajnika Mirka Tepavca med bivanjem v Pekingu. Danes popoldne so se v Pekingu pričeli uradni razgovori med državnim tajnikom Mirkom Tepav-cem in namestnikom predsednika vlade Li Hsien Nienom in njunimi sodelavci. Po razgovorih je bil v čast jugoslovanske delegacije v vsekitajskem parlamentu slovesen sprejem. Jutri je na sporedu nadaljevanje uradnih razgovorov ter razgovori s premierom kraljevske kamboške vlade Pin Nouthom in srečanje z voditeljem Kambodže princem Siha-nukom. Jugoslovanska delegacija se bo zadržala v Pekingu do nedelje zjutraj. Poziv predsednika Avstrije za mednarodno zaupanje DUNAJ, 9. — Predsednik avstrijske republike Franz Jonas, kateri je bil ponovno izvoljen 25. aprila, je danes prisegel pred parlamentom zbranim na skupnem zasedanju. Ob tej priložnosti je podčrtal osnovna načela parlamentarne demokracije in stalne nevtralnosti Avstrije, ki so postala temelj avstrijske republike in so trdno v zavesti avstrijskega ljudstva. Jonas je nato pozval odgovorne državnike Vzhoda in Zahoda, da ne zagotavljajo upravičene potrebe po varnosti svojih dežel z naraščanjem oborožitve, temveč z medsebojnim zaupanjem. Jonas je dejal, da so Avstrijci zadovoljni, ker je njih glavno mesto skupaj s finsko prestolnico sedež razgovorov o omejevanju atomske oborožitve SALT. Sovjetska in ameriška delegacija sta pred kratkim prav na Dunaju dosegli prvi konkretni rezultat, ki o-mogoča previden optimizem za prihodnost. Nato pa je Jonas govoril o reformi avstrijske armade, proti kateri so se vršile na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih včeraj demonstracije. Dodal je, da zaupa, da večina prebivalstva razume potrebo po armadi ter da mora Avstrija z lastnimi silami zagotoviti obrambo svoje dežele. Seja predsedstva ZK Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Izvršni biro Zveze komunistov Jugoslavije je na današnji seji razpravljal o mestu, vlogi in delovanju Zveze komunistov in njenih organov v pogojjh predvidenih družbeno - političnih sprememb. Na seji je bila poudarjena potreba po krepitvi vloge ZKJ kot vodilne revolucionarne sile družbenega razvoja, njene idejne enotnosti in akcijske sposobnosti v spremenjenih pogojih. Predsedstvo ZKJ mora — je bilo rečeno na seji — še v večji meri postati središče, kjer se bo z udeležbo zveze komunistov republik in pokrajin gradila enotna idejna in politična platforma o vseh bistvenih vprašanjih nadaljnjega razvoja jugoslovanske družbe, na osnovah samoupravne in polne enakopravnosti narodov in narodnosti. Izvršni biro bo, kot izvršilno telo predsedstva, izpolnjeval naloge in akcije predsedstva, dajal pobude za rešitev posameznih vprašanj in vplival na čimbolj enotno izvajanje določene politike. B. B. SPLOŠNA STAVKA KOVINARJEV PO VSEJ ITALIJI? Razgovori med FIAT in sindikati ob nespremenjenih stališčih Z razgovorov na ministrstvu za delo o FIAT. Na sliki od leve proti desni: minister Donat Cattin in sindikalni predstavniki Camiti, Trentin ter Benvenuto tiiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>>i(iii«iiiiiiiiiiii>iii>ii*ii>iaixtiiii(iiiiitiiti(iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiifai POLOŽAJ NA BLIŽNJEM VZHODU Pogoji El Sadata in G. Meir za odprtje Sueškega prekopa Njune izjave ne obetajo nič dobrega - El Sadat je dejal, da bo Egipt določil šestmesečno premirje, med katerim mora priti do rešitve spora ali pa do nove vojne KAIRO, 9. — Egiptovski predsednik El Sadat je v ponedeljek in torek obiskal fronto vzdolž Sueškega prekopa. V govoru, ki ga je imel pred častniki in vojaki, je povedal, da je sporočil predsedniku ZDA Nixonu egiptovske predloge za morebitno odprtje Sueškega prekopa. V tem sporočilu Egipt postavlja tri pogoje: 1. egiptovske o-borožene sile morajo prekoračiti prekop in se nastaniti na vzhodni obali; 2. čas prekinitve ognja bo omejen na šest mesecev in 3. v tem času se mora Izrael umakniti z vseh zasedenih področij. Egiptovski predsednik je nadalje poudaril, da Egipt ne more sprejeti prekinitve ognja za nedoločen čas, dokler bo en sam izraelski vojak ostal na njegovem ozemlju. Nato je izjavil, da če to vprašanje ne bo rešeno po šestih mesecih in če se ne bodo v tem Vesoljska postaja «Saljut-Sojuz» je ponovno spremenila krožno pot V Sovjetski zvezi pričakujejo, da bodo kmalu izstrelili še eno vesoljsko ladjo, ki se bo spojila s sedanjo postajo «Saljut-Sojuz» Moskva, 9. — Znanstvena vedska postflija «Saljut-sojuz» je ponovno spremenila tir oikrog *9rmje. Od 10.06 leti okrog Zemlje ^ višjem tiru, ki meri sedaj naj-282 km od Zemlje, najmanj pa fj® km. V moskovskih znanstvenih Roglih ugotavljajo, da bo vesoljska ostaja še dllje časa letela okrog ^hlje. V glavnem mestu Sovjet-f*® zveze pa še vedno govorijo o Možnosti izstrelitve še ene vesolj-ladje, ki naj bi se spojila s ^^danjo postajo «Saljut-sojuz». Oebrti dan treh sovjetskih kozmo-pvtov v vesolju se je danes začel oh 1. uri ponoči. Kot poro-r4 agencija TASS, Dobroveljski, *<%ov in Pacajev nadaljujejo z Nikvijo znanstvenih naprav na jOvu vesoljske postaje in z zdrav-^ko-biološkiimi poizkusi. Poveljnik "dbrave Dobroveljski je danes sparil po radiu, da se vsi dobro podijo in da delo na krovu poteka predvidenem programu, fudi danes je sovjetska televi-. za nekaj minut pokazala no-■Jjbjosit vesoljske ladje in tri vejice pri svojem delu. Poveljnik l^Prave Dobroveljski je v tej od-'Mjl pokazal televizijskim gledanjih novo diedovno obleko, ki Je bi-izdelana, da lahko ohrani prožit mišic,’ ker je bilo ugotovlje-J°> da mišice v breztežnem prekrit polagoma hromijo. Dobrovski je izjavil, da se v tej vedski delovni obleki boljše počuti0 in lažje delajo. Med današnjo neposredno televl-?’jsko oddajo je Dobroveljski pobili graditelje «saljutav> in dejal, 04 jo z veliko lahkoto upravljajo. republike, dejal da je Sovjetska zveza naredila nov pomemben korak, da je Brežnjev predlagal zmanjšanje števila čet ter oborožitve v Evropi. Kosigin pravi, da gre za pomembno pobudo, da se zagotovi evropska varnost ter da zaradi tega Sovjetska zveza izjavlja, da je pripravljena zmanjšati obseg svojih oboroženih sil, seveda če bodo države NATO pokazale resen odnos do tega vprašanja, ki je izredno pomembno za mir. Bolgarsko-romunski razgovori o pomirjenju na Balkanu SOFIJA, 9. — Bolgarska tiskovna agencija PTA je objavila skupno sporočilo o dvodnevnih razgovorih med zunanjima ministroma Bolgarije Baševom in Romunije Mane-scujem. V poročilu izražata ministra željo, da bi Balkanski polotok postal področje, na katerem ni a-tomskih bomb, poleg tega se zavzemata za dobre sosedske odnose vseh balkanskih držav ne oziraje se na njih družbeni sistem. Ministra ponavljata predlog o balkanskem paktu ter izražata voljo, da se razširijo gospodarski, znanstveni in kulturni odnosi z vsemi balkanskimi državami OECD o monetarnih vprašanjih PARIZ, 9. — Na zasedanju organizacije za gospodarsko socialno sodelovanje in razvoj (OECD) so že včeraj sklenili, da bodo ustanovili skupno študijsko skupino, ki naj preučuje vprašanja liberalizacije mednarodne trgovinske izmenjave. Kasneje pa so izdali uradno poročilo, v katerem pravijo, da so se prihaja do naglega pretakanja ka-pitalov, kar znatno prispeva k inflaciji. Dogovorili so se za večjo mednarodno sodelovanje ter so izrazili željo, da bi prišlo le do počasnega naraščanja cen. Uradno poročilo nato govori o državah v razvoju in o pomoči. Poročilo pravi, da je sicer prišlo do kreditov in do zasebnih investicij, da pa je skupni obseg ostal 1970. leta na isti ravni, kot je znašal že 1969. leta. OECD je pozvala države članice, da povečajo svojo pomoč državam v razvoju in to ob takih pogojih, da bodo v skladu z njihovimi zmogljivostmi ter z možnostmi vračanja. času umaknile vse izraelske čete, bodo egiptovske oborožene sile imele pravico osvoboditi svojo zemljo. Kljub temu pa je dejal, da obstaja še možnost za mirno rešitev spora in da prav zaradi tega še ni ukazal egiptovski vojski naj preide v napad. «ZDA — je poudaril El Sadat — še niso dokončno sestavile svojega stališča in so nas zaprosile, naj jim damo možnost, da nam lahko odgovorijo. Če tega ne bodo storile, bomo začeli z vojno*. Nato je egiptovski predsednik obtožil Nixonovo upravo, da pomaga Izraelu na -znanstvenem in tehnološkem področju, »da bi nas lahko Izrael postopoma uničil*. Ko je govoril o nedavni petnajstletni egiptovsko-sovjetski pogodbi je El Sadat poudaril, da je ta pogodba uničujoče učinkovala na izraelsko vlado. V Jeruzalemu pa je danes govorila v parlamentu predsednica vlade Golda Meir, ki je najprej izjavila, da je stališče njene vlade do morebitnega odprtja sueškega prekopa še vedno pozitivno. Hkrati pa je izjavila, da Izrael ne bo dopustil, da se bodo dela za odprtje prekopa opravljala pod grožnjo vojne. Golda Meir je ostro napadla nedavno sovjetsko - egiptovsko pogodbo in poudarila, da ta pogodba vnaša novo dimenzijo v arabsko -izraelski spopad in vključuje Egipt v dokritno Brežnjeva. »Sovjetsko -egiptovska pogodba — je dejala Golda Meir — lahko povzroči novo vojno na tem področju in dobava sovjetskega orožja, ki jo ta pogodba predvideva, zna spremeniti ravnovesje sil*. Potem ko je izjavila, da Izrael se ne bo nikoli umaknil s Sueškega prekopa, da bi omogočil sovražnikom, da dosežejo nove strateške položaje v primeru ponovnega spopada, je Golda Meir izjavila, da Izrael ne bo spremenil svojih predlogov glede odprtja Sueškega prekopa, ki jih je predočil zunanjemu ministru ZDA Rogersu, in sicer: sporazum o odprtju prekopa mora biti ločen in ne sme imeti nobene zveze s pogovori pri Jarringu; s tem sporazumom bi lahko prišel v poštev umik izraelskih čet z obrežja Sueškega prekopa pod sledečimi pogoji: da se ne obnovijo sovražnosti: da si Egipt prevzame odgovornost za odprtje in delovanje prekopa; da ne bo smel noben vojaški kontingent (egiptovski ali kake druge države) prekoračiti prekopa in , se nastaniti na njegovi vzhodni dfeali; da bo vsem ladjam zagotovljena svobodna plovba, vključilo izraelskim tovornim in potniškim ladjam: da se ustanovijo nadzorni organi za spoštovanje sporazuma; da se bo izraelska vojska u-maknila samo z obrežja Sueškega prekopa; da nova črta, na katero se bo umaknil Izrael, ne bo predstavljala stalne meje pred sklenitvijo miru; da stalna meja bo morala biti določena z mirovno pogod bo med Izraelom in Egiptom in da se bo izraelska vojska umaknila i Tito proslavljal svoj rojstni dan. na novo mejo ko bo dosežen mir. I Med drugim je polkovnik trdil, da CELO GROBI NAPADI NA PREDSEDNIKA TITA Jugoslovanski protest proti pritiskom SZ «PoKtika» poroča o kričečih primerih delovanja jugoslovanskih informbirojevcev v Moskvi BEOGRAD, 9. — Današnja »Poii i je bil Tito do 1943. leta neznana tika* objavlja poročilo svojega mo- osebnost in da mu je šele takrat skovskega dopisnika Mijodraga Ma-roviča, ki javlja o protijugoslovanskih predavanjih informbirojevskih emigrantov v Moskvi, ki so napadali jugoslovansko politiko in posebno predsednika Tita. Po daljšem poročilu svojega dopisnika »Politika* ugotavlja: ‘oceno teh predavanj prepuščamo svojim bralcem. Uredništvo edino lahko doda. »zvedeli smo, da je državno tajništvo za zunanje zadeve zaradi take dejavnosti informbirojevskih emigrantov v Sovjetski zvezi vložilo odločni protest veleposlaniku Sovjetske zveze v Beogradu.* Kot kričeč primer navaja beograjski list predavanje, ki ga je imel bivši jugoslovanski polkovnik Rasponovič (in sedaj polkovnik sovjetske armade) na moskovski politehniki in to prav na dan, ko je uspelo, da se je polastil jugoslovanske partije in partizanskih sil. Na tem in na drugih predavanjih se dolži jugoslovansko partijo revizionizma, da je »izdala stvar socializma*, jugoslovanski gospodarski položaj se ocenjuje za kaotičen. I-stočasno se sklicujejo na resolucijo kominforma iz 1948. leta, kar , vse se sevvdf ne more dogajati brez vednosti visokega sovjetskega partijskega vodstva, odnosno se vrši po nalogu tega vodstva. V Beogradu tudi krožijo vesti o bližnjih manevrih varšavskega pakta na Madžarskem, ki bodo zajeli združene sile: poveljstva, letalstvo in oklopne enote. Seveda obstaja glede teh manevrov v uradnih krogih največji molk, znano pa je, da tovrstne manevre v Jugoslaviji o-cenjujejo kot nevarno obliko pritiska. ..................................... OSTRE KRIŽNE POLEMIKE V VOLILNI KAMPANJI Mancini: «Novo ravnovesje» nujno za razbitje razrednih privilegijev Ingrao v Unita o stvarni perspektivi v enotnosti levice Forlani vztraja na «sredinski» liniji vsedržavnega sveta KD RIM, 9. — V volilni kampanji za nedeljske upravne volitve prihaja do izredno ostrih križnih polemik, ki so dobile še izrazito po lemičnd ton po izjavi Forlanija, da je po volitvah treba preveriti položaj, oziroma po njegovi grožnji z vladno krizo in predhodnimi volitvami. Tajnik PSI Mancini je tudi v tej zvezi dal daljši intervju reviji »Tempo*, kjer pravi, da je »novo ravnovesje* nujnost, če se hoče prelomiti «spirala razrednih privilegijev* in jjh hraniti z alibijem »starih neravnovesij*. To dokazuje zad- Kosigin o razorožitvi v Evropi Moskva, 9. — Predsednik so-, fetske vlade Kosigin je v govoru. 'ga je imel v gledališču Ro'šoi ,v Moskvi kot kandidat okraja Fran-1 ouvtzuh, da bodo posebno pozorno 6 *a volitve v vrhovni sovjet Ruske1 preučili vse razloge, zaradi katerih Včeraj je bil na vseli šolah zadnji dan pouka. Najlepši dan šolskega leta, pravijo veseli in nasmejani obrazi učencev, ki se že veselijo počitnic. Konec šolskega leta, toda ne za vse, ker nekatere čakajo še zaključni in zrelostni izpiti. Želimo jim, da bi uspešno opravili izpite, vsem pa vesele počitnice! n.je glasovanje o stanovanjski reformi v zbornici, saj na parlamentarni ravni ne bi bilo mogoče ničesar narediti brez pomoči levice in sindikatov. Mancini je ostro obsodil govorice o vladni krizi po 13. juniju, saj bi se na tak način zadal smrtni udarec že pričetim reformam. Ingrao pa objavlja v jutrišnjem «L'Unita» uvodnik, v katerem pravi, da ni dovolj govoriti o »novih ravnovesjih* in da je KD zaostrila svoj premik na desno. Sedaj ob staja osnovno vprašanje, kako u-stvariti potreben prostor za tiste katoliške demokratične sile. ki jih pritiska težka involurija sedanjega strankinega vodstva. Ingrao nadaljuje, da so nakazali pot: po enotnosti levice, ki pomeni konkretne politične akte: izbiro zavezništev, primerjan je programov, skupno delo vseh levičarskih, laičnih in katoliških sil, ler konkretna akcija, kjer je možna leva alternativa. Tajnik KD Forlani pa se v intervjuju z istim tednikom »Tempo* sklicuje na zadnje zasedanje vsedržavnega sveta KD (na katerem je prišlo do preokreta strankine politike na desno) in pravi, da gre »za »pespektivo, ki se lahko poglobi in bolje specializira, ki pa nima nobene alternative*. Gre skratka za linijo »centra* in za obrambo ter razvoj »demokracije ter trdne demokratične solidarnosti*. Predsednik vlade pa je tedniku »Gente* dal zelo dolg intervju, v katerem obravnava splošni italijanski politični položaj. Glede vlade pravi, da gre za avtonomijo večine in za njeno sposobnost, da izvaja svoj program, kar Je pogoj za obstoj vlade, ki pa je istočasno obvezana, da izvaja reforme. Colombo nato obravnava položaj, ki je nastal v parlamentu glede stanovanjske reforme in pravi, da je vlada izpolnila svojo obveznost ter pozitivno ocenjuje podporo komunistov, češ in da se niso mogli skriti za dema-goškimi stališči, ki jih ne bi razumeli niti njih volivci. Na vprašanje o možnosti »preverjanja* vladne koalicije po volitvah 13. maja pa pravi Colombo, da prihaja do preverjanja vsak trenutek, ko prihaja do izraza politična volja. Ni primanjkovalo težav, vendar so jih vedno premostili in gre za težave o pomembnih vprašanjih. Lahko pride do različnih stališč, kar je naravno pri sodelovanju različnih sil, vendar je vedno uspelo doseči sintezo in kolektivno odgovornost. Podjetje vztraja na diskriminacijskih disciplinskih kaznih za stavkajoče delavce RIM, 9. — Razgovori med FIAT in sindikalnimi predstavniki kovinarjev so se končali brez vsakega rezultata. Položaj se .je celo zaostril, v bistvu pa obe strani vztrajata na prejudicialnem vprašanju discipline v podjetju, ko sindikalisti zahtevajo, da podjetje umakne disciplinski postopek proti štirim delavcem, FIAT pa tega noče. Kljub vsemu se bodo jutri ponovno sestali ob 17. uri na izrecno žel jo ministra za delo Donat Cattina. Pogajanja so se pričela ze včeraj dopoldne in to v izredno neugodnem ozračju. Nadaljevala :n klavir, «Madžarske slike« Bele Bartoka (v prvi tržaški Izvedbi) ® Čajkovskega uverturo-fantazijo baleta Romeo in Julija. Prodaja vstopnic se nadaljuje. MIRAMARSKI GRAD. Od M. junija do 15. septembra «Lučl in zvoki* vsak večer — razen ob torkih — po dve prireditvi in sicer ob 21.30 in ob 22.45. Avtobus štev. «6» ter avtobusna proga »M* od Barkovelj do Miramara in obratno. Prireditve v italijanščini, nemščini ® angleščini. Nazionale 15.30 «SadismO», Janl0‘ Pox, Mick Jagger, Anita P*®* berg. