SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME LETO XLVII — VOL. XLVII CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JANUARY 24, 1944 S tem so prišli zavezniki nemški liniji v južni Italiji za hrbet. Nemci že zapuščajo linijo pri Cassini, da uidejo zajetju. ZAVEZNIKI SO SE IZKRCALI 16 MILJ POD RIMOM BREZ OPOZICIJE Alžir, 22. jan. — Ameriške in angleške čete, .na tisoče istih, so se nocoj nenadoma izkrcale na obrežju 16 milj pod Rimom ter zavzele obrežje v dokajšni širini. Številno bro-dovje je pripeljalo čete k obrežju, ki so se izkrcavale na suho pod streho ogromne zračne armade. Ob času.fko je vrhovno poveljstvo dalo v javnost to poročilo, ni bilo od strani sovražnika šemobene posebne opozicije. Tedenski koledar za racioniranje DOMOVINA %■ » .% Ameriške in angleške čete so presenetile Nemce in se nenadoma izkrcale prav blizu Rima 5, .ameriška armada pri Cassino, dalje kanadske čete v sredini Italije in na Jadranskem obrežju stoji 8. angleška armada. . Zavezniki so prizadjali s to novo invazijo pod Rimom velik strategičen udarec Nemcem. Dočim je nemška armada z vso silo udarila na 5. ameriško armado pri Cassino, je naenkrat zvedela, da so se zavezniki izkrcali za < njenim hrbtom. Ameriški general Clark, ki načeljuje 5. ameriški armadi, kateri so priključene tudi angleške čete, je prišel na okupirano obrežje in je bil zelo zadovoljen z napredovanjem .čet proti notranjosti. Zavezniške čete so imele pri tej invaziji zelo malo izgub, ker Nemci niso bili pripravljeni na ta napad. Med prvimi nemškimi ujetimi vojaki so bili štirje popolnoma pijani, t kar znači, da Nemci niso pričakovali napada tukaj, tako blizu, Rima. Nekateri ameriški vojaki, ki so stopili na obrežje, ne da bi kdo streljal nanje, so izražali celo mnenje, da je vojne že konec, ker ni Nemcev nikjer. Vrhovno poveljstvo zaveznikov ne pričakuje, da bi Nemci brez odpora prepustili Rim in prihodnjih 48 ur se ho pokazalo, kje in s kako silo bodo. Nemci udarili na zavezniške čete pod ■ Rimom. Zavezniki še nočejo izdati kra- ■ ja, kjer §o se čete izkrcale, da ne dobi sovražnik predčasno potreb- ' nih informacij. Toda iz Rima ■ poročajo, da so zavezniki tako 1 blizu, da slišijo v Rimu grmenje topov. • -o--- 1 Nemci se boje invazije tudi v Norveški 1 .Stockholm.—Iz glavnega me-.jsta Norveške, Oslo, se poroča, i! da so nemške oblasti odvedle iz obrežnega mesta Trornso 4,000 a civilnih prebivalcev. Tudi meri sto Narvik in Harstad namera-- vajo izprazniti, ker pričakujejo i 'tukaj in vazi j o iz Anglije. To drzno invazijo pod Rimom, ki je očividno popolnoma presenetile Nemce, so izvedli zavezniki ob dveh zjutraj. Zavezniški glavni stan poroča, da so se izkrcale čete "južno od Rima" in da so namenjene s pohodom na Rim. Nemci pa poročajo, da so se izkrcali zavezniki nekje od IG do 30 milj južno od Rima in sicer na ravnini med izlivom reke Ti bere, ki teče skozi Rim in pristaniščem Nettuno. Nemci priznajo, da je padlo pristanišče Net-' tuno zaveznikom v roke. čete, ki so se izkrcale na obrežju, zdaj uspešno prodirajo v notranjost, trdi zavezniški glavni .stan. Ta