Januš Golec: Ponarejeva Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 8 Hrvaško vino res ni bogznaj kaj radi mehkobe ter plehkosti. Ponašajo se z izbornim vinskim pridelkom samo Varaždinci iz svojih goric v Križovljanih, po Goričaku in sploh po gričih, kateri mejijo v župniji Zavrč proti štajerski strani. Podplatnik in Vindiš sta naložila v Ormožu pet praznih polovnjakov in krenila s posodo preko Drave v Križovljane. Vindiš je poiskal v Križovljanih občinskega pandurja (policaja). Ta je razglasil z bobnom po selu, da iščejo štajerski kupci najboljše vino iz križovljanskih goric. Pet polovnjakov je bilo drugo jutro po prihodu v Križovljane polnih ter plačanib. Likof za popolno izplačilo v gotovini je bila kar cela gostija. Vindiš je bil pijan kakor čep. Podplatnik ga je moral odvesti s silo, sicer bi bil povzročil še polomijo s kupčijo. V pijani nerazsodnosti je hotel veselim kutnekom prižgati pipe s desetakom. jPriprave za sejem Družba treh je bila oskrbljena s purani, vinom in denarjem. Pri najboljši hrani in pijači so sklenili, da bo izvršen tretji pohod s potvorbami na živinski sejem v Čakovec. Tam bi naj kupil Podplatnik več cenene živine in jo razprodal po ormoški ter ptujski okolici. Na ta način so se hoteli dokopati do bolj izdatnih vsot pravega denarja. S tem bi naj trgoval Podplatnik po obmejnih štajerskih sejmih, kjer je bila na mestu mnogo večja opreznost nego med brati Hrvati. Za živinsko ku ičijo na debelo je bilo treba tudi za Hrvate debelejši denar nego so bili desetaki, s ^aterimi so goljufali dosedaj. Potočnik je zai avljal, da je že bil dobro posnel 50 goldinarski bankovec in ga deloma t.n^.i razmnožil, pa ga je slučajno prehitel žandar in so rr 'i prvi ponarejevalci v ječo. Dogovor glede tedaj krožečih stckronskih stot'kov je bil sklenjen. F : den se je lotil Jože nove in težavne r-aloge, je obiskal za nekaj dni svojo :ojstno vas ter dom. Mater je potolažil z dverr- puranoma ' : z nekaj slatinšeki vina. Pomiril jo je že z _:.~otovilom, da pomaga pri raznih kupčijah. Na ta način si bo opomogel s časom in bo v podporo borni dc;r\-"'j. Ob priliki obiska rojstne hiše je ^olikanj silil vanj nad 14 letni brat Jurij, da ?a je res vzel s seboj in je smel ostati pri njem par mesecev. Potočnikovi so se Ij bili resnično ired sefcoj in se nam ne sme zdeti čudno, če je uvedel Jože že v mladeniški dobi mlajšega brata Jurija v ponarejevalno skrivnost. Izmed vseh Potočnikov najbolj nadarjeni Jurij se je šolal pri bratu Jožetu pod Podplatnikovo streho ter na Vindiševem stanovanju v Ptuju ob času, ko je ta potvarjal stokronske bankovce. Jurij je zapopadel z naglico kmečke nada^jenosti vse finese fotografske plošče ter prelivanje ' - barve v drugo. Povrh je bil molčeč kot grob. Starejši brat se je lahko zanesel nanj mnogo bolj nego na noč in dan pijanega pisača Vindiša. Ko je bila dogctovljena precejšnja zaloga novih potvorb ter pripravljena z opisano obrabo v škornj;ii, se je poslovil Jurij od brata. Moral je domov na željo matere, ki je dala svojega Ijubljenca v uk k čevljarskemu mojstru. Hotela je, da se izuči fant obrti. Kot obrtnik ne bo tako lahko zašel na stran^ota po zgledu V ječi umrlega očeta in že kaznova^ega starejšcja brata. Na sejmu v Čakovcu S stotaki so se odpravili v Čakovec na živinski sejem: Podplatnik, Vindiš in mešetar Tomaž Drulek. Čakovski sejmi so še do d^nes ohranili znamenitost radi obilnega dogona in prav živahne kupčije. Podplatnik je pokupil kmalu, kar se mu je zdelo prikladno za štajerske kupce. Mešetar ter gonjač Drulek je pazil na kupljeno živino. Vindiš se je motal nekaj časa po sejmišču, nato pa se je zgubil tja, kamor ga je vsikdar vleklo najbolj: v krčmo tik ob sejmskem prostoru. Kmalu ga je dobil pod klobuk toliko, da je postal bahav, glasen ter izzivalen. Kot bolj čedno oblečen ter gosposke govorice je popival pri skupni mizi s premožnejšimi barantači ter razno mestno navlako, ki je iskala ob sejmskih dnevih svoje žrtve pri kartab ter drugih sleparijah. Okajeni Vindiš se je spustil z mestnimi stepuhi v kvartanje. Zgubljal je, dobival, dajal za vino in je vse sproti plačeval z debelim denarjem. Vrgli so mavšl, Vindiš je bil ob celih 100 kron. Plačati je hotel iz listnice in te ni bilo več v notranjem žepu na suknji. Pretipaval se je kakor je hotel ter mogel, denarja ni bilo. Liki beli dan je bilo jasno, da mu je sunil listnico pri zatopljenosti v igro eden od soigralcev. (Dalje sledi)