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Fenice 15.30 «1 4 pistoleri di ta Trtni tš». Prepovedano ml*®' ni pod 14. letom. Eden 15.30 «Canfessloml dl um <*#£ mtssario dl polizia al procur* re della repubbllca«. Franco b ro, Martin Baisan. Tech®c®®- Grattacieio 15.00 «Le pecoreOle 0“ reverendo«, Jari Borssen, Noel. Prepovedano mladi® P0^ 18. letom. ExceIsior 15.30 «Crasoemdo con rore«. Prepovedano mladi® P°“ 14. letom H ij Ritz 15.30 «11 oadavere dagU d’accialo». Romy Schneider T0CI nicotar. Alabarda 15.00 «11 dio serpeni'\-Nadla Cassini, Beryl cun®ng®“£ TechniooLar. Prepovedano t®8® ni pod 18. letom. , e Filodrammatico 14.30 «Splendori miserie dl madame Royale’V~*. Tognazzi. Technicolor PreP®^ dano mladini pod 18 letorn\)n[. Aurora 15.00 nOomma 22». ^'ec^ color. Prepovedano mladi® P0^ 18. letom Impero 15.00 «Scusi dov’č il t® te?». Jerry Lewis. Tech® c®1ot Cristallo 15.00 «Monty Walsh uomo duro a morire«. Lee M vin. Technicolor. Capitol 15.30 «L’arciere dl fu0C0' Giullamo Gemrna. Tech®col® Moderno 14.30 «Scusi ma lei le ga le tasse?« Franco Fra° Ciccio Ingrassia. Technicolor. Vittorio Veneto 15 00 «La mori« šale a leri sera«. Technicolor. ^ Ideale 14.30 «Turus, figllo dl la«. James Jerome Courtlandi^ sa Gastomi, Livio Loremaon. T*® ®oolo(r. Astra 15.00 «Quetmada». Brando, Evaristo Marguča- T** ndoolar. m Ahbazia 15.00 «Sflida suito pl*®* fuooo«, D McGavin, S. Garn*°J' KINO HA OPČINAH predvaja danes ob 16- ^ barvni briljant® film: VACANZE SULLA COSTA SMERALDA Igrata: Little Tomy ln Silvi* Diomisio __ KINO «|RIS» Pti&f uri ^ ’ predvaja danes ob 16. — ,._j nemaskop bammi avaturintl film: IL CORSARO NERO Igrata: Terence Hill ln S®*" Mont _. Darovi in prispevki Ob 27-lemlci smrti dragdPL^ji. ža in 3-letnlcd smrti sestre ^ ne daruje Ema Tomažič^& za Dijaško matico in 5.000 športno združenje Bor. V ** jjj-men daruje Ivanka Colja za prosvetno društvo Ivan O® „ Via®' Ob obletnici smrti non« mire Danev, darujejo Jana’ Ivo ln Vera 5.000 Ur za šP® društvo Kantove!. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Čampo S. Glacomo 1, Grigolon, Trg Virglllo Giotti 1, Al Due Mori, Trg Unltš dTtalia 4, Al S. Lorenzo, Ul. del Sonetni 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Cammercdale 26, Roasetti-Emill, Ul. Combl 19, Al Samarltano, Trg Ospedale 8, Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. ŠPORTNO DRUŠTVO POLET - OPČINE PRIREDI DANES, 10., V SOBOTO, 12. IN NEDELJO, 13. JUNIJA 1971 K0TALKARSK0 REVIJO S SODELOVANJEM 42 KOTALKARJEV V STAROSTI OD 4 DO 18 LET. Začetek predstav ob 21. uri, v nedeljo, 13. junija pa ob 20.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem naznanja®0 žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mat* noma Marija Codiglia por. Juriševič Pogreb drage pokojne bo v petek, 11. t. m. ob 15-30' glavne bodniš®oe v cerkev na Katlnari. Žalujoči mož Vladimir, hčeri Pab®1® tn Alma, zeta, vnuki tn brat® Primaria Impresa Zimolo Umri je ARNOLDO M0NDAD0RI Žalosti, ki Je prizadela veliko Italijansko založniško hiš0 36 pridružujejo ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA - TRST «PROSVETA« — BEOGRAD «VJESNIKv> — ZAGREB «DELO» — LJUBLJANA Trst, 10. junija 1971 GORIŠKI DNEVNIK 10. junija 1971 Med tiskovno konferenco vodstva Slovenskega gledališča ob zaključku gledališke sezone 1970-71 11...............nun...........n..m.....im,,,,,.iiiniuMiiiiiimmuimi.......„„„„„ DELO POSVETOVALNIH KOMISI! PRI DEŽELI Nove olajšave za kmetijstvo in za industrijske dejavnosti Prispevki za racionalizacijo kmetijskih posestev, za kmečke domove in za nujna javna dela - 500 milijonov na leto za obresti na industrijska posojila J^dga deželna posvetovalna kobila je te dni odobrila zakonski ki določa razne olajšave za J^tijstvo in za gradnjo ter opre 2* kmečkih domov. Načrt sta obeležila svetovalec Virgolina (KD) .odbornik za kmetijstvo Comelli. lomenjenem zakonskem načrtu j dežela namenila nadaljnjemu S^oju kmetijstva 1 milijardo 600 rajonov lir, od tega 500 milijonov t. tleželni ustanovi za razvoj kme-| Jrpva ERSA, da bi pospešila na-j?lanje «družinskih* kmetijskih po-to ■ v na usPešm hi racionalni os ^• Deželna uprava je pred tem ( Večkrat podprla delovanje ERSA Sje ™®ehno finančno pomoč. smeri (predvsem gre za ve-jC-k malih kmetijskih posestev), djjjhie prošnje pa še čakajo na ^8 izboljšanje kmečkih domov in hjSft za izpopolnjevanje njihovih Jensko - zdravstvenih naprav bo dala na razpolago 800 tni-jfjov lir za kritje ustreznih stro-up' ter po 100 milijonov lir na 2° (v naslednjih 20 letih) za del-^. kritje obresti na ustrezna po )lla. Tudi na tem področju je de- žela že dvakrat nastopila s poseb nima zakonskima posegoma (zakon štev. 1 iz leta 1968 in zakon štev. 49 iz lanskega leta), pa tudi za te prispevke je še veliko prošenj, la čakajo na nove finančne razpoložljivosti. Dežela namerava nadalje izdati 200 milijonov lir za izvedbo nekaterih nujnih del v kmetijstvu, goz dovih in hribovitih krajih, kjer bi bila sicer varnost deželnega prebivalstva ogrožena. V razpravo o novem zakonskem načrtu so posegli svetovalci Bettoli (PSIUP), Boschi (MSI), Coghetto (KPI), Del Gobbo (KD), Martinis (KD), Moschioni (KPI) in predsednik komisije Dal Mas (PSDI) Pri glasovanju se je večina svetovalcev izrekla za načrt, svetovalci KPI in PSIUP pa so glasovali proti. v Predsinočnjim pa se je sestala četrta posvetovalna komisija, da bi obravnavala problem ponovnega finansiranja deželnega zakona štev. 25 iz leta 1965. Zakon določa vrsto posegov za razvoj industrijskih dejavnosti, svetovalci komunistične skupine pa so ob tej priložnosti pred- IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA pri trčenju v poltovornjak te Koprčan izgubil življenje Sodniki so moškega, obtoženega nenamernega umora koprskega motorista, oprostili zaradi pomanjkanja dokazov t^®d tržaškim kazenskim sodi-jjjh (preds. Ligabue, tož. Brenči, vj™bičarka Mastromauro) se je aJ moral zagovarjati 64-letni J^^Ope Babudri iz Zindisa št 33 v^hljah, ki je bil obtožen nena-V^jega umora 60-letnega jugoslo-^skega državljana Justina Starca 'rivega Kala. I)/0 hude prometne nesreče je pri-I^v jutranjih urah 13. januarja S, ko je omenjeni Babudri pri-s svojim poltovornjakom od in hotel, potem ko je dal w?iost mimovozečim vozilom, za na državno cesto št. 15. Pri namenjen v motorjem koprske registra-Starc in silovito trčil v pol-tfnfck. tako da je z motorjem l#5 Padel na tla in nezavesten ob-3* na asfaltu. ^ ^žilnim avtom RK so nesrečne-1 ' nemudoma odpeljali v Pa je po omenjeni državni celi. namenjen v Trst, privozil s 'NlTl mrttrsrii Sfcf v “»nico, k.jer so ga zaradi zloma in leve lopatice sprejeli na ijjj^kirurškem oddelku. Vse zdrav- stranki vso denarno odškod i|®,in da torej le-ta ne zahteva Cf. nege pa so bile zaman, sai je 31. januarja podlegel hudim l^dbam, ki jih je bil zadobil pri k^oj v začetku včerajšnje raz-je zagovornik prizadete stran-Iji ,°dv. Mitja Bitežnik, obvestil da je obtoženec izplačal JB\ __ ^drugega. . Babudri je dejal sod-da se je pri »s topu* ustavil številnim vozilom, tC Pa se, ko je ugotovil, da je liv? Prosta, pričel počasi pomikati središču ceste. Prav tedai je Oz'l v razdalji kakih sto metrov kolo, ki je drvelo proti nje-(ji'faradi obteženega vozila s sko-tlo " tonami lesa pa ni utegnil na-V.Pognati vozila in tako se je mo-“ z vso silo zaletel vanj. C,vPi tožilec dr. Brenči je pred-C1 aa obtoženca 8 mesecev za-'' * ter odvzem vozniškega dovo-, za leto dni. Branilec odv. 1 Pa je že v začetku razprave SC^sil sodnike za kinematično wk°vno ugotovitev o vzrokih ne-kar pa so sodniki, tudi na tjPR javnega tožilca, odklonili z £*he! - ..... šrr, W“al prednost § V Ifitvijo, da je v sodnih aktih jO^olj elementov, ki dovoli na-\ 7 osvetljujejo dinamiko nesreče l^koncu je Babudrijev zagovornik »Utrgal sodnikom popolno opro V*''ter upoštevajoč sokrivdo žrt nesreči, odvzem vozniškega b/O&nja za zelo kratek čas. V^iki so po daljšem posvetu ^jt-tili obtoženca z utemeljitvijo, 116 razpolagajo z zadostnimi do- kazi za njegovo popolno krivdo pri nesreči. Odbornik Devetag potuje v Kobenhavn Na povabilo ravnatelja Mednarodne organizacije za zdravstvo prof. Kaipria se bo deželni odbornik za zdravstvo Devetag v soboto podal v Kobenhavn, kjer se bo srečal z najvišjimi predstavniki o-manjene organizacije. Pogovarjali se bodo o napovedanem poskusu zdravstvenega načrtovanja v naši deželi, o čemer se je odbornik De-vetag že razgovarjal s svetovalcem mednarodne organizacije dr. Posti-glianom, s pomočnikom glavnega ravnatelja dr. Latailladom In s svetovalko za zdravstveno osebje pri OMS prof. Maillartovo. Včeraj dopoldne se je odbornik Devetag sestal v Trstu z ravnateljem okulističnega oddelka OMS prof. Nize-tichem. Odbornik Devetag in prof. Nize-tleh sta se sinoči udeležila posebne okrogle mize o problemih oftalmologije (nauku o očesu in očesnih boleznih). lagali ne le ponovno finansiranje starega zakona, temveč tudi nje govo spremembo in izpopolnitev. Z novim zakonskim posegom se dežela obvezuje, da bo dajala 500 milijonov lir na leto (od letos do 1980) na razpolago industriji za delno kritje obresti na posojila za gradnjo, razširjanje in tehnološko moderniziranje industrijskih obratov. V razpravo so posegli svetovalci Bacicchi (KPI), Bertoli (PLI), Cecotto (MF), Colautt; (KD), Pa-scolat (KPI), Zorzenon (KPI) in predsednik komisije Metus (KD). Vsem sta objasnila namen in sestavo novega zakonskega načrta od bomik za industrijo in trgovino Dulci in predlagatelj Urli (KD). Prof. Dulci .je v tej zvezi naglasil, da se mora naša dežela boriti z drugimi deželami s posebnim statutom, katere priznavajo svojim industrijam znatno večje olajšave kakor Furlanija Julijska krajina. Pri glasovanju je bil zakonski načrt sprejet z večino glasov, proti so glasovali le svetovalci KPI, predstavnik liberalne stranke pa se je vzdržal. Promet s kavo skozi tržaško luko Italijansko tržišče je v lanskem letu uvozilo 1,645.272 stotov surove kave ter povečalo svoje nabave poživila za 5,7 od sto v primeri z letom 1969. Kavo nabavljajo italijanski uvozniki in prekupčevalci v številnih čezmorskih deželah, glavna dobaviteljica pa je Brazilija, ki je lani pokrila 66,39 od sto vsega italijanskega uvoza, to je 1,092.363 stotov. Od te količine pa je stalna zaloga IBC v našem pristanišču prispevala 490.193 stotov. V naše mesto so lani pripeljali skupno 1,476.190 stotov kave, od tega 1,449.510 stotov po morju (878 tisoč 100 stotov za zalogo IBC), 19.150 stotov po železnici in 7.530 stotov po cesti. Iz Trsta pa so od-premili 1,318.110 stotov blaga, od tega 90.160 stotov po morju, 547.520 stotov po železnici in 680.430 stotov po cesti. Tržaška carinarnica je lani ocarinila 687.230 stotov kave (približno 1,150.000 vreč), ter znatno presegla količino, ocarinjeno v letu 1969 (604.550 stotov). Pojav je treba spravljati v zvezo zlasti s spremenjeno dobavno politiko Instituta Bra sileira do Cafe, ki je lani opravil v našem mestu tudi del carinskih operacij. Konec leta 1969 je bilo v tržaški zalogi IBC 282.571 stotov blaga, v letu 1970 pa so vanjo pripeljali 878.100 stotov, tako da je dosegla lanska razpoložljivost 1,160.671 stotov. Med letom so odpremili v zaloge 490.903 stotov v notranjost Italije in 390.903 stotov v tujino. Konec leta 1970 je imel tako IBC v tržaški zalogi 279.575 stotov kave. LETNO POROČILO UPRAVNEGA ODBORA IACP Štiri milijarde in pol lir za gradnjo 741 ljudskih stanovanj Lani je goriški zavod za ljudske hiše imel prvič primanjkljaj - Stanarin doslej niso povišali • Predsednik Cellie poročal o odnosih s Slovenijo in Koroško liiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliilll|||l|lll,„,iiiiliaii,II,ill,,mill,i,|lll|||||||lni|||||||||n||||||m||| PO PODATKIH ZA PRETEKLI MAJ Gnjat in sir čedalje dražja a tudi čedalje bolj iskana Cene na Tržaškem pretežno ustaljene - Ribe, sadje in perutnina nekoliko cenejše Statistični urad mestne redarske službe je objavil mesečni pregled o gibanju cen na tržaškem trgu v preteklem maju. Poročilo nagla ša, da se cene v večini primerov niso bistveno spremenile, razen pri siru im surovi gnjati. Povpraševanje po teh dveh artiklih j® bilo namreč ves mesec precej živahno, saj prehajajo razne vrste sira in gnjat čedalje bolj v jedilne »riava de* širokih množic, temu primerno pa se tudi cene postopno dvigajo. Na trgu z mesom so ostale cene nespremenjene, le konjsko meso se podražilo. Med pralnimi praški raznimi vrstami mila se je v maju podražil prašek «Vim», med industrijskimi proizvodi za prehrano pa je ponovno poskočila cena kon-serviranega mesa. Po daljšem Ca- fi su se je v maju podražil tudi kavin nadomestek. Ribe, sadje in povrtnina ter perutnine so se nasprotno v preteklem mesecu pocenile. Postopno naraščanje cene siru spravljajo opazovalci tudi v zvezo s povpraševanjem po tem blagu v tujini in z nedavnimi valutnimi gibanji (revalvacijami). Razne vrste sira so na tržaškem trgu do konca maja dosegle naslednje poprečne kotači je (v oklepaju ustrezne cene v februarju): latteria I 1421 lir kg (1405), latteria II 1213 (nespremenjeno), danski sir 1334 (1309), gorgonzola 1660 (1652), provolone sla dek 1610 (1583), provolone pikanten 1940 (1888), grana svež 1912 (18781, grana zrel 2335 (2191), parmezan 2778 (2634), ovčji sir 1664 (1646) švicarski ementn] 1896 (1871), Goriški zavod za ljudske hiše — IACP je lani izročil najemnikom 128 novih stanovanj v skupni vrednosti 740 milijonov lir. Ob začetku leta so gradili 430 stanovanj v vrednosti dveh milijard 300 milijonov lir. Predvidevajo, da bodo še letos ta stanovanja izročili najemnikom. Istočasno menijo, da bodo letos pričeli graditi nadaljnjih 183 stanovanj v skupni vrednosti milijarde in pol lir. To so podatki, ki jih je predsednik IACP Cellie, podal na seji u-pravnega odbora te ustanove, v debati o obračunu za leto 1970. Delovanje zavoda je bilo vsekakor pozitivno, čeprav se je ta znašel v trenutku, ko ni bilo na razpolago dosti denarja za gradnjo ljudskih hiš. Kljub temu pa je goriški IACP precej omilil stanovanjsko krizo v naši pokrajini. Proračun ustanove se je lani prvič v tridesetletni dobi zaključil s primanjkljajem 92.437.484 lir. Do tega je prišlo, ker so pričeli z manjšimi popravili starih ljudskih hiš (za to so potrošili nad 95 milijonov lir, kar pomeni 63,50 odstotkov pobranih najemnin). Za popravila so uporabili izključno lastna denarna sredstva, ne da bi dobili pomoč od kogarkoli. Denar od države, dežele ali drugih ustanov dobiva namreč zavod za ljudske hiše samo za gradnjo novih stanovanj. Za vzdrževanje mora seveda skrbeti zavod sam. Vemo, da nin. V tem oziru so se oprijeli socialne politike: ne višati življenjskih stroškov delavskemu razredu. Seveda je moral v tem primeru za vod sam nositi finančno breme take socialne politike. Predsednik zavoda je nato orisal še zunanje delovanje IACP v preteklem letu. Imeli so stike v vsedržavnem merilu, zlasti dobro se uveljavlja skupnost zavodov Treh Benečij. Delegacija je obiskala Slovenijo, kjer se je pozanimala za tamkajšnjo gradnjo, nato pa je slovenska delegacija obiskala severno Italijo. V Celovcu pa so se srečali zastopniki podobnih zavodov iz naše dežele, Slovenije ter Koroške. Pobudnik za taka srečanja je bil goriški zavod. Tudi zamisel o zborovanju zavodov za ljudske hiše iz vseh italijanskih dežel s posebnim statutom se je porodila v Gorici. Zborovanje je bilo v našem mestu lani jeseni in na tem so se pogovarjali o zakonodaji na tem področju v vseh petih deželah s posebnim statutom. Ugotovili so, da najmlajša dežela, to je naša, prednjači na tem področju, saj je izdala kar pet posebnih zakonov. V kratkem bodo na razpolago tiskani akti tega kongresa. Ob goriški razstavi del zagrebških osnovnošolcev Zagrebška in goriška pokrajinska preb, gospodarska četrt in nova ustanova za turizem m goriška občina so organizirale zanimiv pomenek med osnovnošolci obeh mest na temo Moje mesto*. Gre za pogovor v podobah, ki so ga pričeli te dni zagrebški osnovnošolci v Gorici, nadaljevali pa pa bodo goriški osnovnošolci septembra meseca v Zagrebu. Najmlajši Zagrebčani so razstavili v tnali dvorani sUnione ginnastica goriziana» pomembnejše «podatke* o svojem mestu Mikavnost pričujoče razstave ni v tem, da smo od njih zvedeli, kaj smatrajo za turistično bolj zanimivo, pač pa predvsem v tem, da lahko razberemo, kako dozoreva izraz otrokovega doživljanja ob odlo- naselja. Podoba mesta je tako po svoje izčrpna in resnična. h starega Zagreba so nas presenetile pestre variante cerkve sv. Katarine, sv. Marka, stolnice, Radehove palače in Lotiščkovega stolpa. Gospodarska četrt pa osnovnošolcev ni posebno zanimala, zato so jo kar na kratko odpravili Boij zanimiva je «problematika» novih naselij. Razstava se odlikuje po svojstveni prijaznosti, «čistoči* • sproščenosti, kar je lepo sp,,, e vato a vzgojitelje in obenem pristen iziaz zagrebške likovne šoie. Posebno velja tu podčrtati rafiniranost ne a-terih «svinčnikov», Kt jim botru.e čilni učiteljevi prisotnosti: gre za., , M f neponovljivo srečanje in za magičen M Rauchova palačaPj pogovor med otrokovim doživlja- v njem in učiteljevim spoznanjem, kar je v nekem pogledu že samo po sebi umetnina. Zagrebški osnovnošolci so se predstavili s tremi poglavji: stari Za- niiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||iiii|||||||||||r,lll||||||||||||mni|ll|l||||||miiiiii|„„llul„„|„,lllllllll,ll„llllll|l,lllllllllllllllll|ll cPRAVIM TI BRAT...» Nekaj vtisov zamejske mladine na s srečanja Koroškem Pozdravni govori, recitacije in dineev so izzveneli v želji po igra goriški h m la-zopetnem srečanju cPravim ti brat...