nenadna invazija južno od Rima je bila izvedena istočasno, ko je 5. ameriška armada napadla nemško linijo pri Cassino ter motila 10. nemško armado. Letalci, ki so krili izkrcanje zaveznikov pod Rimom poročajo, da ni bilo na izpregled nemške zračne sile. Zavezniške čete so se naglo pomaknile v notranjost od obrežja in prodirajo proti A pij ski cesti, ki vodi v Rim. Ko zasedejo to cesto, bo odrezan umik 10. nemški amardi pri Cassino, ki šteje kakih 13 divizij. Zavezniki mislijo, da Nemci t ne bodo mogli dobiti ojačenj iz I severne Italije do Rima, ker so zavezniški letalci zadnji teden razbili skoro vse železniške proge in ceste, ki vodijo od severa proti Rimu. Vendar pričakujejo, da se bo nemška armada, ki se nahaja pri Rimu, postavila v bran z vso silo, da ubrani Rim. Izguba Rima bi pomenila veliko moralno katastrofo za nacije. Zavezniški bombniki nadaljujejo z razbijanjem zveze med Rimom in nemškimi divizijami v • severni Italiji, obenem pa razbi-! jajo prometne zveze južno od i kraja invazije, da preprečijo 10 , nemški armadi- hiteti Rimu m ■ pomoč od juga. Južno od nove invazijske točki se nahaja 200,000 mož broječ; nemška armada .kateri preti po polno obkoljenje. Pred njo stoj IZ BOJNE FRONTlj5 (Pondeijek 24. januarja) ITALIJA—Najnovejša poročila trdijo o novih izkrcanjih zavezniških čet na zapadni italijanski obali j u ž ji o od Rima. Zavezniki so se izkrcali na 80 milj dolgi fronti, odkoder prodirajo v notranjost, . PACIFIK—Japonsko bazo Pa- j ramushiro, ki je najbolj se- ^ verna japonska baza, so zavezniki bombardirali štirikrat v ti*eh dneh. Vse kaže, da si ^ zavezniki utirajo pot proti sami japonski. • j RUSIJA—Ruska armada je še } pet milj od točke, katere za- ] vzetje bo odrezalo beg 250,000 } nemškim vojakom na fronti ( pri Leningradu. , LONDON—Zavezniški bombni- j ki, med temi 200 ameriških, { so včeraj razbijali severno , Francijo. Zmetali so nad ) 300 ton bomb. ] -o--i Paul McNutt bo danes pregledal položaj tukaj Cleveland, O.—Paul V. Mc- i Nutt načelnik Rooseveltove ko- 1 misije za delovpo silo se naha- s ja v Clevelaridii, kjer bo pregledal industrijo in njeno delov- ] no silo. Na podlagi svojega ] opazovanja bo potem presodil, ] če naj vzame Cleveland iz za- i znama mest, kjer primanjkuje delovne sile. To je jako važno, ; ker mefeta, ki so na listi kot kra- i ji, kjer primanjkuje delovne si- : le, ne dobe vojnih naročil, ali vsaj ne v izdatni meri. Danes popoldne ob treh bo šel komisar v mestno hišo, kjer se bo posvetoval z odborom za vojno produkcijo, ki ga je postavil župan Lausche. Ta odbor mu bo podal lahko popolno sliko glede industrijskega položaja v mestu. —--o- Civilista sta vjela pobeglega Nemca Louisville, Ky. — Nek voznik | šolskega busa in nek farmar sta 1 vjela nemškega vojnega ujetnika, ki je pobegnil iz taborišča Breckenridge, Ky. --o- Benito Mussolini je zopet slabši Stockholm. — Švedsko časopisje poroča vest iz šviče, da se je zdravstveno stanje Benito Mussolinija mnogo poslabšalo, odkar so Nemci ustrelili njegovega zeta grofa Ciana. Oddano pregrinjalo V soboto je bila lepa udeležba v Knausovi