* je naslov Kosovelove pesmi, ki jo je recitiral Robert Pahor iz Ronk in z njo otvo-, . *. , I ril kulturni večer v Bilčovsu in v so nekatere ljudske tem duhu le potekalo srečanje med hiše potrebne nujnih popravil. Stop nišča so ponekod umazana, omet pada, strehe so poškodovane, itd. IACP si seveda prizadeva, da bi svoje imetje ohranil v najboljšem stanju; za to pa seveda potrebuje denar. Do deficita je prišlo, tako je povedal predsednik Cellie, ker niso povišali najemnin. O tem pa bodo morali v prihodnjem letu razprav ljati, kajti nekatere najemnine v ljudskih hišah so ostale neizpre menjene že dolgo vrsto let: neka teri najemniki plačujejo dva ah tri tisoč lir mesečno najemnine. V sedanjih razmerah so te najemnine zares minimalne. Prav hiše, v katerih plačujejo take stanarine, so najbolj potrebne popravil. Vsi pa vemo koliko stanejo danes najmanjša popravila v neki stavbi. Vzrok deficita je tudi v tem, da niso za novozgrajena stanovanja zahtevali novih, višjih najem- koroško in goriško mladino v nedeljo na Koroškem Namen tega srečanja, ki ga je organizirala Slovenska prosvetna zveza je bil. da bi se mladi generaciji iz Goriške in Koroške pobliže seznanili in s tem začeli direktno izmenjavo ter primerjavo misli o manjšinskih problemih, dosežkih in zahtevah. S tem prvim stikom naj bi postavili temelje za tesnejše sodelovanje na kulturnem, socialnem in športnem področju, ki naj bi se odslgj razvijalo med obema manjšinama. Da je ta program uspel, priča sam potek srečanja, ki je bilo prisrčno in plodno. Na prehodu čez mejo pri Trbižu so se združili Benečani prosvetnega društva «Ivan Trinko* in goriška mladina. Na koroških tleh iih je sprejel dr. Franci Zvritter, predsednik Zveze slovenskih organizacij in predstavniki Zveze slov. mladine na Koroškem s predsednikom Šturmom. Prva točka obiska v Avstriji je bil razgledni stolp, s katerega se je nudil čudovit razg'ed na trikot nik koroške zemlje, ki ga omeju podpolkovnik Giordani, ki jih je tudi spremljal pri ogledu vojašnic in naprav, ki jih imajo na razpola go videmski gasilci za opravljanje jejo Vrbsko. Baško in Hodiško ie-1 svoje službe, vključno radio-telefon zero Mladina je tu zapela ob sprem- ; sko povezavo centrale v Vidmu s Ijavi kitar in ustvarila idealno ra- - podeželskimi gasilskimi oddelki Je račje, tako da so se vse tn sku- \ seničani so ob tej priliki poklonili niiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniMiiiiiiiiimmmiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Z OBIČAJNIMI SLOVESNOSTMI Šolsko leto zaključeno tudi za slovenske dijake Ob zaključku šolskega leta spet v ospredju nerešena vprašanja našega šolstva - Osnovne šole bodo imele zaključno šolsko mašo 23. junija Za tisoče srednješolcev in osnovnošolskih otrok se je včeraj zaključilo šolsko leto. Dijaki srednjih šol so bili včeraj zjutraj pri zaključni šolski maši, otroci ki obiskujejo osnovne šole, pa so imeli včeraj zadnji dan pouka. Tisti, ki morajo polagati izpite, bodo morali v šolo prihodnji teden. Zaključna maša za osnovnošolske otroke bo 23. junija, ko bodo otroci dobili spričevala. Pouk se je zaključil tudi za dijakinje in dijake, ki obiskujejo slovenske srednje šote: nižjo gimnazijo v Ulici Randaccio, klasično gimnazijo-licej ter učiteljišče v Ulici Croce, trgovsko šolo v Ulici Seminario. Nekateri dijaki morajo še pred izpitne komisije, drugi bodo le pričakovali šolske izide Šolsko leto, ki se je pravkar zaključilo, je pomenilo precejšen pre-okret v šolskem življenju italijan- ZA VAŠO KNJIŽNICO Imamo nadaljnje štiri knjige iz krasne zbirke NAŠA BESEDA IZBRANO DELO Alojza Kraigherja Juša Kozaka Ferda Kozaka Pesmi partizanov UiaMea ItHfoaiHa Trst - Ul. sv, Frančiška 20, tel. 61702 ske republike. V tem šolskem letu je prosvetno ministrstvo skušalo uvesti nekatere spremembe, ki pa so naletele na odpor dijakov m profesorjev ter učiteljev. S tem v zvezi so bile številne stavke tudi na srednjih šolah in v decembru so dijaki nekatere šole tudi zasedli. V tej akciji so sodelovali tu di dijaki slovenske' trgovske šole v Gorici, ki so dobili ob tisti priliki podporo vseh drugih slovenskih dijakov in tudi dijakov itali janske narodnosti. Ob zaključku šolskega leta moramo goriški Slovenci ugotavljati na slednje: potrebna so nam modernejša poslopja za slovenske šole vseh stopenj; modernejše poslopje potrebuje zlasti trgovska šola. ki se stiska v neprimernih prostorih bivšega semenišča; trgovska šola je prestala svoj triletni začetniški krst: treba se bo potruditi, da bo postala petletna; urediti je treba vsa nerešena vprašanja profesorjev in ostalega osebja na slovenskih srednjih šolah; treba je urediti tudi vprašanje otroških vrtcev in oapraviti utrakvistične poizkuse; končno, pred pričetkom prihodnjega šolskega leta se bo treba potruditi, da bodo še drugi slovenski otroci, zlasti v mestu, obiskovali slovenske vrtce, osnovne šole in srednje šole. Vesti iz Tržiča Občinski svet je na svoji predsi-nočnji seji odobril za 145 milijonov lir tri posojila za poulično razsvetljavo, kanalizacije in ureditev nekaterih cest v Tržiču. Na začetku seje je župan Versace sporočil, da je kontrolni urad vrnil občinski proračun za 1971 s številnimi popravki in črtanjem izdatkov. Precej časa so Izgubili z diskusijo o raznih predloženih interpelacijah. Razstavo vin v deželnem obsegu bodo otvorili danes ob 10. uri. Prisoten bo tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi. Na razstavi ima svoja vina tudi več slovenskih vinogradnikov. Obenem z razstavo bodo tudi druge manifestacije kot filatelistična razstava in debata zdravnikov o temi »Peneča se vina v Venetu*. V pristanišču so napovedali ponovno stavko zaradi funkcionalnih avtonomij, ki se je zaključila danes ob 8. url. Španski ladji cJoslna* je bilo onemogočeno raztovarjanje lovora kaolina. pine, Korošci, Benečani in Goričani, čutili res vsi eno in vsai za nekaj časa pozabili na meje in razdalje, težkoče in probleme. Po piramidi, kakor Korošci imenujejo razgledni stolp, so krenili na Gosposvetsko polje, zibelko slovenstva. Odtod so Benečani šli naravnost v Bilčovs. goriška m adina pa ie bila gost slovenskega Dijaškega doma v Celovcu. Popoldan jih ie našel v Bajtišah. kjer se ie družba razvne la ob petju in godbi in končno zaplesala okoli 750 let stare lipe na trgu V hipu se je zbralo vse polno vaščanov, prišla ie domača har monika in čas je kar prehitro mi neval Čudovito lahek je stik med sosedinima manjšinama, kadar je u-stvarjeno sproščeno vzdušje; razgovori se križajo, resnica lažle najde pot, kadar ni zapreke preuradnega zadržanja. Študent, kmet. delavec, vsak s svojimi problema izpolnijo sestavljenko- ■ resničnega ■ stanja- Tak-" mer in te postajajo jasnejše, če so tako osvetljene iz različnih gledišč razložene s preprosto besedo. V Bilčovsu, kjer je bil za zaključek srečanja kulturni program, je goste pozdravil predsednik sloven ske mladine na Koroškem. Šturm (študent, znan po procesu, ki ga čaka zaradi njegovih zahtev do dvo .jezičnosti krajevnih napisov). Po udaril je. da morajo manjšine zahtevati izvajanje vsega, kar jim zakon dovoljuje in še celo ono. kar je še_ izven zakona, a spada med človečanske pravice. Števerjanka E-da Mikluž se je nato zahvalila za sprejem in povabila Korošce na Go riško Bilčovski župan Ogris, ki ie tudi edini deželni slovenski poslanec v Celovcu, je v svojem nagovo ru pohvalili zamisel mladine o pogostih srečanjih, kajti v mladini je kal bodočega delovanja in sploh obstoja Slovencev na Koroškem. De jal je, da bo mogoče prav mladini uspelo to, za kar se sedanja generacija že toliko časa bori: da bo avstrijska vlada končno le priznala in izpolnila vse, kar ob ljublja slovenski manjšini na Koroškem 7. člen njene ustave. Benečanka Anamarija Vižintin je z Župančičevo recitacijo « Z via kom* zaključila pozdravne govore. Veseloigro »Jezični doktor Petelin* je mladinska dramska družina iz Gorice odigrala živahno kot nikoli prej med navdušenim odobravanjem prisotnih. ___________ D. R. Gasilci z Jesenic na obisku v Vidmu Skupina okrog 40 jeseniških gasilcev je bila pred dnevi na avtobusnem izletu v Italiji, kjer je obiskala Cortino, Benetke in druge kraje. Na povratni vožnji so se u-stavill tudi v Vidmu in obiskali tamkajšnje gasilce v njihovi vojašnici na Trgu Cadorna. Goste je vodil njihov poveljnik Franci Bahum, sprejel pa jih je pokrajinski podpoveljnik gasilcev videmskim gasilcem majhen gasil ni aparat, v katerem je namesto pene bila steklenica likerja. Pobiranje davkov po goriškib občinah Jutri, v petek 11. t m. od 8. do 12. ure bodo davčni uradniki po birali zapadli obrok davkov na županstvu v Sovodnjah za občane te občine. Jutri in 14 maja bodo prav tako od 8. do 12. ure pobirali davke na županstvu v Moši, dne 15. in 16. t. m. v Šlovrencu, 17. in 18 t. m. v Koprivi, 24. t. m. v Dolenjah in 25. v Jenkovem. V nedeljo odprte cvetličarne T Gorici Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo v nedeljo 13. t. m. za praznik sv. Antona vse cvetličarne v Gorici odprte od 8. do 13. ure. V Štandrežu so pokopali frizerko Emo Markočič V torek dopoldne ob 10.30 so spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Štandrežu komaj 54-letno frizerko Emo Markočič. V nedeljo popoldne, ko je šla s prija teljico na sprehod, ji je nenadoma postalo slabo in nemudoma so jo morali odpeljati v splošno bolnišnico, kjer pa je kmalu umrla, verjetno zaradi kapi. Pred nekaj leti je na podoben način umrl tudi njen brat. Pokojnica je iz znane zavedne štandreške družine, ki se udejstvuje tudi na prosvetnem področju v okviru društva «0. Župančič*. Sestra Slava, ki je bila z izletom Primorskega dnevnika v Avstriji, jo je našla ob povratku v nedeljo zvečer že mrtvo. Gluhonemi mopedist je trčil v avto Včeraj ob 13.30 je na križišču Tržaške ceste in Ul. Rosselli v Gorici trčil 59-letni Giordano Mat telli, delavec iz Gorice, Ul. Giu-stiniani 25/2 s svojim mopedom v avto innocenti, ki je prihajal iz Ul. Rosselli. Pri tem je padel in dobil poškodbe po obrazu in na lobanji. V goriški bolnišnici so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Kot so ugotovili orožniki letečega oddelka, se je peljal Mattelli iz Gorice proti letališču preko omenjenega križišča ravno v trenutku, ko je privozila mimo z avtom 24-letna Annamaria Kavčič, ki sta nuje v Ul. Rosselli 7 ter je bila namenjena v mesto. Ker je Mattelli gluhonem očitno ni slišal prihajati avta in tako je prišlo do nesreče. PROSVETNO - ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE PRIREJA NA IGRIŠČU V SOVODNJAH TRADICIONALNI PRAZNIK PROGRAM: Sobota, 12, junija: otvoritev praznika s plesom Nedelja, 13. junija: ob 10. url: Prvi fotografski eoc-tempore. ob 17.30: Prijateljska nogometna tekma slovenskih reprezentanc Trsta in Gorice. Ob 20 url: Pevski koncert zborov: Miren, «Jezero» Iz Doberdoba, cerkvenega lz Rupe - Peči, sovodenjskega noneta Igrala bo godba «Kras» lz Doberdoba. Ponedeljek, 14. junija: Tekma v valčku. Četrtek, 17. junija: Večer beat. Sobota, 19. junija ob 20.30: Tekma v briškoU. Nedelja, 20. junija ob 19. url: Veseloigra »Tisočak v telovniku)). Izvaja dramska skupina p. d. «Oton Župančič* lz štandreža Po Igri pies, z izvolitvijo lepotice večera. VSE DNI PLES. IGRALA BOSTA ANSAMBLA «GALEB» IN «OTIS GROUP)), DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE’ palača) ter *flow* mastrov*, ki jih predlaga prof Vladimir Zezlina (Ivica M.: hiša, v Kateri bivam s svojimi starši). Prof. Nedeljko Moder in prof. Miroslava Buljanova sta se odločila za linorez in od dijakov izterjala lepo zbir o izrezov o starem mestu. Poleg tega je nekaj prav zanimivih temper, gvašev in akvarelov iz šole prof. Vlada Kučine, Frana Radaka in Štefanije Šoštarič. Razstava bo odprta še do nedelje, 13. t.m., in sicer od 17. do 21. ure. Za šole v skupinah oa je odprta tudi v dopoldanskih urah in je dovolj javiti se pri vratarju, da odpre. Do sedaj je razstavo obiskalo in si jo ogledalo precej šo’skih skupin iz mesta in med njimi tudi slovenske šole iz Ul. Randaccio in Croce M. R. Pokojnine INPS v Pevmi in Doberdobu Iz poštnega urada v Pevmj nam sporočajo, da bodo izplačevali zapadli obrok pokokojnin socialnega skrbstva dne 11 , 14. in 15. junija. Prizadeti upokojenci naj se pravočasno zglasijo na pošti. Na poštnem uradu v Doberdobu pa bodo izplačevali pokojnine INPS po naslednjem koledarju: FO in IR dne 12. junija in IO 14. junija. SLOVKNSKA PROSVETNA ZVEZA spri- ' ma prijave otrok za ude o na Zboru slovenskih pioni v, ki bo 19. junija v Trnovskem gozdu. (V primeru, da nima otrok osebnih dokumentov za prehod meje, ga lahko srpe ml ja oče ali mati). Prijave sprejemamo na sedežu SPZ, Ul. Malta 2, tel. 24-95 do zasedbe razpoložljivih mest. Pevci iz ConegUana nastopijo v Šempetra Na povabilo skupščine občine Nova Gorica in Zveze kulturno - prosvetnih organizacij iz Nove Gorice je gostoval v soboto v tem mestu moški zbor »Corocastel* iz Coneglia-na. V soboto 12. t. m. ob 20. uri bodo gostje nastopih na koncertu v kino dvorani v Šempetru, kjer bodo v sodelovanju z domačim »Goriškim oktetom* priredili celovečerni koncert. Mesto Conegliano ima že več časa prav dobre odnose z Novo Gorico, s katero si izmenjuje kulturne in druge oblike sodelovanja. VERDI 15.15—22.00: «Una nuvoda dl polvere, un grido di morte, ar-riva Sartanau, S. Šmit in G. Gor-ki; film je v oarvah. CORSO 15.15—22.00: »Grande oaildo per tl racket deila droga*, P. Taylor in S. Kendah; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan MODEKN1SSIMO 14.30-22.00: »Pip-pi c&Izelunghe e 1 pirati dl Taka-Tuka», J. Nilssan in M. Persson. švedski barvni film. CENTRALE ob 15.15: »La oalata dei barbari*, L. Harrey in S. Koščica, kinemaskopski film v barvah V UTORU ob 15.15: «Quante figlie di...», G. Saxon In E. Ton-dai, nemški barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Trsti AZZURRO ob 15.00: «1 lupi attac-cano In branco», Silva Koščina In Rock Hudson Barvni film. EXCELSIOR ob 14.00: »Patton, S generale d'acclalo» G. Scott. Barvni film PRINCIPE ob 15.00: «Wyomimg, terra seivaggta»» Walt Disneye-va barvna slikanica. Auva (rorica SOČA (Nova Gorica): »živela Amerika)), ameriški barvni film — ob 18.15 ln 20.15. SVOBODA (Šempeter): «2ene», francosiki barvni film — ob 1830 ln 20.30. RENČE: «Zločin v temi* klubu*, Italijanski barvni film ob 20.30. DESKLE: »Nomadi s severa*, ameriški barvni film — ob 20 ŠEMPAS: Prosto. KANAL: «Pomy express», ameriški barvni film — ob 20.30. PRVACINA: «Bamse», švedski barvni film — ob 20.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan In ponoči dežurna lekarna ALESANI, UL Carducd 38 - tel 22-88. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je e Tržiču odprta lekarna »Ali« s&lu-te», dr Fabbris — Drevored Ooeu-11 ch 117. trt 72 480. STARI BEN CURION JE MNENJA... «Egiptu je treba vrniti vse ožemi j e» Pred nekaj dnevi so minila štiri leta od «petdnevne vojne«, ko so Izraelci prišli do Sueškega prekopa in vzeli Egiptu ves Sinajski polotok in še marsikaj. Od tedaj so pri Združenih narodih že velikokrat razpravljali o tem področju, ki je eno najbolj delikatnih na svetu. Te dni je o zadevi ponovno spregovoril predsednik Združene arabske republike El Sadat, ki je zagrozil, da ne namerava zadeve zavlačevati v neskončnost, pa čeprav bi ga to stalo veliko. V zvezi s tem vprašanjem je zanimivo, kaj meni o odnosih «s sosednimi narodi« — Arabci ustanovitelj izraelske države stari Ben Gurion, ki je na nekaj zadevnih vprašanj takole odgovoril: Zakaj se je ameriški državni tajnik Rogers ob svojem nedavnem obisku v Izraelu, hotel sestati tudi z vami? Je morda preveč, če vas vprašamo, kaj ste mu tpti/ii rplcli? BEN GURION: Prikazal sem mu svoje osebno gledišče. Rekel sem mu, da je mir važnejši kot karkoli drugega na svetu. Pod besedo mir pa ne razumem le podpisa nekega dokumenta, pač pa dejanski mir, mir, ki bo privedel do prijateljstva med sosednimi deželami, do skupnega dela, do medsebojne pomoči. Sem pristaš ideje, da se v zameno za takšen mir vrnejo Egiptu vsa ozemlja, razen Jeruzalema in Golana, Rogers mi je tedaj zaupal, da si, po njegovem mnenju, tudi egiptovski predsednik El Sadat želi miru. Sicer pa odobravam misijo, ki jo je opravil Rogers, kolikor ta more olajšati miroljubno rešitev spora. Odobravam Rogersovo pot, tudi če bi ne privedla do miru, kakršnega si sam želi. Kaj menite o delnem umiku izraelskih čet, kar naj bi pomagalo k ponovnemu odprtju Sueškega prekopa? BEN GURION: Ponovno odpiranje Sueškega prekopa more predstavljati prvi korak k miru. In to tem prej, ker je Egipčanom prekop potreben. Sem pristaš sporazuma, ki bi omogočil ponovno odprtje te vodne poti. Kar se tiče Sinaja, menim, da ga je treba vrniti Egipčanom in to v okviru dejanskega miru. V Izraelu imamo na pretek svojih puščav. Računate, da si Egipt zares želi miru? BEN GURION: Pogosto sem se vprašal, zakaj je Naser, ki je 15 let želel uničiti Izrael, pred letom dni sprejel Rogersov načrt. Neki ugledni ameriški časnikar mi je dal odgovor na to vprašanje. Ta časnikar je imel zelo dolg pogovor z Naserjem in kmalu po tem srečanju z Naserjem je prišel k meni. Rekel mi je, da mu je Naser izjavil, da je storil veliko napako, ko je dajal prednost sporu z Izraelom in s tem zanemaril resnične probleme svoje dežele in svojega naroda. Naser je dodal, da bi hotel popraviti to napako, žal pa je kmalu zatem umrl. Če, oziroma kadar Sadat pravi, da si želi miru, nisem povsem gotov, da je tako iskren kot je bil glede tega iskren Naser. Egiptovsko ljudstvo je ljudstvo kmetov, ki ima zelo malo šolanih ljudi (okoli 60 odstotkov Egipčanov je nepismenih). Toda prepričan sem, da se naglo veča število egiptovskih razumnikov, ki se šolajo v tujini. Računati bt bilo treba s kakimi 122.000 mladih Egipčanov, ki se vedno bolj zavedajo potrebe po trajnem miru na tem področju. Toda prepričan sem, da če ne bomo dosegli miru do konca tega leta, ga ne bomo imeli 0VtllllVIIM9tllllllttllttltlHIII!lltlt'lltllllllllU||l*lllllll PREJEI-I SMO CARTE SEGRETE. Rivista trime-strale dii lettere e arti, Roma. ENAPI. Notiziario dell’Ente Nazio-nale per 1’Artigianato e Piccole Industrie. Anno XVI. N. 1, feb-braio 1971, Roma. ESTATE 1971. Centro turistico gio-vanile. Supplemento a «Turismo giovanile». Anno XXII, n. 3, aprile 1971, Roma. G B. Carolli, R. Onofri: I MARMI DEL CARSO. A cura dell Unione regionale delle Camere di Com-mercio, Industria, Artigianato e Agricoltura. Ed. Regione Autono ma Friuli Venezia Giulia. še najmanj od 8 do 10 let. Ste pristaš ustvarjanja palestin- ol'co rlržnnp? ' BEN GURION: Prebivalcem Cis-jordanije, če to želijo in če bo dejansko prišlo do miru, bi bilo treba omogočiti, da si ustanovijo lastno državo na zahodni obali Jordana, državo, ki bi bila ločena od vzhodne obale. To bi ustrezalo resolucijam Združenih narodov iz leta 1947. Mnogi so proti tej ideji in to tudi med mojimi prijatelji. In katero mesto b' moglo biti prestolnica te države? BEN GURION: Katero koli mesto bi moglo vršiti to funkcijo. Zakaj ne bi to bilo Napluz? Jeruzalem je pač glavno mesto Izraela. Po vašem mnenju, kateri važen dogodek je v zadnjem času omembe vreden? BEN GURION: Kopnenje ledu med Ljudsko republiko Kitajsko in ZDA. Največja napaka Združenih severnoameriških držav je bila v preteklosti ta, da so preprečevale vstop Kitajske v Združene narode. V nekem pogovoru s predsednikom Johnom Kennedyjem sem potegnil na dan tudi to vprašanje. Tedaj mi je rekel, da si iskreno želi, to napako popraviti in da bo to tudi storil, brž ko bo drugič izvoljen za predsednika. Na žalost so ga umorili, preden je mogel to storiti. NA DANAŠNJI DAN PRED 53 LETI PRI OTOČKU GRUICA Luigi Rizzo je z dvema torpedoma ^smrtno zadel drednot Szent Istvan Neki čudni znaki so nakazovali, da ne bo šlo vse po sreči - Okvara na napadalčevem čolnu je pripomogla, da sta se sovražnika srečala Te izgube so narekovale zaveznikom največjo previdnost pri vseh akcijah in to ne samo v Jadranskem morju, marveč tudi v Sredozemskem, kamor so začele podmornice vedno drzneje prodirati. Če bi si zavezniki hoteli zavarovati plovbo tako vojnih kakor tudi trgovskih ladij po Sredozemskem morju, bi morali preprečiti podmornicam prehod iz Jadranskega v Sredozemsko morje, za kar pa je bila ena sama rešitev: zajezitev Jadranskega morja in sicer tam, kjer je najožje — pri Otrantu. O tem. kako naj bi to ožino zaprli, si niso bili zavezniki povsem enotni. Medtem ko so bili Italijani, Francozi in Angleži za postavitev globokih jeklenih mrež — pri tem je imela vsaka stran svojo inačico —, so Amerikanci, ki so vstopili v vojno komaj 6. aprila 1917, predlagali postavitev 40.000 podmorskih min, toda niso še imeli rešeno vprašanje, kako naj vsidrajo te mine v tako globokem morju (najgloblja točka 1100 metrov). Še celo leta 1918 so delali Amerikanci v svojih vodah poskuse s sidranjem v velikih globinah. Teh poskusov so se otresli novembra 1918, ko je vojna končala. Evropski zavezniki pa so morali takoj ukrepati. Zajezitev morja z mrežami je bilo zelo zapleteno delo, prvič zaradi širine O-trantskega kanala — zajezili naj bi 66 km morja med Rtom Otran-to in otokom Fan6 na grški strani — in, drugič zaradi globokega morja, saj so morale biti ladje oz. boje, ki so držale mreže, na določenem mestu vsidrane. Proti koncu leta 1915 in v naslednjem letu so začeli z zelo enostavnim sistemom. Nekoliko večje ribiške ladje so vlekle za seboj v globini do 20 metrov navadne ribiške mreže za lov na tune, ki so bile v začetku dolge 1000 kasneje 2000 metrov. Na mreže so pripenjali tudi kontaktne mine, toda uspehov ni bilo. Postopoma so segale mreže vedno globlje, ladje — vlačilke mrež so bile vedno številnejše in večje tonaže. Za njihovo varnost so skrbele lahke enote vojne mornarice, ki so nenehno patruljirale ob tej baraži. Kljub temu so se podmornice izmuznile pod mrežami v Sredozemsko morje in so potapljale od meseca do meseca vedno večje število sovražnih ladij. Čeprav je podmornicam uspelo prodirati v Sredozemsko morje, so baraže pri Otrantu vendarle predstavljale določeno oviro in nevarnost pri plovbi. Zato so avstrijske lažje pomorske enote — križarke in rušilci — nekolikokrat napadle te baraže z večjim ali manjšim uspehom. Spomladi leta 1917 so se Italijani in Francozi sporazumeli, da bodo Otrantsko ožino zaprli z nepremičnimi — usidranimi — mrežami. Angleži, ki bi morali dobavljati za to potrebno opremo, so se temu nekoliko upirali in preteklo je leto dni preden so začeli uresničevati to novo zamisel. Pri jeklenih mrežah so nastale težave zaradi njihove vedno večje teže. V začetku so segale 25 m globoko, kasneje so to povečali na ■iiiiiiiiimiiiiimiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Cankarjeva založba je izdala dve pesniški zbirki Dokaz skrbi za izvirno slovensko prekinitev s tradicijami dotedanje, uživa ob estetskem učinkovanju svo- literaturo je pet knjig petih slovenskih avtorjev, ki jih je Cankarjeva založba izdala istočasno. Cankarjeva založba domači literarni tvornosti sicer ni vedno posvečala tar ke pozornosti, ko pa je pred petnajstimi leti z združitvijo s Slovenskim knjižnim zavodom prevzela nove naloge, je začela tudi domači književnosti posvečati več skrbi. Obdobja so bila prav različna, na splošno pa podatki kažejo, da je Cankarjeva založba med približno šestdesetimi knjigami letno približno eno desetino izdaj posvetila domači literaturi. Leta 1959 je bilo n.pr. med 51 knjigami 6 izvirnih slovenskih del, leta 1962 med 63 knjigami celo 10 domačih avtorjev. Lani je založba izdala prav tako šest domačih del med 68 knjigami, letos se obeta približno enako. Re zultat je za domačo knjigo še kar ugoden, čeprav ne najboljši: v letih 1958-1970 je med 862 knjigami izšlo 107 knjig domačih avtorjev. Cankarjeva založba je zdaj izdala šest domačih avtorjev Med knjigami sta tudi dve pesniški zbirki: Tomaža Šalamuna pesniška zbirka ROMANJE ZA MARUŠKO in Jožeta Snoja nova pesniška zbirka NENADOMA V VELIKEM PROSTORU SAMI. Dve pesniški zbirki med petimi novimi knjigami domačih avtorjev to pomeni vsekakor poudarjeno skrb za slovensko poezijo, posebej še za moderno, očitno še bolj deficitarno literaturo. Tomaž Šalamun ni neznano ime. Pravzaprav je dobro znan kot en-fant ttrrible slovenske poezije. Šalamunov vstop v slovensko literaturo leta 1966 z zbirko Poker je pomenil buren dogodek, vsekakor | finjen estet, ki v nekaterih pesmih tenkočuten, rahlo ekspresionistično pobarvan lirik. Pa tudi kot pesnik najboljša Snojeva stvaritev v tej zbirki. Z novo pesniško zbirko Jože Snoj dopolnjuje svojo pesniško podobo in samo dokazuje svojo umetniško zrelost. Sl. Ru. slovenske lirike in začetek nekega jih verzov, sicer pa predvsem kot novega obdobja. Šalamunova knji-j ■ ga pomeni začetek novega vrednotenja poezije in novega gledanja na- ..lirske - vrednote. Tomaž Šala? mun je izdal kasneje še drugo pesniško zbirka. Tako je sedanja knjiga njegovih pesmi ROMANJE ZA MARUŠKO tretja pesniška zbirka njegove nekonvencionalne lirike, ki jo nekateri označujejo kot antili-riko. Na oseminsedemdesetih straneh je pesnik razvrstil celo vrsto pesmi, kratkih in dolgih, ljubezenskih in filozofskih, v katerih pesnik dokazuje svojo kreatorsko moč. Seveda pa bo vsak bralec te pesmi sodil po svoje, jih odklanjal ali sprejel, kajti običajna merila vrednotenja poezije ob Šalamunovi zbirki odpovedo. Med pesniki moderne lirike je šel Šalamun gotovo naj-dalje, bil je tudi eden prvih pri nas. Kako bo ta poezija obveljala, bo pokazal šele čas. Šalamun je gotovo originalen, je tudi prvi in dosledno vztraja na svoji poti. Počakajmo torej, kaj bo prinesel čas. Jože Snoj je v svoji zbirki NENADOMA V VELIKEM PROSTORU SAMI komunikativnejši, predvsem pa je še vedno pristen lirik, čeprav moderen. Ime Jožeta Snoja se vse pogosteje uveljavlja v slovenskem literarnem svetu in njegova nova knjiga pesmi je že tretja Snojeva pesniška zbirka. Snoj je za objavo zbral še obsežnejšo žetev pesmi, ki jih je razvrstil v deset ciklov. Motivno je v njih precej pester in obravnava tako naravo kot ljubezen, smrt, ne manjka pa mu tudi filozofskih tem. Snoj se nam v nekaterih pesmih kaže kot vse bolj pre- z izbrušenim jezikom. Že ob izidu je radio opatoma m p™» H popoldanski rekviem, ki je gotovo £ruga skupina z ladjami SZENT 40 in potem še na 50 metrov. Mreže so držale na določenih pozicijah delno velike boje hruškaste oblike, delno pa manjše usidrane ladje, tako imenovane diftere. Težave so nastale pri razburkanem morju. Drifteri oz. boje so lahko trenutno sledile gibanju valov, mreže v globinah pa temu niso mogle, prvič zaradi lastne teže in drugič, ker so predstavljale tudi določen večji odpor zaradi neprikladne hidrodinamične oblike. Zaradi nenehnega naglega dviganja in spoščanja pri razburkanem morju, so se trgale vezi, ki so držale mreže na ladjah oz. bojah in mreže so se potapljale. Pri nekem poskusnem angleškem sistemu so ugotovili, da je bilo potrebno le 17 dni in v tem času je nemirno morje — v novembru 1917 — popolnoma uničilo 2200 m dolgo mrežno baražo. Skušali so tudi usidrati mreže 10 metrov pod morsko gladino, da bi se na ta način izognili nevšečnemu delovanju morskih valov, saj je morje v taki globini navadno vedno mirno, toda s tem so odprli podmornicam pot nad mrežami. Iz tega kratkega opisa vidimo, da je bilo zapiranje Otrantske ožine z mrežnimi baražami zelo zapleteno delo, ki je obenem zahtevalo tudi velika materialna sredstva. Končen uspeh zaveznikov je bil skoraj neznaten: v času vse vojne (1915 — 1918) je zaradi baraž in ladij, ki so bile tu, izgubila avstrijska mornarica samo dve podmornici (U — 6 in U — 23) in prav toliko so jih izgubili tu tudi Nemci (UB — 44 in UB — 53). Ko so začeli zavezniki leta 1918 bolj resno izpopolnjevati ta ba-ražni sistem, se je poveljstvo avstrijske mornarice odločilo za obsežnejši napad na to važno ožino z vsemi razpoložljivimi lahkimi enotami — križarke in rušilci —, velike vojne ladje pa naj bi čakale v zasedi na določenih položajih ob črnogorski obali, od koder bi priskočile na pomoč svojim lahkim enotam, če bi te zasledoval močnejši sovražnik. To je bil razlog, da so SZENT ISTVAN in tudi druge velike ladje odplule iz Pulja proti južnemu Jadranu. Štiri najsodobnejše velike vojne ladje so bile razdeljene v dve skupini: prva z ladjami VIRIBUS UNITIS in PRINZ EUGEN v spremstvu petih torpedovk je iz- ISTVAN in TEGETTHOFF, z rušilcem VELEBIT ter s šestimi tor-pedovkami pa naslednjega dne. Slaba znamenja so se kazala: 9. junija, prav v času, ko so začeli kuriti na SZENT ISTVANU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiilHHiHiiiiiiiiiiiiiiiiirniii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi rešili težavno nalogo, ki ste si jo zadali, imejte več zaupanja vase. Ljubljena oseba vam bo dokazala svojo zvestobo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pojavile se bodo težkoče, ki jih lahko premagate s pomočjo sodelavcev. Prišlo bo do prijetnega srečanja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Danes je primeren dan, da z uspehom dokažete svojo sposobnost. Če nočete zapraviti nekega prijateljstva, bodite bolj odkriti. RAK (od 22.6. do 22.7.) Neko zapleteno situacijo boste najlepše rešili z ljubeznivostjo. Prijeten obisk. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne žalite občutljivih oseb, ki vam utegnejo biti v pomoč. Bodite bolj popustljivi v odnosu do najmlajših. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izkoristite za svoje posle jutranje ure. Nove okoliščine bodo opravičile vaša upanja. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) V vaši ustanovi bo prišlo do nesporazumov, ki se utegnejo spremeniti v nevaren spor. Potrebni ste po-čitkd ŠKORPIJON (od 23 10. do 21.11.) Bodite na splošno zelo previdni pri izbiri prijateljev. Ne zavračajte ljubezni neke osebe. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Da bi z uspehom mogli uresničiti neki načrt, je potrebno zanesljivo zavezništvo. Ugodno vzdušje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite preveč zaupljivi, ker tako lahko samo škodite svojim koristim. V družini napeto vzdušje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posvetiti boste morali več časa za reševanje administrativnih vprašanj. V nedeljo nepričakovan obisk. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izrekajte prenagljenih ocen na račun osebe, ki jo komaj poznate. Privoščite si malo počitka. ognje v parnih kotlih in pripravljati ladjo za odhod, je plul mimo te ladje rušilec VELEBIT z zastavo na pol droga (znamenje žalosti ali smrti): na rušilcu je med prekladanjem municije eksplodirala granata in ubila nekaj članov posadke. Mnogi so ob tem tragičnem dogodku zaslutili žalosten uvod v nameravano akcijo. Druga nevšečnost se je zgodila zvečer, pred luškimi barikadami, ki so zapirale vhod v Pulj: bari-kadne mreže so se zapletle, zaradi tega so jih prepozno odprli in vsa druga skupina je izplula z zamudo, katero so nameravali nadoknaditi s hitrejšo vožnjo. Toda še v tretje se je usoda poigrala: na SZENT ISTVANU so se pri hitrejši vožnji začeli nevarno greti turbinski ležaji in so bili zaradi tega prisiljeni zmanjšati hitrost. To je seveda veljalo potem za vso drugo skupino, saj so morale pluti vse ladje skupaj. Vse te okoliščine so vplivale, da je prišel SZENT ISTVAN 10. junija ob pol štirih ponoči prav na tisto pozicijo, kjer sta bila dva italijanska čolna MAS na povratni vožnji proti odprtemu morju po brezuspešni preži med dalmatinskimi otoki. Oba čolna MAS, pod vodstvom kapitana korvete Luigija Rizza, sta imela namreč nalogo, čakati v zasedi v bližini otočka Gruica pri otoku Premu-di blizu Zadra. Čakati bi morala točno dve uri, toda zaradi manjše okvare na motorju sta se oba čolna zadržala pol ure več, kot je bilo predvideno in prav ta zamuda — v sovpadanju z zamudo druge avstrijske skupine — je privedla do srečanja sovražnih skupin na kraju torpediranja. Golo naključje je tu torej odigralo svojo vlogo. Italijanski zgodovinar Camillo Manfroni tako ocenjuje to srečanje ladij: «... in tu seže v akcijo element 'sreča' ali 'naključje', kakor si pač hočemo to tolmačiti« (e qui entra in azione 1'elemento 'fortuna' o 'caso' che dir si voglia). S spretnim manevriranjem in v okrilju teme se je Rizzo prebil med zaščitnimi torpedovkami do SZENT ISTVANA in iz razdalje okrog 300 metrov sprožil dva torpeda, ki sta ga oba zadela in eksplodirala ob desnem boku ladje. Voda je začela naglo prodirati v notranjost poškodovane ladje. Da bi vsaj začasno zmanjšali nagib, ki je postajal vse resnejši, so obrnili topovske cevi na nasprotno stran nagiba ladje (ladja je imela 12 topov kalibra 30,5 cm; teža ene topovske cevi, dolge 14,58 m, pa je znašala 46.448 kg), kar je le za nekaj stopinj in samo začasno izravnalo ladjo. Tudi poskus, da bi TEGETTHOFF odvlekel potapljajočo se ladjo na kako plitvino, ni uspel. Ob 6. uri in 2 minuti je SZENT ISTVAN izginil pod morsko gladino in z njim 89 pomorščakov. RAFAEL PERHAUC (Nadaljevanje sledi) Mogočna avstrijska vojna ladja «Szent Istvan«, ki je odnesla na do0 morja še 89 mornarjev. V TOREK ZVEČER V TRERČAH Uspela prireditev glasbene šole G M Kakor imajo v tem času u-čencl osnovnih in srednjih šol svoje prireditve ob zaključku šolskega leta, tako zaključujejo šolsko leto tudi gojenci glasbenih šol Glasbene matice. Te dni smo zato imeli priložnost prisostvovati nekaterim takim prireditvam fcaiko v mestu kot v okolici, kodiar ima Glasbena šola Glasbene matice svoje podružnice. Ena takih prireditev je bila v torek zvečer v Trebčah. Pri tej prireditvi se bomo za trenutek ustavili. Dvorana trebenskega Ljudskega doma, v katerem je prireditev bila, je bila tudi ob tej priložnosti nabito polna, kajti na zaključno prireditev niso prišli le starši gojencev, pač pa tudi drugi vaščani in ljubitelji mla-dine iz okoliških vasi. Pred začetkom sporeda je ravnatelj glasbene šole v Trstu dr. Goj-mir Demšar pozdravil navzoče in v krajšem govoru orisal na eni strani pomen glasbene šole, na drugi pa tudi njeno delovanje Posebej se je ustavil pri delovanju trebenske podružnioe glasbene šole, ki obhaja letos 15 let plodnega dela. Dr. Demšar je tudi zaželel šoli še veliko uspehov. Omeniti moramo nadalje, da obiskuje podružnico glasbene šo- Gojenci glasbene šole GM, ld so nastopili v torek zvečer le v Trebčah 10 gojencev, ki se vedno marljivo udeleževat pouka. To je bilo razvidno di na torkovi zaključni prod11 ciji, namreč na njeni ravni- Podružnico v Trebčah že nih 10 let vodi prof. Sveto G gič. Prej, od same ustanovitv«, pa je polnih pet let vodil & prof. Ignacij Ota. Spored, ki so ga gojenci jali, je bil razmeroma bogat ^ pester, hkrati pa tudi pripravljen. Zasluga za to na eni strani pridnim S°1 cem, kar smo že ugotovili, drugi pa tudi učnemu osebju- Program, ki je obsegal h manj kot 16 točk, je naP0^, vala gojenka Gracijela KrJJ’ nastopili pa so: Nataša, In Darko Kralj, Robert Cov^ cio, Marina Cebulec, Davo . Grgič, Gabrijela Busletta, Nič* ja Sivitz, Alfred Cibic, Perfolja, Vilma Padovan, Evat Krevatin, Igor in Stojan ter Sergij Guštin. Občinstvo je bilo z nastop^1 zadovoljno, starši pa še P0^.^. ker so se mogli na sami ditvi prepričati, da je P0^^ valno delo vzgojiteljev roaih. pri njihovih otrocih lep usP\!b Ob vsaki točki, posebno P8, zaključku je občinstvo naSt®^. joče nagradilo z velikim aP zom. n* M. w' Vse se seli v mest° , bo Strokovnjaki računajo, 0“ ,gti leta 2.000, torej čez samih izživelo na svetu 6 milijard *|jj Od tega jih bo živelo po J0. ali v mestnih konglomeratih 0 lijarde. Zaradi primerjave ej navedli, da je pred 70 leti. 1 ]e okoli leta 1900 živelo v mes ■ 90 milijonov ljudi. Spet zarad* Fna merjave bomo povedali, d . aj. področju Tokia narašča Pre jet0. stvo za pol milijona ljudi na Leta 1935 je na področju «* * * * v ,jU. ga Tokia* živelo 22 milij°n° di, leta 1980 jih bo že nad w ^ lijonov. Na področju Muench ,. je v zadnjih letih število Pre aj. stva povečalo za 750.000 oseb TOME SVETINA m AN A 104. DRUGA KNJIGA 8 «Gospod stotnik, kazno je, da se resno pripravljajo na napad na mesto,« je dejal poročnik Tedchner. Ves znojen, z zavihanimi rokavi, umazan od prsti, strgan od žice in trnja, Je z mirnim, ptičjim obrazom poročal o porazu svoje enote, ld je padla v zasedo. Govoril je prav tako vzvišeno ravnodušno, kot je poročal o zmagi v Cerknem. Ko topovski ogenj in regljanje strojnic z dnem nista ponehala, ga Je stotnik poslal z izbrano udarno skupino na pomoč napadeni postojanki v spodnjem mestu. V zavetju rečne soteske so zapustili mesto. Njihova mo-čeTadasta oblačila so se dobro prilegala skalnati, rahlo zeleni okolici. Razdelili so se v tri kolone in poizkušali prodreti napadalcem za hrbet. Vlekli so se po hudo strmih in spolzkih, z goščavjem porastlih strugah, kjer Je mezela iz tal mokrota. Partizani so jih povsod odbili. Rezultat poskusa je bil nekaj mrtvih in še več ranjenih, ki so čakali na nosilih v zavetju struge na stotnikovo odredbo. «Njihova obramba Je to pot strnjena in močna, okrepljena z globinskimi zasedami, ki jih ni moč odbiti in ne prodreti skoznje,« Je ugotavljal Teichner. Stotnik Je zaskrbljeno gubal obraz, ko je poslušal povsem ravnodušno razlago. Ce ne bi govorila dejanja za tega vase pogreznjenega človeka, bi pobesnel zavoljo njegovega obnašanja. Ni stvari, ld bi tega posebneža vrgla iz tira. «Mož z drateninii živci,« so mu rekli. Vojska, potaknjena po grmovju med skalovjem in reko, je bila podobna tolpi razgnanih volkov. Stotnik in poročnik sta sedla na naplavljeno deblo in jela proučevati položaj. Tedaj je v mesto votlo usekala mina. ((Strelja Gradnikova brigada,« je dejal Teichner, ki se je v nenehnih bojih dodobra spoznal z nasprotnikom. Votle detonacije po mestnih ulicah in po dvoriščih kasarn so se nadaljevale v presledkih. Odgovarjali so topovi. «Ne utrudijo se. Prej so nas napadali samo ponoči, sedaj pa nas tudi podnevi.« Gorski lovca so morali ostati v kritju, da se ne bi izdali posadkam in izvidnikom minometalcev. Medtem ko so čakali, kdaj bo partizanskim minometom zmanjkalo hrane in bodo nehali, je zaščitna patrulja pripeljala razogiavega nemškega policista. Lasje, mokri od krvi, so se lepili na čelo. Grozno zdelan, bled, krvav, je komaj stal pokonci. Žo v jutranjih urah se je prebil iz Spodnje Idrije z nujno prošnjo za pomoč. Stotnik je vzel pismo in dal ranjencu čutaro z žganjem. Medtem ko sc ga preobvezovali, je bral. Poveljnik je poročal, da je položaj zelo kritičen. Ne ve, če bodo vvdržali še eno noč. Ljudje so preutrujeni in manjka jim streliva. Ponoči je Bazoviška brigada že v prvem naletu prebredla naraslo reko in osvojila nekaj utrdb. Močno utrjeno župnišče so minirali in ga zavzeli. Pri cerkvi so zaplenili brzostrelni in protitankovski top in težko strojnico. Branilci se upirajo le še v šoli in v nekaj bunkerjih. Na koncu je bil pripis z velikimi črkami: «če ne pride pomoč, ne bomo vzdržali noči. Nimamo municije.« Ko sta stotnik in Teichner preudarjala, kaj storiti, se je okoli policista nabralo nekaj mož. Spraševali so ga, kako je pri njih. Mož je bil že dodobra nacejen z žganjem in jezik se mu je že zapletal. In se je razklepetal o grozoviti noči, ko so bili že vsi na robu propada, o Rusih, ki pijani jurišajo na mitraljeze in so v župnišču poklali vse do zadnjega ranjenca. Iz tega dela postojanke da se je rešilo le nekaj mož, ki so se skrili v podzemske hodnike, kjer jih pijani Rusi niso odkrili. Posadko da je rešila le težka mina; padla je z zvonika na skupino pred cerkvijo, ki je nameravala z bombami vdreti v šolo. Nekaj je obležalo mrtvih, drugi so s prerešetanimi trebuhi tulili okoli cerkve. Freplah in skrb za ranjence sta spodbodla posadko, da se je zbrala in odbila napad bombašev na šolo. Na koncu pripovedi je vpil: «To so norci! To niso ljudje! Slepo so se zaganjali v reko in se prebijali čeznjo, med žice, mimo ranjenih, noter do zidov... s plastičnimi minami, M rušijo vse od kraja...« Stotnik je od strani poslušal ranjenčevo pripoved. Zagledal je čutarico, ki jo Je mož pravkar spet dvignil k ustom. Tedaj je vstal in stopil skozi gručo predenj. Surovo ga je nahrulil: «Vi, stara, driskava, preplašena rit!... Držite jezik za zobmi in ne delajte panike v moji enoti, sicer vas bom poslal takoj nazaj s temle pismom in pripombo o vašem vedenju ali pa vas bom dal zapreti.« Ko je končal molitvico psovk, je še zabrusil: «Ali vam je sedaj jasno?« Ranjenec je prebledel, skočil pokonci In skušal prilepiti roke k bedrom. «Jasno, gospod stotnik.« Nato je stotnik ukazal Teiohnerju: «Takoj ga odstranite.« Preden pa so ga odpeljali, mu je dal še napotke: ((Pravljice o grozoviti noči prihranite zase. Pripovedovali jih boste lahko otrokom ali pivskim bratcem, če boste srečno preživeli vojno.« Povelje so izvedli brez besed. Moža so odpeljali skupaj s kolono ranjencev. Tedchnerjeva skupina pa je izgubila še tisto bore volje, da bi se podnevi prebijali napadenim na pomoč. Poročnik je brez težave prepričal stotnika, da se bodo odpravili o prvem mraku. Razporedila sta četo po vzpetinah nad reko. Medtem je prišel kurir z obvestilom, da kličejo stotnika na mestno poveljstvo. Po ulicah so še vedno treskale mine, vendar bolj poredko Zato je stotnik s svojimi ljudmi spešil v zavetju hišnih na- neW puščev. že blizu kasarne so bili, ko je izpod oblačnega «pe privršala mina in usekala v streho visoke hiše. Toča opeke in oblak ometa sta jih malone zasula. Eden od stva je bil ranjen, vsi pa pošteno prestrašeni. ,.neg9 V veži na poveljstvu je stotndk naletel na razburi01 majorja Wolfa. & ((Pravili ste, da ne znajo streljati z minometi. PotebrZo-kem imajo krompir ali kaj... Njihova mina je padla na _ pg strelni top. S tem orožjem so ubili šest naših mož, °se so jih ranili.« bf0 «Vzamem besedo nazaj. Sam sem se prepričal, da ^ merijo. Tudi ranjence sem videl. Toda raje mi povejte, me kličejo v štab.« ^pol- ((Položaj postaja kritičen, dragi moj Kniecke Niste nili povelja. Padli ste v nemilost. Jezijo se na vas.« pjte ((Hudič naj jih vzame! Ne morem delati čudežev. z menoj in recite temu kabinetnemu cepcu, da moji J niso priplavali po prežgani juhi. Teichner je poizkusi Ce on ne prodre, potem ne gre...« bUt v Vstopila sta. Rdečeličen polkovnik z monoklom, d lakaste škornje, je oholo korakal sem in tja po sobi- ggv-je spregovoril, se je zagledal v stotnikove blatne S9,rSv,r0.bUe lje, v umazano in okrvavljeno obleko in se namrdnil- D (ja odi so mu zasršale in popravil je svojo vzvišeno držo. bi vprašal stotnika o položaju in težavah, ga Je začel s ^gč, jočim glasom oštevati, zakaj ni prodrl napadenim na P p mu naprtil vso odgovornost in mu dal za zgled ban noč za nočjo prestavljajo svoje brigade z enega rob® na drugega, on pa ni mogel prodreti kilometer daleč. ((Prekleta reva, strahopetna. Boji se za položaj 1° ^gjjl Jo rit. Mar mu je, koliko ljudi umira brez haska,« si Je stotnik in strmel v polkovnika, ne da bi mu trznila en® praV' mišica na obrazu. Mimo je poslušal litanije, ki so bH« * tJil zaprav namenjene majorju v povračilo za to, ker si ^^gjieS' že večkrat sposodil. Major ga je tudi zdaj motril s P ljivim prezirom. Polkovnik je besnel: ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. junija 1971 DOMAČI ŠPORT DANES Četrtek, 10. junija 1971 KOTALKANJE Revija poleta 21.00 na Opčinah, Prosvetni dom »odeluje 42 kotalkarjev * * * ODBOJKA MOŠKA PROMOCIJSKA LIGA 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» *«r — CRDA * * * 8.30 v Nabrežini »okol — Libertas Rocol * * * 10.00 na Opčinah Polet — Gaja * * * dečki 10.00 v Zgoniku Era« _ ARC Linea * * * 10.00 v Trstu, Ul. Zandonai ČUDA — Gaja * * * ženska promocijska liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj» •Or — Inter B * * * 10.30 v Nabrežini Sokol A — Primorec A * * * 11.00 v Trebčah Primorec B — Sokol B * * * 10.00 v Padričah ®aja — Bor B * * * Sortne igre poleta 14.00 na Opčinah, Prosvetni dom 2aietek moškega turnirja * * * , KOŠARKA *pORTNE IGRE POLETA 1® 00 na Opčinah, Prosvetni dom olet — Saba (deklice) * * * / 00 na Opčinah, Prosvetni dom olet — Bor (minibasket) '1 DIVISIONE. /00 v Trstu, Ul. Montecengio ll°Vd — Bor * * * Naraščajniki /•30 na Opčinah, Prosvetni dom polet _ Bor * * * NARAŠČAJNICE I /oo na Opčinah, Prosvetni dom °l«t — SABA NOGOMET Naraščajniki /•00 v Škocjanu Marco — Mladost I * * * /■30 na Proseku rlmorje — S. Sergio * * * ^ČETNIKI ] /30 na Proseku f|morje — Rotandra * * * ^kal dilena /00 v Nabrežini **na — Olimpija * * * i’00 v Nabrežini rimorje — Libertas Prosek * h h / 30 v Nabrežini J ^risina — Devin * * * ^'Jateljski nogomet 30 v Bazovici **ri» — «Mladi» (Ricmanje) j J U I R1 r#t«k 11. junija 1970 NAMIZNI TENIS i6KJSKl TURNIR .LUPO ŠPORT. fcP-00 v Trstu, Ul. Paduina 9 a**opa tudi Kras KOICSARSTVO «GIRO D’ITALIA» Tudi v predzadnji etapi nobene bistvene spremembe PONTE Dl LEGNO, 9. - Predzadnja etapa kolesarske dirke po I-taliji ni povzročila sprememb na skupni lestvici. Danes je bil prvi na cilju Farisato, ki je le za nekaj sekund prehitel Wagtmansa. Torej dva kolesarja, ki nimata več možnosti, da bi se uvrstila med najboljše. Gosta Pettersson je ohranil roza majico, čeprav sta Gimondi in Van Springel stalno napadala. Zaostal je le za nekaj sekund za tema dvema, ker je preluknjal zračnico nekaj km pred ciljem. Po današnji etapi je Šved praktično že osvojil »Giro*. Jutrišnja proga namreč ni preveč naporna, v vožnji na kronometer pa je Pettersson vsaj enakovreden Belgijcu. Ostali neposredni tekmeci pa nimajo več možnosti za zmago. Tudi danes je bil zelo aktiven Gimondi. V zadnjih etapah je bil ta kolesar stalno v napadu, vendar je njegov zaostanek prevelik, da bi lahko še upal na prvo mesto. Zanj je bila usodna druga etapa, ko je zaostal za kakih osem minut. Brez te zamude bi bil Italijan med prvimi in bi se še lahko potegoval za prvo mesto. Po včerajšnjem padcu je zapustil dirko Claudio Michelotto. Ta dirkač res nima sreče. V prejšnjih letih se je že večkrat hudo poškodoval in ni mogel pokazati, kaj velja. Tudi letos mu je usoda nagajala. V najtežjih etapah se ni počutil najbolje, zgubil je roza majico in je moral zapustiti «Giro» zaradi posledic včerajšnjega padca. Prvo polovico proge so danes prevozili kolesarji vsi skupaj, v drugem delu pa se je razvnel boj. Van Springel in Gimondi sta stalno napadala Šveda, ki se je odlično branil. Italijanu je sicer uspelo zapustiti glavnino, a počena guma mu je onemogočila pobeg. Kakih dvajset km pred ciljem je Farisato pustil vse za seboj in je ohranil svojo prednost do cilja, čeprav se je na zadnjem ovinku zaletel v balo slame. Tako danes na cilju: 1. Lino Farisato, ki je prevozil 172 km dolgo progo v času 5.10’54'' s poprečno hitrostjo 33,182 km na uro 2. Wagtmans Marinus 13” zaost. 3. Gimondi Felice 5.14’33” 4. Van Springel Herman 5.14'34” 5. Colombo Ugo z istim časom 6. Motta 7. Maggioni 8. Zubero 5.14’41” 9. Vados 5.14’43” ,H ....... 