dvorani pod av-spico kluba slovenskih narodnih noš. Oddana je bila tudi posteljna odeja, katero je lastnoročno izdelala Mrs. Sintič iz o Euctida. Dobila jo je Mrs. A. i- Fox, 910 E. 222. St., ki je s svo-v jima hčerama prodala lepo šte- з.'vilo listkov za to odejo. Ves 5.' preostanek od prodaje listkov e in prireditve bo oddan za revne v stari domovini. Svota bo po-j- zneje poroča na. x- Pozor, društveniki! j- Jutri bo 25. v mesecu in zadnji dan, ko moramo poravnati pi svoje asesmente pri. društvih, и, Olajšajmo delo tajnikom in io tajnicam ter plačajmo ases mente pravočasno. Urad za n\m produkcijo je ukaza! uslaiifi gradnjo Washington,—-Urad za vojno produkcijo je ukazal ustaviti konstrukcijo na sedmih jeklar-nah, katerih gradnjo je vlada ukazala, ko je 'primanjkovalo jekla. . Nekatere teh tovaren so že skoro popolnoma izgotov-ljene, med terni"ona Republic Corporation v South Chicagti, 111., za katero -so že potrošili $88,484,360. Jeklo, ki bi ga izdelovale te nove; to'varne, ni več potrebno za vojno, zato tovaren ne bodo dogradili. Med temi, kiljih ne bodo iz-gotovili, je tudi ena v Massil-lon in dve v Canton, Ohio. --o-- Clevelandska firma bo zopet izdelovala peči Cleveland Cooperative Stove Co., 2333 E. 67. St. in 2818 Harvard Ave. bo začela zopet izdelovati "kuhinjske peči. Prve izdelke bo dala na trg že okrog 1. marca. Prvi izdelek bodo peči s štirimi gor i K-i. Od julija 1942 dO julija 1943 je firma izdelovala oklepne plb-šče za tanke. Ko ni imela več teh naročil, je začela tvrdka menjati stroje, da bo lahko začela izdelovati svoje lastne produkte kot pred vojno, to je kuhinjske peči. -—o--- Nemške čete prihajajo na bolgarsko-turško mejo London.—Iz Stockholma prihajajo vesti, da se zgrinjajo , nove nemške čete na bolgarsko-i turški (meji. To vsekakor znači, da se tukaj pripravlja večja akcija. j j j Dajmo... posodimo STRICU SAMU i v 4. VOJNEM POSOJILU da bomo hitreje dosegli zmago! ----- j V Greater Clevelandu je dc i, danes kupilo 179,363 oseb voj-e nih bondov v vsoti $5,398,700 \ 3 kampanji za 4. vojno posojilo Kampanja bo trajala do 15 februarja in za Cleveland j< določena kvota $208,252,000. e Ta mesec gre kampanja naj v več za tem, da posamezniki ku h pij o za $40,000,000 te vrste voj nih bondov. ,, Kdor le more kupiti, naj kup t- in posodi denar Stricu Samr li da bo mogel nadaljevati vojn do končne zmage. KONZERVE — Zelene znamke G, II in J so veljavne do 20. februarja. MESO, sirovo maslo, sir itd — Rujave znamke R. S, T in U iz knjige 3 so veljavne do 29. januarja. Znamka V je veljavna zdaj, W od 30. januarja, X ocl 6. februarja. Vse so veljavne do 26. februarja. SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do 3.1. marca. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 in znamka 1 "airplane" iz knjige 3 sta veljavni za en par čevljev do preklica. GAZOLIN — Znamka 10 iz knjige A kupi 3 ga Ione gazolina do 21. marca. B in C ter R-l in C-l, vsaka za 2 galona gazolina, B-2 in C-2 vsaka za 5 galon gazolina, dokler jih imate kaj. KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati avtnu kolesa do 31. macra, B in C do 29. februaiya, komercijalno vozila vsakih 5,000 milj ali vsakih 6 mesecev, kar pride prej. Naciji in fašisti ie i beže iz Rima, ker i se boje zaveznikov j Madrid, 23. jan. — Ceste, ki j vodijo proti severu iz Rima, so polne avtov in drugih vozil, ki ~ vozijo nemške in italijanske I! uradnike. Nemški kvartirmoj- w strski kor je premestil glavni stan v Florenco in komunikacijski center nemške armade so y premestili v Chiusi, 82 milj severno od Rima. V Rimu je ostalo samo voja-'pi štvo, da pripravi obrambo Ri- k< ma v predmestjih. Med Rimom n; | in severom so bile prekinjene ul vse telefonske zveze. V nev- je tralne dežele gredo iz Rima sa-' sc mo kratka diplomatska poro-, 1 j čila. j C V nemških krogih tukaj je U mnenje, da bodo zavezniki uda-rili na Francijo na zapadu in dt na jugu. Južno Francijo Nem-'P( ci že utrjujejo vse od španske meje pa do Marselja. Nemci se boje vstaje franco- g, skega naroda, ko pride invazi-; p-j a. Nemški poslanik v Vichy j je baje zahteval od maršala Pe- « jtaina osebno garancijo, daj^ i Francozi ne bodo napadli Nem- gi cev, kadar prično zavezniki z -invazijo. Najnovejša poročila' ^ trdijo, da ni Petam na to zahte-j iVO nič odgovoril. j j(. --o--j d Plačajte svoje davke zgo-1 daj, svari davčni kolektor ' Thomas M. Carey, vladni po-'j< ;biralec dohodninskih davkov, j š< | svari meščanstvo, naj predloži ti svoje davčne pole zgodaj in naj n i ne čaka do zadnjih dni v marcu, 6 ker takrat bo morda velik dren j. d V Midland; poslopju je na h razpolago 125 uslužbencev, da I pomagajo davkoplačevalcem iz- ir ' polniti davčno polo. Uradne I ure so vsak dan od 8:15 zjutraj ! do 5 popoldne. ^ Vsak delavec mora dobiti od'n delodajalca listino W-2, ki iz-L kazuje, koliko mu je delodaja- ^ ; lec odtrgal za davke lansko le-to in listino, ki izkazuje, koliko je plačal davka v letu 1942. j' --o- Novi uradniki Odbor SDD na Prince Ave. jet .'za letos sledeč: Predsednik Pe-|| . ter Segulin, podpredsednik Gaš-L| per Segulin, tajnik Anton Mi- J J klavčič, 11006 Revere Ave., bla-jj , ' gajnik Rudolph Rožanc, zapis-1] . nikar Gašper Segulin,,nadzorni-! - ki: Andy March, John Vatovec,! i'Frank Arnšek; gospodarski od-j i bor: John Taučar, Frank Požar,j, i1 Martin Mirtel; prav/ii svetova-1.1 lec Frank V. Opaškar; oskrbni-Jci: Mrs. Stella Mahnich in Miss i Rose Ban. To je prvič v zgodo-I vini Dvorane, da so bili vsi prejj-S šnji direktorji ponovno izvolje- H H Zemljiški davki so višji □ v Garfield Heights, O. H Davčna mera za Garfield ^ Iiegihts, O. je bila dvignjena za :25 centov na vsakih $100 vred-i nosti zemljišča ter znaša zdaj n j $3.13, dočim je bila lansko leto I $2.88. Davčna mera v Maple eJ Heights, O. je pa padla od $2.99 II ' za $100 vrednosti na $2.95. n1 Precej ga je zapadlo er v Clevelandu in okolici so se ljudje včeraj zjutraj zbudili v b- snegu. To se pravi, od desetih a,'zvečer v soboto do sedmih zju-a- traj v nedeljo je padlo 2.4 pal-rl/ca snega. To bo precej poma-njp galo vojnim vrtovom, ki so bili že vsi razsušeni. ^mokratje indorsirajo Roosevelta 5bran je nov načelnik demokratske