10. Boifava S.14’45" 11. Mori F. 5.14'49” 12. Pettersson G. 5.14'53” 13. Vianelli 14. Cavalcanti 5.15'01’’ 15. Lopez Carril 5.15T1” Po devetnajsti etapi je skupna lestvica sledeča: 1. Pettersson G. v času 92.22’00” 2. Colombo 1T5" zaostanka 3. Van Springel 1'42” 4. Galdos 3’19” 5. Schiavon 5’41” 6. Vianelli 5’55” 7. Gimondi 7’06” 8. Houbrechts 7'51” 9. Panizza 11'33” 10. Paulini 12’59" cilj pa bo pri Sv. Ani. Vstop na stadion bo prost. Med manifestacijo bo igrala godba občinskih rekreatorijev. Občina vabi na stadion zlasti mladince, ki so se udeležili letošnjih iger. TENIS Mednarodni wimuledonski teniški turnir se bo začel letos 16. junija. Italijo bodo na njem zastopali Pa-natta, Di Domenico, Di Matteo, Zugarelli in Marzano, od igralk pa Bassijeva, Pericolijeva, Nasuellije-va in Porziova. Mladinske igre V soboto, 12. junija, bo na stadionu Pino Grezar v Trstu zaključna svečanost letošnjih občinskih mladinskih iger. Na tej prireditvi bo občinska uprava nagradila najboljše tekmovalce raznih disciplin. Pred nagrajevanjem se bodo tekmovalci pomerili v raznih športnih panogah. Istočasno s prireditvijo na stadionu, bo pretekla tržaške ulice štafeta, ki bo startala na Sv. Justu, NOGOMET FIRENCE, 9. — Italijanska nogometna zveza je danes izključila za eno nedeljo dva igralca Triestine in sicer Caclitiro in Pestrina. Poleg tega je zveza dosodila tržaškemu moštvu 100.000 lir globe. * # • Športni urednik nemškega časopisa Bild Zeitung, Werner Brem-ser, trdi, da je odkril ia j večji povojni podkupovalni škandal v nemškem nogometu, v katerega naj bi oili zapleteni celo mnogi Jržavni reprezentanti. Ta časnikar trdi, da jc posnel na magnetofonsKi trak vrsto telefonskih pogovorov. Iz teh je jasno razvidna vsa afera, iz katere naj bi' ne bili izvzeti niti nekateri trenerji in predsedniki društev. BOKS Jean Claude Bouittier je novi evropski prvak srednje teže. Po točkah .je sinoči v Parizu premagal Carla Durana. OBVESTILO SD Primorje vabi člane, da se udeležijo 9. rednega občnega zbora, ki bo v ponedeljek, 14. junija ob 20.30 v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Izvolitev novega odbora 7. Razno VČERAJ V MEDNARODNIH NOGOMETNIH TEKMAH Zmaga Jugoslavije in remi Italije Olimpijsko nogometno moštvo Jugoslavije je premagalo danes na Reki pred 5.000 gledalci v povratni tekmi amatersko nogometno reprezentanco republike Irske z 2:0 (1:0) in se je s tem uvrstilo v drugo kolo kvalifikacijskega tekmovanja za udeležbo na olimpijskih igrah v Muenchnu. Zdaj se bo srečalo z moštvom DR Nemčije, ki je iz nadaljnjega tekmovanja izločila olimpijsko moštvo Italije. Jugoslovansko nogometno moštvo je zmagalo tudi v prvi tekmi na Irskem z 1:0. Za jugoslovansko moštvo sta bila danes uspešna Kovačevič v 33 min. in Samatovič v 86 min. * * * STOCKHOLM, 9. - Italijanska in švedska nogometna reprezentanca sta igrali neodločeno 0:0 danes v Stockholmu. Tekma je bila precej lepa in razburljiva, čeprav se je zaključila brez gola. Italijani so igrali dokaj dobro v prvem polčasu, v drugem delu tekme pa so popustili. To je tudi razumljivo, ker imajo nogometaši za seboj naporno prvenstvo in anglo-italijanskd turnir. Domačini so prevzeli pobudo v svoje roke v drugem polčasu, vendar .je bila obramba gostov vedno na mestu in se ni pustila presenetiti. Obe moštvi sta imeli nekaj priložnosti za gol. vendar jih nista znali izrabiti. Italijani so menili, da so oškodovani, ker jim sodnik ni dosodil enajstmetrovke v prvem pol času. Po tej tekmi je Italija prva na lestvici in ima točko prednosti pred Švedsko. Lestvica šeste izločilne skupine je sledeča: Italija švedska Avstrija Irska 1 2 0 1 2 1 4 11 Preostale tekme: 5. septembra: Avstrija — Švedska 9. oktobra: Italija — Švedska 10. oktobra: Avstrija — Irska 20. novembra: Italija — Avstrija. Dva poraza Primorja v mladinskih tekmah NARAŠČAJNIKI OLIMPIA GRETA - PRIMORJE 2:1 (1:0) PRIMORJE: Kemperle, Štoka, Husu, Milič, Šegina, štrekelj, Vergi-nella, Locasto, Verša, Zanella, Čer-njava. Naraščajniki Primorja so zopet zapustili igrišče poraženi. V nedeljo so klonili Olimii z Grete z 2:1. Pro-sečani niso igrali prepričljivo. Odpovedal je vratar a tudi branilci so večkrat začetniško zgrešili. V o-brambni vrsti se je odlikoval Milič, medtem ko sta se na sredini igrišča močno potrudila Verša in Štrekelj. Slednji je igral vso tekmo zelo dobro in je bil najboljši na igrišču. V napadu nista bila v zadovoljivi formi Locasto in Čemjava, tako da nasprotna obramba ni imela preveč dela. Olimpia je napadla takoj in je imela dobro priložnost že v prvi minuti, a je ni znala izkoristiti. Domačini so vztrajali v napadu in so prešli v vodstvo, ko je srednji napadalec z glavo ukanil vratarja in Šeginota ter poslal žogo v vrata. KOŠARKA NAŠE PETERKE V RAZNIH PRVENSTVIH Tudi danes košarkarji brez počitka Nadaljuje se pestra sezona naših košarkarskih moštev. ČLANI Borovi člani so v nedeljo gostovali v Šentvidu, kjer so se udeležili mednarodnega turnirja, ki ga je priredilo domače društvo Šentvid. Poleg Šentvida in Bora je nastopila še ekipa Trnovo. Trener Mari je bil vidno zadovoljen. Povedal je to: »Naš namen na tem turnirju je bil v glavnem ta, da bi vključili med člane nekatere mlade igralce, ki bodo prihodnje leto igrali s prvo ekipo. Namen je popolnoma uspel. Poleg _________________________________ tega pa so se vsi fantje odlično S AH I Za naslov svetovnega prvaka Zaključeni četrtfinalni dvoboji velemojstrov Sredi maja so se v Vancouvru, Moskvi, Las Palmasu in Sevilli pri čela četrtfinalna srečanja med osmimi velemojstri, katerih cilj .ie bil vstop v polfinale in nato boj za naslov svetovnega prvaka. Vsaka dvojica bi morala odigrati deset partij, toda v vseh primerih so se srečanja končala prej. (Dovolj .ie namreč, da eden od obeh kandidatov zbere vsaj 5,5 točke). V Vancouvru sta se srečala Bob-by Fischer (ZDA) ter Mark Taj-manov (SZ). Gladko je zmagal Fi scher s presenetljivim izidom 6:0, kar se do sedaj še ni zgodilo v četrfinalnih srečanjih. Čeprav ni Fischer prikazal, razen izjem seveda, v šestih partijah nič posebnega in je Tajmanov imel ob sebi res izkušene sekundante, se mu ni posrečilo preprečiti katastrofalnega poraza. V Las Palmasu se je bil dvoboj med danskim velemojstrom Bertom Larsenom in predstavnikom NDR Wolfgangom Uhlmanom. V polfi nale je prišel Larsen po devetih partijah s končnim izidom 0,5:3,5. Srečanja so bila precej borbena, še posebno ob stanju 4,o:3,5 za Larsena. Tedaj je Uhlman imel še precej upanja za izenačenje in — po možnosti — tudi za zmago. Če bi prišlo do rezultata 5:5, bi se srečanje nadaljevalo do zmage enega izmed kandidatov. V Moskvi sta se srečala Viktor Korčnoj in Efim Geler oba predstavnika SZ. Za ta dvoboj .je vladalo veliko zanimanje, saj sta se kandidata srečala že 25-krat na raznih turnirjih. Sedemkrat je zma- gal Korčnoj, petkrat Geler, kar tri najstkrat pa sta remizirala. Vseeno je bil Korčnoj favorit in .je tudi zmagal 5,5:2,5. Najdaljša partija je bila sedma, ki je bila tudi zelo borbena in sta .jo po petih urah prekinila. V nadaljevanju je Korčnoj dosegel še eno točko. Četrto srečanje je balo v Sevilli med Tigranam Petrosjanom (SZ) in med nemškim predstavnikom Robertom Hiibnerjem. Strokovnjaki so že v začetku na^vedali zmago Pe-trosjana, ki je znan kot »igralec, ki nikoli ne zgubi*. Po sedmi partiji je Petrosjan vodil s 4:3 in bi mu bilo dovolj le remizirati za uvrstitev v polfinale. Tedaj se je pripetilo nekaj res zanimivega. Ko je Hlibner uvidel, da je sedmo partijo zgubil, se je odločil, da ne bo nadaljeval s srečanji. Sodnik je zaman skušal pregovoriti velemojstra. Očividno je bilo, da so Hiib nerju popustili živci in vse prošnje so bale zaman. V polfinalnih srečanjih se bosta spoprijela Petrosjan in Korčnoj. Dvoboj bo v Moskvi, ker je to zelo važen šahovski dogodek in vsi taki dogodki se v SZ odigravajo v šahovski metropoli. Kje bo pa drugi polfinalni dvoboj med Fischerjem in Larsenom, še niso določili. Larsen je rad sprejel predlog, da bi dvoboj potekal v New Yorku, kar pomeni zani tudi velik honorar in za prireditelje veliko atrakcijo. zbojč počutili kot gostje Šentvida. Vsekakor je gostovanje uspelo.* «1 DIVISIONE* Borovci so zaradi turnirja v Ljubljani odigrali prvenstveno tekmo proti Italsidru že v soboto. Po predvidevanju so tekmo zgubili, kajti domačini so res kakovostna ekipa, ki povsem zasluži prvo mesto na lestvici. Nedeljski izidi Tricolore — Libertas Ts 64:28 Servolana — Lloyd Bor — Italsider 60:45 45:70 596 437 577 462 627 429 487 449 462 578 383 587 LESTVIC \ Italsider 10 9 1 Sercolana 10 8 Lloyd* 10 7 Tricolore 10 5 Bor 11 4 Libertas Ts 10 2 Ferroviario 9 0 9 371 022 *) Točko manj zaradi odpovedi tekme« DANAŠNJE KOLO Libertas Ts — Ferroviario Italsider — Tricolore Lloyd — Bor (9.00) NEDELJA, 13. 6. Italsider — Libertas Ts Ferroviario — Lloyd Tricolore — Servolapa.......... , Počitek: Bor Danes bodo torej borovci zaposleni. V telovadnici v Ul. Montecengio bodo igrali proti Lloydu, ki trenutno ni v najboljši formi. Vseeno pa bo naloga «plavih» izredno težka. Borova postava: Danijel Za-vadlal, Martin Kralj, Valter Hrvatič, Rajmund Kralj, Stojan Hrvatič, šare, Štokelj, Kafol (k). NARAŠČAJNIKI V prvenstvu naraščajnikov sta bili obe naši ekipi poraženi. Sicer nismo mogli več pričakovati od naših košarkarjev, ki so igrali proti močnima nasprotnikoma. Poletovci so bili v prvem polčasu celo enakovreden nasprotnik igralcem Ricreatorija, prav tako borovci. Za obe naši ekipi sta bila druga polčasa usodna. Nedeljski izidi Italsider — Bor 68:43 (igrali so v petek) Ricreatori — Polet 64:36 Italsider — Don Bosco 49:36 Bor — Lloyd n. o. LESTVICA Ricreatori 7 6 1 452 297 12 Lloyd 6 5 1 469 303 10 Don Bosco 7 4 3 325 333 8 Italsider 7 4 3 364 392 8 Polet 7 1 6 293 424 2 Bor 6 0 6 248 399 0 DANAŠNJE KOLO Lloyd — Don Bosco Ricreatori — Italsider Polet - Bor (10.30) * * * Na Opčinah bo na sporedu derbi med Poletom in Borom. To bo gotovo zanimiva tekma, saj so v prvem srečanju poletovci premagali »plave* le s točko razlike. Tokrat pa bodo imeli »oranžni* to prednost, da bodo nastopili na domačih tleh. Borovci pa bodo seveda skušali zaustaviti napade domačinov, posebno Adrijana Sosiča, ki je duša celotnega moštva. Postavi Polet: Sosič (k), Daneu, Jugovič, Starc, Košuta, Gantar, Kraus, Dolenc. Bor: Barazzutti (k), Koren, Fran-cia, Žetko, Kosmina, Colja, Križ-mančič, Umek, Košuta, Nadlišek, rw \r /-v NARAŠČAJNICE Poletovke so v nedeljo zgubile tekmo proti ekipi Circolo Marina Mercantile. Kljub porazu, pa so se nase predstavnice dobro odrezale in so s prikazano igro na splošno zadovoljile. Nedeljski izidi C MM - Polet 36:25 Ricreatori — Interclub 40:15 Bloch - SABA LESTVICA CMM 6 5 1 289 209 Calza Bloch 6 4 2 366 180 4 3 1 161 125 7 3 4 210 303 6 ” 2' '4 184 '273” j Prosečani so reagirali, a sreča jim ‘ni bila naklonjena. Verša je malo pred koncem prvega polčasa zadel prečko. Olimpia je povečala svojo prednost, ko je njen srednji napadalec izkoristil zmedo pred slovenskimi vrati in je ponovno zatresel mrežo. »Rdeče-rumeni* so se otresli nasprotnikove premoči in so močno pritisnili na Olimpiina vrata, vendar so le zmanjšali razliko v golih. Njihovi napadalci so zapravili nekaj zrelih priložnosti ter niso več presenetili nasprotnega vratarja. V enajsterici Primorja sta najbolje igrala Štrekelj in Verša. ZAČETNIKI CGS — PRIMORJE 3:1 (1:1) PRIMORJE: Ferfolja, F. Regent, Furlan, Blažina, Timeus, Kapun, Husu, Pertot, Štoka, Guštin (D. Regent), Kralj. Začetniki Primorja so v nedeljski tekmi proti CGS z Opčin zapravili vsaj točko. Izgubili so, čeprav so nasprotniki igrali v devetih. Obramba je bila negotova io tudi na sredini igrišča se nisc kdovekako znašli. Blažina se je sicer trudil, vendar mu soigralci niso pomagali. Husu je igral v prvem polčasu v obrambi. Zato ni mogel pošiljati žog svojim napadalcem, ki so bili osamljeni. »Rdeče-rumeni* so prvi dosegli gol z Guštinom, ki je izkoristil zmedo v nasprotnem kazenskem prostoru. čeprav so nadaljevali z napadom jim vendar ni več uspelo presenetiti vratarja CGS. Openci so pred koncem prvega polčasa izenačili, ostala dva gola pa so dosegli v drugem delu tekme. Nekaj minut pred koncem je sodnik izključil levo krilo CGS zaradi ugovarjanja. MADRID. 9. — Danes sta prišli v Madrid jugoslovanska in italijanska boksarska reprezentanca. Udeležili se bosta evropskega prvenstva, ki bo v španskem glavnem mestu od H. do 19. junija. SABA Ricreatori 'Ittterclub Polet 7 1 6 184 319 DANAŠNJE KOLO Polet - SABA (9.00) Bloch — Interclub Ricreatori — CMM » « * Poletovke bodo torej danes igrale proti SABA. Tekma bo na Opčinah. Poletova postava: Irena Sosič, Knez, Rosana Sosič, Malalan, Fuč-ka, Kraus, Vesna in Morana Tau-čer. b. 1. NOGOMET Prijateljski nogomet Gaja-Alples 6:1 (3:1) STRELCI: p.p. v 5. min. Tartila (A), v 8. mdn. Darko Grgič (G), v 15. min. M. Kralj, v 25. min. Kalc, d.p. v 10. min. M. Kralj, r 20. min. in 35. mdn. Kralj. GAJA: Kante, Metlika, Riamondo (k), Gojča, R. Križmančič. J. Gr-gič, D. Grgič, M. Kralj, P. Kralj, Stranščak, Kalc. 13 Radešič, 14. Sinico, 15. Vrše. ALPLES: Primožič, Vrhunc, O-senčič, Tone Lotrič, Dolenc. Kem perle, Bertoncelj. F. Šmid, Mohorič, Tartila, J. Lotrič. 13 Demšar, 14. Kasel, 15. J. Šmid. SODNIK: Možina. V soboto sta se srečali v prijateljski nogometni tekmi, na pobudo tržaške tvrdke TRAD, mladinski e-najsterici Gaje in Alplesa iz Železnikov pri Škofji Loki. Bila je lepa tekma in hvalevredna pobuda tvrd ke TRAD, ki je tako finančno o-mogočila, da je prišlo do tega srečanja (ne samo na igrišču). Tekma se ie presenetljivo dobro končala za naše mlade nogometaše, ki so tokrat igrali res v d-ličnem slogu, morda kot še nikoli. Sploh ni razlage za tako prepričljiv nastop, ki je navdušil občinstvo. Gostje so silovito začeli m kazalo je, da bodo gajevd doživeli grenak poraz. Kaj kmalu pa so se opomogli, izenačili z Darkom Grgičem in vse je šlo nato kot po olju. Na sredini igrišča je bila pobuda stalno v rokah domačinov, napadalci so se enostavno razigrali in so dosegli kar šest golov. Skratka, ekipa je pokaz~'a. da ima velike možnosti. b. L «Stari»-«mIadi» med Ricmanjci Danes popoldne ob 16.30 bo na igrišču v Bazovici nogometno srečanje med starimi in mladimi Ricmanjci. To bo peti povojni dvoboj med obema e' na. Igralca bo spremila na ir ' " 1 mlada domača godba. Mošt in .-arih je pripravljal Sergij Gobcev, medtem ko je Boris Kuret »zdresiral* mlade. Obe ekipi sta v dobri formi in upata na zmago. iiiiiiniiimHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiitiiiimiiiimmfiiima NAMIZNI TENIS NA TURNIRJU «LUP0 SP0RT> Presenetljiv uspeh Krasovih tekmovalk Ob zaključku' letošnje' seadfve jd deželna namiznoteniška zveza organizirala še zadnja dva turnirja za pokal Lupo Spori za tretjeka-tegomice in ženske dvojice. Prvi turnir je bal v celoti že prejšnji teden, drugi pa bo na vrsti jutri, v petek, 11. junija, na sedežu FARI, Ul. Paduina 9, ob 20. uri. Na prvem turnirju so igralke Krasa zabeležile dvojno zmago. Prvo mesto Miličeve je bilo sicer predvideno, v dvojicah pa ,ie ista igralka skupno s Kobalovo pripra- Trenutek z mednarodnega odbojkarskega turnirja Krasa v Zgoniku vila majhno presenečenje i zmago proti dvojici Grion - Marici. Turnirja posameznic se je udeležilo 12 trenutno najboljših tržaških igralk, med njimi tudi deželna prvakinja Flavia Hauser, ki je biia vedno trd oreh za Miličevo. Tokt at pa je naša igralka zanesljivo odpravila vse svoje nasprotnice in se z lahkoto uvrstila v finale skupno s Hauserjevo. Tudi v finalu je zaigrala odlično in je prepustila svoii nasprotnici samo 5 točk v prvem, in 9 v drugem setu. IZIDI: Ženske dvojice: finale: Miiič-Kobal — Marici-Grion 2 0 (19. 18) Lestvica: L Miiič-Kobal (Kras) 2. Marici-Grion (Julia) 3. Paris-Trani (FARI) 3. kategorija - ženske posamezno finale: Milič — Hauser 2:0 (5. 9) Lestvica: 1. Milič Sonja (Kras) 2. Hauser Flavia (ARAC) 3. Badini Renata (Julia) e. b. OBVESTILO Športno druitvo Breg priredi v nedeljo, 4. julija, tredicionalnl poletni izlet v Škofjo Loko, ki bo združen z nogometno tekmo in izseljenskim piknikom. Cena Izleta In vstopnice na zabaviičnl prostor je 2.500 lir. Ig "Da ne boste spet čenčali o kapricah poveljujočega! Tu k radiogrami generala, poveljnika štaba vojske in poJicdJe.» C* je listek in bral kakor župnik na prižnded: «Vodlte ma-/r&ko vojno, nenehno imejte pobudo v rokah. Sekajte jim orbet z grupami komandosov. Energično ukrepajte proti l^hhn sodelavcem. Požigajte in uničujte. Držite se še nekaj ' Pomoč je na poti. tj, Dkaz je ukaz. Udarite znova. Pridite mi poročat samo, da k, * * * * vdrll v Spodnjo Idrijo. Nilkar ne pustite, da bi nam odse-roke.» Nato se je obrnil k Wolfu: "Ali ni tako, gospod major?» ], "O, seveda bo tako, če vi pravite, gospod polkovnik, in če v duhu generalovih odredb. Prepričan sem, da, če v ne-hneh general ne prebije blokade, smo izgubljeni. Viseli P° vsem mestu. Ne vem, kaj bodo počeli z menoj in dj/hi, če jim prideva živa v roke. Slišal sem, da od majorja vse pokopljejo žive.» ik » polkovnikovo samovšečno zmagoslavje Je kanil kapljo ki mu Je skremžila zoprne gube okoli ust. L*Ne bodite pandkar. Ne vem, zakaj ste pri policiji tako bledli To ne koristi ne skupni stvari ne vam.» v. "Najbrž zato, ker nosimo črne uniforme,« se Je skušal Seliti Wolf, da bi spremenil temo razgovora. «Zaupam v ge-f*lovo genialnost. Podrobno sem mu poročal o položaju.* (^"Obveščen sem, da ste poslali dva kurirja brez moje ved ia "Oprostite, vsak svoje poveljstvo Imava, gospod polkov* iv! 1» vsak svoje naloge. Ne bi vam priporočal, da se vrne v naše. Konec koncev je najin cilj isti: da sl odpremo A te luknje.