stranke; podpredsednik Wallace zagotavlja, da bo vodil Mr. Roosevelt narod k zmagi in miru. Washington, 22. jan. — V hotelu Mayflower so se zbra-^nes demokratje k vsakoletnemu banketu v proslavo or-J'Jizatorja demokratske stranke, Jacksona. Vsak je plačal zi sedež pri mizi. Govori, ki so se vrstili pri banketu, P bili vsi v smeri, da demokratska stranka indorsira prednika Roosevelta za njegov 4. termin. Podpredsednik Wallace je zatrdil demokratom sirom dežele, da bo predsednik Roosevelt še nadalje korakal po poti do končne zmage in obenem tudi korakal v smeri do miru. Wallace jej izjavil, da novi deal še ni mrtev in da mu bo dal Roosevelt v bodočnosti še več moči, kot mu jo je dal dozdaj. Prej je narodni komitej demokratske stranke sprejel resolucijo, v kateri urgira predsednika Roosevelta naj'še nadalje osta-( ne v vlogi največjega svetovnega voditelja. To resolucijo smatrajo kot uradno izjavo demokratske stranke, da bo podpirala predsednika Roosevelta za 4. termin. Narodni komitej demokratske, stranke je tudi izbral novega na-J Čelnika v osebi Roberta E. Han-negana iz St. Louisa, namesto generalnega poštnega mojstra Frank Walkerja. Dalje je komitej določil, da se bo vršila demo-i kratska narodna konvencija v| Chicagu in sicer koncem julija. Kot direktno priporočilo pred-! sednika Roosevelta za 4. termin se lahko razlaga besede speaker- J ja Sam Rayburna, ki je pri ban-] ketu izjavil, da ameriški narod gotovo ne bo zaupal predsedni-štva človeku, ki ni pokazal zmo-j žnosti v inozemski politiki. -—o- Demokratje v Ohio imajo zdaj 5 kandidatov j Colutnbus, O. — Svojo kandidaturo za guvernerja na demo-! ' kratski listi je priglasil James. W. Huffman, odvetnik iz Co-( ' lumbusa in zet bivšega senatorja Vic Donaheya. Tako imajo demokratje v Ohio zdaj \že pet " guvernerskih kandidatov. -o- 1 Brazis Bros. izropana j V soboto zvečer ob 8:40 sta dva roparja izropala trgovino z i obleko Brazis Bros. na 6905 Superior Ave. Eden izmed roparjev je držal z eno roko robec na obrazu, v drugi je držal pa sa- - mokres in ustrahoval lastnika, - enega uslužbenca in enega odje- - malca, dočim je drugi pobiral de- - nar. Lastniku John Brazisu sta :- vzela $482, odjemalcu Williamu Wenclu iz 969 E. 77. St. $60 in uslužbencu Joseph Vasilu $40. e Po ropu sta se vsedla ,na pri-nravlien avto in naglo odpeljala. pOVI GROBOVI i Peter Sokctch soboto popoldne je umrl , ,RV°.iem domu poznani rojak V1,' Sokach, star 58 let. Sta-,, 0Vil! je na 21650 Ivan Ave. i . ^ .ie bil iz vasi Sošica pri ' .i, odkoder je prišel v C-iko pred 42 leti. Tukaj 1Xca žalujočo soprogo Fran->'ojeno Matko, sina Petra Steve P., ki se nahaja nekje v Angliji, dve J ^ '> Marie, poročena Boots in * ,.?ces- Poročena Ponikvar in' ! ^ ^anka. 4 o,- ,le član društva sv. Vida • Lj,° K.SKJ. Bil je med usta- ji fare sv. Kristine in cerkvenih mož. Od 'J 1941 Je lastoval farmo / ^Uison, O. Pogreb bo v sre-/I^('mtraj ob osmih iz Svetko-,;^2'>>§Tebnega zavoda, 478 E. 16 " K i' V cerkev sv- Kristine in { t alvarijo. Naj počiva v mi-' Stalim, so,žal je., f ,, M arij Lewis of Liy6,1.