« L Na hodniku je dejal stotnik Wolfu: «Med nama, Helmut.. Airo cvUm »ia clrii&o ta rinKala cvinla imUlM t'j7 sva si midva dobra, me skuša ta debela svinja uničiti. oclgo me bo gonil v najhujšo godljo, da se bom ste-Š^Ta nesposobni korupcaomlst je bolj papeški od papeža, m«, da ■mn poročam o njegovih prekupčevanjih in pata jih pošilja v Nemčijo. Sami veste, da sem vujak, ne lizun. Z vami sodelujem po vojaški liniji. Nikoli nisem bil špijon in tudi ne bom.« «Potrpdte, Erich. Je pač tako, da nihče ne ve, kdaj ln za koga dela. Fočakajte, da se izmažem iz te luknje, potem mu bova pogledala v jetra. Tudi generalu niso všeč debeli ln zabiti ljudje. Ta cepec sovraži vse, ki mu niso tudi po zunanjosti podobni. Skušajte izpolniti povelja, jaz bom primemo napihnil vaš uspeh, njemu pa bomo slekli spodnjice ln ga postavili pod mrzel tuš.« Z nočjo je korpus spet napadel vse postojanke v razvlečeni kotlini. Bobnenje je bilo podobno pomladni nevihti s točo. «Ne morem razumeti tega korpusnega štaba. Gotovo so ponoreli, da se zaletavajo v železobeton, ali pa so tako genialno zviti, dr. nas nameravajo preslepdti, da hočejo zavzeti mesto za vsako ceno. Kako so nespametni, ko se tako ženejo! Tudi če zravnajo mesto z zemljo, bo general v štirinajstih dneh obnovi’ postojanko, ker mu Je nujno potrebna,« Je razmišljal Wolf. Sedel Je ob oknu in se predajal mračnemu vzdušju. Grmenje topov, težko sivo nebo, šum vetra, bliski svetlobe in beganje vznemirjenih postav med hišami, vse to ga je na moč prevzemalo in dražilo. Užival je v delovanju uničo-valnih sil. Rad bi videl še velik požar s plameni do neba — to bi ga osrečile-, čeprav samo za trenutek. Medtem ko se Je Wolf naslanjal k oknu. Je stotnik preklel vse bogove tega sveta, vse vojne in vse voditelje. Odločil se je, da bo sam peljal bojni odred na pomoč napadenim. Teichnerja, ki ga Je Imel za mnogo boljšega od sebe, je poslal na najnevarnejšo točko napada. Spet so prodirali ob vznožju reke, dokler se niso znašli v navzkrižnem ognju zased na obeh pobočjih. Tema je zgostila goščavje v nepredirno oviro. Zapletali so se v vejevje, padali po spolzkem kamenju, preklinjali, lezli meter za metrom naprej ter streljali v dolgih rafalih. Roj žarečih krogel med drevjem je kazal stotniku, kako prodira enota. Sovražni« pa se je oglašal na temni strmini z redkimi strojničnimi rafali, kot bi bil utrjen na samem ro- bu neba, neranljiv in nedosegljiv. Stotnik in poročnik. Teichner sta vsak na enem krilu gonila vojake v napad. V varstvu noči so se le prebili pod položaje sovražnikov, ne-ti so Jih sprejeli z ročnimi granatami. Noč je oživela; kadar je na robu obrambe rastel val eksplozij, je ponehavalo pokanje v postojanki. To Je imel stotnik za dobro znamenje Dobil je malo več veselja za ta nenavadno težavni boj. Pod položaji zased, ki so bale razpotegnjene po gredinah skalnatega grebena, so se gorski lovci ustavili. Niso se mogli premakniti ne naprej ne nazaj. Nad njimi so nevarno treskale granate, spooaj pa so rešetali drevje rafali. Tako so se morali ustaviti v vmesnem prostoru in čakati. Stotnik Je sam prilomastil skozi grmovje, ves opraskan. Iskal je poročnika Njegov kurir je Izstrelil celo torno svetlobnih raket, preden sta ga našla. Na vpitje se ni odzval Sedel je v zavetju velike skale in kadil pipo. Okoli njega so njegovi ljudje ležali z glavami v zavetju. «Kaj, hudiča, mislite, človek božji?« se je zadrl Knieeke. «Ali boste tukaj prirasti! k zemlji? Dvignite svoje usmrajene zadnjice,« je planil med vojake, jih grabil za nahrbtnike ln jih pehal dalje. Ravnodušnost teh ljudi ln njihovega vodje ga je vražje razgadila «Vaše početje Je nesmiselno,« je dejal Teichner, ko se Je stotnik le prebil do njega. ((Naprej moiarno, razumete?« «Seveda... Toda kako naprej? Nam se prav nič ne mudi umreti, gospoa stotnik. Za to nepopravljivo neumnost je še dovolj časa. Tudi general Paulus se je ustavil pred Stalingradom, gospod stotnik. Ne ponorite In ne gonite mojih ljudi v smrt,« mu .c zabrusil nevarno jedko in oči so se mu v svetlobi rakete volčje zasvetile. «Ali ne vidite, da ni nisomur do napredovanj?0« Stotnik so je ugrizni ’ ustnice. Niti sklonil se r.*, ko sc sovražne strojnice klestile veje nad njegovo giavo. Kadar to teslo odpove ga nt premakneš zlepa, kot bi imel opraviti a slonom. »In kaj vendar počnete?« ((Razmišljam. Poslušam streljanje in skušam odkriti luknjo. Sedite k meni in prisluhnite. In prižgite si cijareto» Knieokeju ni preostalo drugega, kot podredita se Teich-nerjevl taktiki. Sedel Je. Ko sta pokadila, Je dejal poročnik: «Zdaj vem, kaj bom napravil. Predlagam vam, da se polovica ljudi tolče na tem mestu, drugo polovico pa bom sam vlekel počasi naprej. Plazil se bom ob sovražniku tako visoko po pobočju, da bo ogenj ponehal. Tam se mu izmuznemo in mu udarimo v hrbet.« Stotnik je privolil v ta edinstveni, novi poizkus v edinstveno norem položaju. Se sam se je zavalil v poročnikovo zavetje In si prižgal še eno cigaro. Zadovoljno je puhal obilne svaljke dima in sem in tja živčno viknil, da je vojska vedela da so v ofenzivi. Noč nad gorami je bledela. Proti jutru se je iznad reke vzdignila megla. Z njeno pomočjo se je Teichner privlekel skozi vrzeli in udaril zasedam v hrbet. Te so se umaknile više po grebenu, tako da Je imel stotnik prosto pot. Tako so gorski lovci prodrli na greben in zagledali postojanko ob reki. Njihovi kriki in rakete, ki so neutrudno razsvetljevale pot, pa gosti rafali so oplašili napadajoče. Spodaj Je streljanje ponehalo, le tu in tam je še počilo. Stotnik je vedel, da se je postojanka oddahnila. »Sedaj streljajo le še na smrt prestrašeni nevrotiki, ki hočejo s tem sami sebe prepričati, da imajo še v rokah orožje in da jih sovražnik še ne drži za vrat.« Z delom svojih ljudi se Je spustil k reki in prodiral proti naselju. Na obrobju medlih luči so zagledali zidove, zavite v dim, in prizemne bunkerje. Čeprav so signalizirali z ’raketami, jih je oškropila strojnica in jim ranila enega vojaka. Hipoma so polegli, stotnik je začel vpiti, da se je slišalo po vsej kotlini: ((Svinje strahopetne, ustavite ogenj! Prišli smo vas rešit, pa nas pobijate, riti preplašene!« Potem so v kolonicah vdrli v postojanko. Zdanilo se Je že. Branilci so vsi črni, nekateri krvavi in strgani, lezli iz lukenj. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchl 6/M PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, PoHni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 M Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali °9,a . 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubbliclti 11811*0 Stran 6 10. junija 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT-Trtt P# SPORAZUMU MED ROGERSOM IN JAPONSKIM ZUNANJIM MINISTROM Ameriška oblast nad Okinava bo prenehala v prihodnjem letu Amerikanci bodo ohranili na otoku nekatera vojaška oporišča in tudi radijsko postajo «Glas Amerike» PARIZ, 9. — ZDA in Japonska bosta podpisali pogodbo za vrnitev Okinave Japonski 17. junija. Vest je sporočil ameriški državni tajnik William Rogers po dveumem pogovoru z japonskim ministrom za zunanje zadeve Kliši Aišijem. Vprašanje Okinavskega otočja se je zaostrilo posebno v zadnjih letih. Amerikanci so zavzeli tisto področje po 82 dneh silnih bojev z japonskimi vojaškimi silami v zadnji vojni. Z zavzetjem Okinavskega otočja so Amerikanci praktično strnili obroč okoli Japonske ter bi se ga utegnili poslužiti kot odskočno desko za invazijo Japonske. Tega načrta niso izvedli, ker je medtem Japonska brezpogojno kapitulirala zaradi atomskih napadov na Hirošimo in Nagasaki. Do danes so Amerikanci bili nemoteni gospodarji otočja, katerega so spremenili v svojo udarno oporišče na Tihem oceanu. Prav na Okinavi so največja vojaška skladišča. ki so potrebna za vvashing-tonsko azijsko strategijo. Na Okinavi so tudi velike delavnice za popravila letal in ladij. V zadnjih časih se je stanje na otoku zelo spremenilo. Krajevno prebivalstvo je začelo vedno ostreje zahtevati, naj se Amerikanci u maknejo. Večkrat je prišlo tudi do hudih incidentov. Sporazum, ki sta ga davi podpisala ameriški podtajnik Rogers in japonski minister za zunanje zadeve Kliši Ajši predvideva, da se ja-ponsko-ameriška pogodba o varnosti in vse druge veljavne pogodbe med obema državama morajo izvajati tudi na otoku Okinavi Japonska suverenost nad Okinavo bo popolna, toda čl. 3 predvideva, da bo Japonska dovolila Amerikancem uporabo določenega števila oporišč. Nekatera ameriška oporišča bodo prešla pod japonsko upravo še prej kot bo stopil v veljavo dogovor o prenosu suverenosti nad otoki Rjukju in Daito (Okinava). Sedmi člen sporazuma govori o finančnih obveznostih obeh držav ter predvideva, da bodo vsi stroški za prenos vojaškega materiala šli v breme japonske vlade. Ta pogoj je zelo hud za Japonsko, ker so imele ZDA, kot smo že omenili, svoje največje vojaško oporišče prav na teh otokih. Pozitivno pa je dejstvo, da bodo s teh otokov odpravili vsakršno atomsko orožje v skladu z uradno politiko japonske vlade, ki prepoveduje posest ali pa uskladiščenje jedrskega o-rožja na japonskem ozemlju. V zadnjem členu pogodbe se govori tudi o radijski postaji «Glas Amerike*, ki bo sicer še oddajal z Okinave pet let. Po preteku dveh let od začetka veljavnosti pogodbe pa se bodo pristojni organi morali pogovarjati o bodočem statutu a-meriške radijske oddajne postaje. V japonskih krogih menijo, da bo pogodba začela veljati v marcu leta 1972. V japonskih uradnih krogih menijo, da bo rešitev okinavskega vprašanja napotila japonske oblasti na širšo akcijo, katere namen naj bi bil, da se povrnejo Japonski področja otokov Kurili, ki jih je Sovjetska zveza zasedla na kraju druge svetovne vojne. Po zaključeni stavki promet v New Yorku spet normalen NEW YORK, 9. —V New Yorku se je zaključila stavka osebja premičnih mostov, zaradi katere je bil promet med mestom in raznimi otoki popolnoma blokiran. Mostovi sedaj delujejo brez zastojev. Stavka je zadevala tudi osebje mestne čistoče in sicer tisto, ki je skrbelo za upepeljenje odpadkov, tako da se je nabrala cela gora smeti, ki jo bodo morali sedaj uničiti. Pogodba, ki so jo podpisali predvideva, da bo mestna skupščina proučila zahteve delavcev prihodnje leto. Stavko so razglasili, ker ni hotela mestna skupščina odobriti predloga, ki je predvideval med drugim povišanje pokojnin občinskim delavcem. MILAN, 9. — Tisoč policijskih agentov .je danes prišlo v milanski politehnik in prisililo 68 drpžin, ki so ga pred časom zasedli, da ga zapustijo. Ni bilo neredov, ker so vsi brez ugovarjanja zapustili stavbo. Trideset žensk in 33 otrok so prepeljali v javno prenočišče v Drevoredu Ortles. Policija je peljala na kvesturo 250 oseb, med katerimi je bil tudi dekan fakultete prof. Portoghesi, o katerem so rekli, da ga morajo zaslišati. Skoraj vseh 250 oseb so po zasliševanju izpustili, potem ko so ugotovili njihovo istovetnost. Obdukcija malega Massimiliana Ferrettija, ki je umrl med zasedbo politehnika, bo v petek ob 10. uri. Po pregledu, ki so ga opravili zdravniki takoj po smrti izhaja, da .je bil mali Massimiliano bolan na srcu in da je verjetno umrl zaradi slabih ambientalnih razmer, v katerih je živel. Akademski senat fakultete je določil, da bo politehnik zaprt do po nedeljka. Izpiti, ki bi morali biti ta teden, pa so odloženi na prihodnji. Po dveh urah v potopljenem avtu je bila še živa VULKANSKA DEJAVNOST V JUŽNI ITALIJI Ob bruhanju Etne potres pri Noceri Potresni sunki pri Noceri Inferiore do 5. stopnje Mercallijeve lestvice Hrvatske luke se povezujejo PARIZ, 9. — Dveletna deklica, Veronique Dupont je ostala živa, potem ko je bila skoraj pol ure v potopljenem avtu. Nesreča se je zgodila v bližini mesta Saintes, ko je Gerard Dupont zavozil v reko Charente, na mestu, kjer je ta posebno globoka. Gerard se je u-topil, njegovo ženo Monique je rešil neki mladenič, hči Veronique pa je ostala v avtu, iz katerega so jo rešili gasilci komaj pol ure pozneje. iiiiiiiiiiiiiiiuimMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminniiiiiHMiiiimmimiHiiiiiiiimimmiiiiiiimiiiiiiiiiiii PO IZJAVI BENGALSKEGA MINISTRA ZA ZDRAVSTVO Oblasti so obvladale širjenje epidemije kolere Težave pri razdeljevanju zdravil in cepiva Obsodita petih voditeljev «Bangla deša» KALKUTA, 9. — Minister za zdravstvo Zahodne Bengalije, ki je ena od zveznih držav Indije, Sajnal Abedin je izjavil, da bodo oblasti v kratkem obvladale epidemijo kolere ki se je razpasla v Zahodni Bengaliji zaradi priliva vzhodnopa-kistanskih beguncev po koncu državljanske vojne v Vzhodni Bengaliji (Vzhodni Pakistan). Minister je v svojem govoru poudaril, da sta zdravniška oskrba in množično cepljenje proti koleri žela prve pozitivne rezultate. Nadalje je omenil, da je epidemija kolere zajela sedem indijskih držav, ki ležijo ob meji z Vzhodnim Pakistanom. Uradno menijo, da je zaradi kolere umrlo 2.187 ljudi, toda na splošno domnevajo, da je umrlo v resnici več kot 3.000 ljudi. Za pošiljanje zdravil v Zahodni Pakistan sta se posebno zavzeli Anglija in ZDA. Na letališče pri Kalkuti prihajajo zelo pogosto številna letala s tonami raznih zdravil in še posebej s cepivom proti koleri. Žal pa se dogaja, da je razdeljevanje te pomoči zelo počasno. Na letališču so na primer večje količine cepiva, ki čakajo na odjemalce, ki pa jih ni od nikoder. V odgovornih krogih se bojijo, da bi se cepivo, oziroma zdravila, lahko pokvarili, posebno kadar gre za proizvode, ki jih je treba hraniti v hladilnikih. Visoki komisar za begunce pri mednarodni organizaciji OZN je izjavil, da so do sedaj razne države in sama ustanova OZN prispevala 17 milijonov dolarjev za pomoč vzhodnopakistanskim beguncem. Medtem se je zvedelo, da so indijske oblasti začele graditi veliko taborišče, kjer bi dobili svoj dom pakistanski begunci, ki so sedaj v okolici Kalkute. Upajo, da bodo na način preprečili širjenje epide- mije kolere po Indiji. Računajo, da je iz Vzhodnega Pakistana pribežalo Indijo skoraj 4 milijone in 400 tisoč ljudi. Spričo takega visokega števila beguncev, ni nič čudnega če med 600.000 begunci v okolici Kalkute zabeležijo vsak dan kakih 60 smrtnih primerov. Izjava ameriškega zunanjega ministrstva, da trenutno ni na svetu dovolj zalog cepiva proti koleri, je precej vznemirila odgovorne kroge. Vendar pa je predsednik ameriškega odbora za pomoč beguncem izjavil, da se bo skušala dvigniti proizvodnja teh zdravilških pripomočkov. Iz pakistanskih uradnih krogov v Karačiju se je zvedelo, da je vo-aško sodišče v Daki obsodilo včeraj na 14 let zapora pet voditeljev Zveze «Awami», ki je pred nekaj meseci proglasila neodvisnost Vzhodnega Pakistana. Obsojenci so ysi na svobodi, ker so se že pred časom zatekli v Indijo. Med njimi so Taju-din Ahmed, ki je bil minister vlade «Bangla Deš*, Tofail Ahmud, bivši poslanec in predsednik združenja Izgon brezdomcev iz milanskega pilitehniškega instituta NOV POLITIČNI UMOR V JUŽNI AMERIKI Policija je identificirala morilca bivšega čilskega notranjega ministra Allende: «Gre za atentat na naš družbeni red» SANTIAGO, 9. — Čilska policija je nekaj ur po umoru bivšega notranjega ministra Edmunda Pereza Zujoviča identificirala enega njegovih morilcev. Njegovo ime je Ronald Rivera Calderon, znan tudi pod imenom Manuel Campillay. Star je 24 let in je do pred časom bil član skrajno levičarske organizacije, iz katere so ga potem izključili. Policija ga je identificirala s pomočjo raznih indicij, med katerimi so glavna vlogo igrali prstni odtisi, ki jih je Calderon pustil v ukradenem avtu, katerega so se morilci poslužili in ki ga je policija po nekaj urah našla. Calderonovo sliko so pokazali tudi po televiziji. Predvidevajo, da ga bo policija v kratkem aretirala. Medtem se nadaljujejo raziskave v zvezi z drugimi člani tolpe, ki je bila v avtu. Unr bivšega notrenjets mo :,t.a je zbudil v vsej državi val ogorčenja. Vse stranke zahtevajo takojšnjo zaplembo orožja, ki je v posesti zasebnikov. Skrajno levičarska organizacija «MIR», ki je bila pred nastopom sedanjega predsednika Al-lendeja zelo aktivna, je zanikala sleherno svojo odgovornost pri tem umoru. Predsednik «MIR» Miguel Enriguez se je sestal z Allendejem in imel z njim daljši pogovor. Allende je proglasil tri dni žalovanja po vsej državi. V svojem govoru, ki ga je prenašala tudi televizija, je izjavil, da je potrebno, da policija čimprej izsledi krivce in jih kaznuje. «Gre za atentat na naš družbeni red s strani ljudi, ki hočejo zavirati napredek Čila*. Spomnil se je tudi na umor generala Reneja Schneiderja, poveljnika vojske, s katerim so skušali preprečiti, da bi (riški pariament potrdil 'zid glaso-; a'ja. s ka':erim je sedanja ljudska stranka prišla na oblast. Allende je poudaril, da imata oba politična umora isti cilj; oba težita k temu, da bi vrgla Čile v kaos in povzročila nerede v državi. Zvedeli smo, da so tudi drugi vidni predstavniki političnih strank dobili grozilna pisma, češ da jih bodo v kratkem ubili. Policija nadzoruje vse izhode iz Santiaga, v mestu je v veljavi policijska ura od 1. do 8. Šef policije je izjavil, da bodo še danes aretirali poveljnika teroristične skupine, ki je izvedla atentat. Rekel je tudi, da je hči ubitega Zujoviča, Maria Angelica, identificirala Calderonovo sliko. Maria Angelica je bila v očetovem avtu, ko so spustili nan, rafal iz brzostrelke, ni pa bila ranjena. Po njegovih besedah, naj bi policija vedela tudi za imena drugih atentatorjev, ki os jih bo objavila kwraj |o aretaciji. CATANIA, 9. — Vulkan Etna še vedno bruha, čeprav se je njegova dejavnost v zadnjih urah nekoliko zmanjšala. Danes so odšli na področje pri 1.800 m vulkanologi iz Catanie, da bi ugotovili dejansko stanje na tistem področju. Od petih žrel, ki so se odprla pred dnevi v višini 1.800 m delujeta samo dva. Eden od tokov žarače gmote je zdrsel proti koritu hudournika Čubanie, ki pa ni mogel-spre-jeti lave, ker je že prenapolnjena z gmotami prejšnjega izbruha. Tok se je zato usmeril proti neki kotlini v višini nekaj čez 1.700 m ter je dajal vtis, da se je tam odprlo novo žrelo. Novi vulkanski izbruh je privabil številne turiste, posebno tujce, ki so si hoteli ogledati od blizu delovanje ognjenika. Lava, ki prihaja iz novih žrel teče v smeri jugo-jugovzhoda, ter je do sedaj preplavila področje Pietra Cannone južno od visoke planote «Piano dei Tartani*. V zadnjih urah je uničila nasade orehov. Čelo lavinega toka meri okoli 40 m. ZAGREB, 9. — V okviru sveta za promet in pomorstvo pri republiški gospodarski zbornici v Zagrebu je bila te dni ustanovljena zveza hrvatskih jadranskih luk. Na Hrvat-skem deluje osem pristaniško - pre-tovornih podjetij in šest samostojnih specializiranih obratov za promet z masovnim blagom (zlasti z nafto), ki obsegajo skupno okoli 80 od sto vseh luških zmogljivosti za blagovni promet v Jugoslaviji. Glavna naloga nove zveze bo u-sklajevati razvojno politiko včlanjenih luk, razvijati sodobni način pretovarjanja blaga in zlasti razvijati industrijske dejavnosti v pristaniščih in prostih conah. Hrvatske luke na Jadranu nameravajo tudi u-stanoviti skupen sklad za finansiranje del, potrebnih za sodobno o-premljanje samih luk. V gospodarski zbornici v Zagrebu naglašajo, da bo zveza luk vzela v kratkem v pretres tudi vprašanje tarif za luške storitve, ki so v Jugoslaviji znatno nižje kakor v tujini in zlasti v sosedni Italiji. UPPER NYACK, 9. — V bližini New Yorka je umrl v visoki starosti 96 let ameriški pedagog Alvin Johnson. Bil je eden od ustanoviteljev «New school for social re-search*. Pred vojno je pomagal nemškim intelektualcem, ki so bežali pred nacizmom. V 82. LETU ŽIVLJENJA Umri je založnik Arnoldo Mondadori Pokojnik je mnogo prispeval za širjenje tiskane besede v ItaBj* MILAN, 9. — Sinoči ob 22.40 je umrl v svojem stanovanju znani italijanski založnik Arnoldo Mondadori. V trenutku, ko je izdihnil, so bili pri njem žena Andrei-na Monicelli, sinova ter hčere Giorgio, Alberto, Cristina in Laura. Pokojnega Arnolda Mondadorija so položili na pare v njegovem stanovanju na Trgu Duše. Takoj, ko se je vest o njegovi smrti razširila po Italiji, so številne osebnosti poslale družini sožalne brzojavke. Med najvidnejšimi političnimi osebnostmi je treba zabeležiti brzojavke predsednika republike Saragata, predsednika ministrskega sveta Colomba ter predsednika senata Fanjanija. Pogreb znanega italijanskega založnika bo jutri ob 11.30. Pogrebni sprevod bo odšel s pokojnikove domače hiše na Trgu Duše, verski pogrebni obred pa bodo opravili v bazili sv. Babile. Arnoldo Mondadori je bil sedaj častni predsednik založniške družbe, ki jo je ustanovil v Ostilii pri iiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiuiiiiiiiiimi Načelnik FBI Hoover potrebuje oklepnike WASHINGTON, 9. — Ameriška zvezam policija FBI ima 47 telefonskih linij za prestrezanje pogovorov ter 6 mikrofonov. Kljub temu ni pod njenim nadzorstvom noben fclan kongresa. To je povedal načelnik FBI Edgar Hoover v svojem poročilu, v katerem je dodal, da grozi Združenim državam največja nevarnost «s strani Sovjetske zveze in njenih satelitov«. Krivdo za ((presenetljivo veliko število incidentov, ki jih povzročajo študenti« pripisuje fil»sovjetskim mladeničem, ki se borijo za ((demokratično družbo«, ter progre- niMMiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiuiniiiiiumiiiiiiiiiimiiMiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiimuliiiiiiiHiiii MAFIJA V PALERMU NE MIRUJE Nova ugrabitev na Siciliji Zginil sin premožnega gradbenika Francesco Vassallo bi že pred leti moral na no bivališče zaradi domnevne pripadnosti k prisil- mafiji študentov v Daki, ter še trije drugi vidni predstavniki vzhodnopakistan-skega osvobodilnega gibanja. Sodišče je zaplenilo njihovo imovino. Kitajci se zanimajo za «concorde» PARIZ, 9. — Kitajski tehniki, ki so obiskali mednarodno letalsko razstavo na letališču Le Bourget so pokazali veliko zanimanje za francosko - angleško letalo «concorde» ter za druga letala, ki jih proizvaja Francija. To pa še ne pomeni, da bodo Kitajci kupili kakšen primerek angleško - francoskega nadzvočnega letala. To je izjavil tudi predsednik in ravnatelj letalske družbe med tiskovno konferenco, ki jo je imel danes in na kateri je razložil, kakš na bo bodoča dejavnost družbe. Kitajski izvedenci so mu postavili številna vprašanja v zvezi s con-cordom, kot da bi morali prinesti v domovino čimveč podatkov o novem gigantu. Ropa v Toskani FIRENCE, 9. — Danes, nekaj po 9. uri, so se pripeljali pred podružnico banke «Monte dei Paschi* trije mladeniči. Eden je ostal v avtu (BMW, za katerega so kasneje u-gotovili, da so ga med nočjo u-kradli), ostala dva pa sta stopila noter. Od blagajnika sta zahtevala, naj jima izroči gotovino, ko sta jo dobila pa sta izginila. Do sedaj še niso ugotovili, kolika je vsota, s katero so se zlikovci odpeljali. Policija in karabinjerji so takoj zastražili vse področje ter ceste, ki peljejo iz mesta. PALERMO, 9. — V Palermu so ugrabili sina enega najbogabejših meščanov. Gre za Giuseppa Vassal-la, sina Francesca Vassalla, ki je prvi na seznamu davkoplačevalcev sicilskega velemesta. Sinoči Je mladi Vassallo prihajal lz bara »Golden Gabe«, v katerem je nekaj spil s svojim prijateljem Framoescom Langobardom, ko se mu je približala skupina vsaj petih oseb, ki so ga prisilile, da je stopil v fiat 1100, ki se je potem zelo naglo oddaljil Policija je avto po nekaj urah našla v palermski ulici, Iz njega pa ne bo mogla dobiti nobenih indiioov, saj so ga u-grabltelji zažgali. Oče mladega ugrabljenca, Pran-cesoo Vassallo je eden najbogabeu-ših ljudi v Palermu. Leta 1970 je palermski kvestor predlagal, naj bi ga poslali nekam v južno Italijo na prisilno bivališče, ker je sumil, da je mož v tesni povezavi z mafijo. V začetku petdesetih let je bil Vassallo skromen voznik, v teku nekaj let pa si je nabral težke milijarde z raznimi špekulacijami na gradbenem področju. Njegova hitra obogatitev je rodila sum, da je pripadnik mafije. Zaradi njegovih številnih poznanstev v županstvu, mu ni bilo težko dobiti gradbene lioanoe, s katerimi Je zaslužil milijarde. V zadnjih časih pa je ustanovil nekaj novih družb, zaradi česar mu je nekoliko zmanjkalo gotovine. Med njegovimi uslužbenci ln znanci Je nekaj ljudi, za katere so ugotovili, da so pripadniki mafije. Pred kratkim se je moral zagovarjati pred sodiščem skupno s svojim arhitektom, ker se je podrl del pročelja nove palače, ki jo Je zgradila njegova družha. Pročelje je takrat pokopalo pod seboj sodnika Salvatoreja Mltoneja in ga ubilo. Postopek je še v teku, ker mora kasacijsfco sodišče določiti mesto, kjer bodo zadevo obravnavali, ker je ponesrečeni sodnik bil član palermske sodnije. Odložili so tudi postopek, ki zadeva njegovo domnevno pripadnost mafiji; njegov branilec je namreč zahteval, naj mu pokažejo dossier, ki je sedaj v rokah antimafijske komisije, ki ima o njem več tipkanih strani materiala. Mladi Giuseppe Vassallo je pred kratkim Skupno s svojim prijateljem ustanovil filmsko družbo «DIVA», ki je že financirala en film. Posneli so ga v Palermu ter v razkošni vili njegovega očeta. Je tudi strasten šofer: udeležil se je več dirk, s svojim GTA alfa romeo se Je udeležil zadnje Ta-rge Florlo. Policija Je zaslišala nekaj prič, Id 90 bile prisotne priugrabitvi. Ka- že, da je bilo ugrabiteljev vsaj pet, od katerih so ga trije napadli, dva pa sta bila na straži. Oba sta bila oborožena s pištolami. Druga skupina ljudi je pričala, da je po ugrabitvi videla v nekem parku na periferiji skupino ljudi, ki se je preselila iz fiat 1100 v neki drug avto. sistični stranki, ki «se zgleduje po pekinškem režimu'*. Načelnik ameriške zvezne policije Edgar Hoover v svojem poročilu nadalje vztraja pri svoji stari zahtevi, da ameriška policija potrebuje in sme uporabljati oklepne avtomobile In sicer dva oklepna avtomobila bi morala imeti v New Yorku, dva v Los Angelesu. To pa zaradi tega, ker je postalo življenje «zelo nasilno«. Njegov pomočnik Oiyde Tolson pa je članom zbornične podkomisije izjavil, da je bil Hoover lani 26-krat, letos pa že 16-krat v nevarnosti, češ da so mu stregli po življenju. Clyde je v zvezi s tem rekel, da bi se moral Hoover premikati Izključno v oklepnih avtomobilih. Ko je Hoover zagovarjal svojo zahtevo po novih povečanih sredstvih ter po nadaljnjih tisoč agentih, je dodal, da Je bilo v letu 1970 več nasilja in neredov. «Nava levica in črnski ekstremisti so sprožili vrsto napadov, medtem ko se je dejavnost komunističnih agentov povečala v zaskrbljujočem obsegu.« ((Sovjetska zveza — je izjavil načelnik FBI — je ugotovila, da 70 odstotkov osebja diplomatskih služb dela tudi za vohunske službe«. Hoover vztraja zato pri tezi, da ima FBI odločilno vlogo, predvsem sedaj, ko je ((sovražnik« poživil svojo dejavnost, pa naj gre v tem primeru za zunanjega ali notranjega ((sovražnika«. Mantovi leta 1913. Leta imenovali za viteza dela._ ^ tembra 1943 do maja 1947 je r v Švici. Republikanske in nad su ,u tedaj zaplenile m premoženje. Leta 1»® zfl. ne oblasti so njegovo ,_____ , prejel nagrado Marzotto» za ložništvo. Arnoldo Mondadori se 1® ^e. leta 1889 v družini skromnega Poggiorusco fMantova), j« k°r> ta v 1889. Bil je še deček zaposlil v neki drogeriji. - f. pa je dobil delo v majhni u ni v Ostilii. Še pred letom ,j, je začel izdajati skromen s® -,e stični tednik «La lucet, ki S -e sam prodajal in širil. Leta 1 fl(j začel z dvema delavcema 1 . ,:fl knjige založniškega V°"‘- - prve «Tipograjica la sociale*^ ^jjg 191J.W pa je objavil prvo zbirko za mladino «La lampadat-.^ prvo svetovno vojno je ^‘°njjSte objavljal številne periodične .j za italijansko vojsko na ll, 1917. leta je odkupil tiskarno u. chini v Veroni, leta 1921 P°_] j. stanovil pomembno tiskarsko jetje na Trgu Porta Vescovo- ^ V vsem dolgem razdobju že davno minulih let je Mona° stalno razvijal svojo založni^® ^ tiskarsko dejavnost. Leta zgradil v Ul. Zeviani v Pre> ■dmest' tiskar- ju Verone veliko in sodobno sko podjetje, ki razpolaga z Jr p itt ti/l dobnejšimi stroji in napravam-podjetje štejejo za najsodo v Italiji in celo v Evropi-Po drugi svetovni vojnt ^f. Mondadori posvetil množičnem*1 * jenju tiskane besede ob . Z1’zilgih cenah knjig, revij in raznih o ~ publikacij. Vsem je znan ni «. «Topolino» (za izdajanje Je^sne- sta se je povezal z V/alt - -.jf, yem). Znane so tudi njegove ,0 ke detektivk, ki jih izdaja ze q0i let pod skupnim naslovom Mondadorh. .... zfl- Poleg teh poljudnejših O”,j.j,0[do ložniške dejavnosti, je * 0-Mondadori v svojem Mi- ljenju skrbel za številne „. zbirke, tako_ literarnega, je stvenega značaja. Med druO,v^r. izdal tudi razne dragocene jtJ. ke številnih del italijanskih jih pisateljev. V Boliviji so osvobodi švicarskega industrija izPui Notranji LA PAZ, 9. Bolivije je potrdil, da s0 švicarskega industrijca Alf jZpU-serja Kappelerja, ni pa stitvi nobenega točnejšega P°° »zaradi varnostnih vzrokov*- Kappelerja so ugrabili 7 ^jh deljek. Napadla ga je skup"1® par-maskiranih oseb, medtem ko 17. je kiral avto. Švicarski indij*11-L poštar 62 let in biva že 36 let liviji. . i^o s° Za sedaj se še ne ve, K0 v0b0" morali plačati za njegovo ie ditev. Iz Berna pa so potf je bila vsota dokajšnja. % s Bolivijska policija nada.;'fl k<*° preiskavami, da bi ugotovi so bili ugrabitelji. F3 17,///mA ČETRTEK, 10. JUNIJA 1971 TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 ln 23.15 Poročila; 8.30 Godalni orkestri; 9.00 Maša; 9.45 Koncert; 10.00 Praznična matineja; 11.00 Ljudske pesmi; 11.15 Koren lečen, pravljica; 11.45 Gershvvin, A-merlkanec v Parizu; 12.10 Pod farnim zvonom cerkve na Lesah ; 12.40 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45Glasba z vsega sveta; 15.30 Radijska drama; 16.05 Koncert orkestra GM iz Trsta; 16.35 Ritmični orkester RAI; 16.55 Mali vokalni ansambli; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Plesna čajanka; 18.50 Kvartet Lesjak; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 Šport; 20.30 Radijska drama; 21.50 Skladbe lz davnih dob; 22.05 Zabavna glasba. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 8.10 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored«; 10.15 Glasbena galerija; 10.45 Plošče; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.30 Ansambel Earl Bostic; 12.00, 12.45, 13.07 ln 16.30 Glasba po željah; 14.15 Vesela glasba; 14.30 Sound danes In včeraj; 16.00 Spored RL; 17.00 Primorski dnevnik ; 117.20 Glasbeni vrtiljak; 17.40 Gledališki utrinek; 18.30 Melodije za vsakogar; 19.00 Sestanek z U. Fasolom; 19,15 O-perna glaSba; 19.45 Plošče; 20.30 Spored RL; 23.20 Romantične melodije; 23.35 Jazz; 24.00 Spored RL. melodrame; 12.31 Federico itd. itd.; 13.20 Glasba za praznični dan; 14.00 Popoldanska oddaja; 15.45 Giro dTtalia; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Za vas mlade; 18.15 Glasba in popevke; 19.00 V prvem planu; 20.20 Poje Don Backy; 21.15 Volilna tribuna; 22.15 Dirigira Bruno Walter. or- pevski festival 1971; 77 Jjje- 15.30 Z kes tram Melacrino; l5-45 inter-hurčkl«; 16.30 Glasbeni “jjj meazo; 16.40 Carl Orli- J ^ Carmioa, poje zbo-r R0^efri pat' gner; 17.00 ((Vrtiljak«; 17,4 -«• treti skladateljev lahke bavne glasbe; 19.15 Iz kas®11^ NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 20.00, 23.05 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 7.00 Jutranje 10.15 VI 8.30 popevke; 9.30 Maša; in jaz; 11.30 Galerija II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 18.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta G. Nazzaro in J. De Palma; 8.40 Orkestri; 9.50 Melodije za vsakogar; 10.35 Telefonski pogovori; 12.30 Alto gradimento; 14.00 In 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.35 Popoldanska glasba; 19.18 Giro dTtalia; 20.10 Večerna glasba; 21.15 Plošča za poletje; 23.05 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Glasba za klavir; 11.30 Polifonija; 12.20 Baletna glasba; 13.00 Medigra; 14.30 Plošče; 16.25 Sodobna Ital. glasba; 18.45 Radijska komedija; 21.30 Stravinski. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Glasba in poezija; 9.45 Sodobna italijanska glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Haendlove sonate; 13.05 Opera. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19-30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.35 Z orkestroma Ray Oomniff in Paul Mauriat; 11.15 Pri vas doma; 13.10 R. Leoncavallo: »Glumači«; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Mladinski _ mm 1 ‘19.30 produkcije RTV Ljubljana Orgle v ritmu; 19.45 Naši ^90 stvenlkl pred mikrofono®’ ute Lahko noč, otroci! 20.15 s kvartetom Silva Stlngl®’ i ^ Četrtkov večer domačih napevov; 21.30 ((Slovanska P~ -■giufc* ka 71»; 23.15 Novi posnet—^ mače muzike v našem s 00.05 Literarni nokturno: Iz albuma izvajalcev 00.40 Godala za lahko noč. ITAL. TELEVIZIJA dTt»‘ 11.00 Maša; 12.00 Giro ^po lia; 12.30 Kulturna oddaja- ^ Oddaja za potrošnike, Dnevnik; 15.30 Giro j?.# 17.00 Spored za Dnevnik; 17.45 TV z» ° gl-Tone Seliškar «Bratovš«