^ z.jutraj je umrla v 'fl, ic bolnišnici Mary Lew- C;it o'!ena Marinšek, stara 41 J t. panovala je na 289 E. 156. liic|u ll;l je' rojena v Cleve- ciNg'" žalujočega so- e° h\y ^na> hčere Antoinette, 4 fillj.' A'.lexandra, Helen, sina "h in Franka, starše John f ar« . ia Kness, brata: Rev. ■}(• '"Cel 'i • ■ #v»oiitu Je frančiškan v Le-Bdov'".111- in Jolina ter sestre:' ''Uco Raphael v Millvale, Btt j 110 Marinšek, Julia Barij Bilan Angeline Gliha. Plen Je društva sv. 1 Pvje.St' 193 KSKJ. Pogreb \ff! Svetvrtel< zjutraj ob devetih a v V0Ve8'a pogrebnega zavo-|i nCerkev Marije Vnebovzete /OKaj " P°kopališče sv. Pavla. "'jN^lje'V miru' Preostalim A Sin . Josel>h Jctkše HfePh T' je nagloma umrl Jo-lal | akše, star 39 let. Stano-K; 0na 244 Dayton Rd.f Mad-Kov'n ' Pogreb oskrbuje Svet-la grebni zavod. Cas pogre-m določen. fo -0- H>Qtnb0ajte Ameriki' tow*11 L^ ^ bonde in znamke. NaSi fantje - vojaki * V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO letalce, se je oglasil letalski ka-petan Fred Križman, sin Mr. in Mrs. Matija Križman. IBS WB Stt Poročnik-pilot Robert M. De-', bevec je bil poslan iz Roswell, New Mexico, v nadaljno trenin-j go v Salt Lake City, Utah, kjer bo ostal 9 tednov. H® S® IBs Mrs. Betty Kosmerl je šla ob-, iskat svojega soproga Franka, ki služi Strica Sama. Njegov naslov je: Pvt. Frank Kosmerl, 35919127 Co. A. 12th Bn. Camj? Wheeler, Ga. I V,v . |ubit Jni oddelek poroča, da je bil ^ ®°ugainville v južnem korP°ral John Lindič, r'lidi- let> sin Mr-in Mrs-Peter 386 E. 156. St. čas ni tfln in tudi ne vzrok smrti. } h * fta B« Pni.b lke se je oglasil poro-h, si°^ardir Frank A. Jak-(Mr- in Mrs. Frank M. J1,11 st. Clair Ave. Po-vDo p0jakšič .ie bil šele neda-Uri Preko morja. Iz ^ B B v Mexico, kjer trenira : Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Z;> Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 19 Mon., Jan. 24, 1944 Žrtve pred nami in za nami Za ameriško bojno silo so največje žrtve še na obzorju, dočim so večina za civilno prebivalstvo že premostene. Voditelji kot so Roosevelt, Churchill in Stalin napovedujejo veliko invazijo na Evropo, ki jo bodo začeli zavezniki v bližnji bodočnosti in obeta biti draga za nas Amerikan-ce, ker bo glavno breme invazije slonelo na ameriških četah. Prepričani smo, da bo naša bojna sila izvršila svojo nalogo. Naša domača fronta se je pa, glasom opazovalcev iz naše prestolnice, že naveličala vojne in postaja mlačna. To ni taka naveličanost, kot jo čuti, na primer, berlinsko prebivalstvo. nad katerim se noč in dan rušijo strehe, ampak ameriškega civilnega prebivalstva se je polastila nekaka apatija, kot se polasti zmagovalca, ki je že dosegel svoj cilj. Res je, da se civilnemu prebivalstvu ni treba bati nika-kih vojnih grozot, —niti mu ne grozi prevelik napor, da bi moral zanj prinašati kake nadčloveške žrtve. Material, ki je potreben za invazijo je že izdelan, ali pa bo še izdelan od delavcev pri njih vsakdanjem rutinskem delu. Vse tovarne, ki so potrebne za izdelavo vojnih potrebščin, stoje popolnoma opremljene in pripravljene izvršiti vsako delo. Za te tovarne je potrošila vlada lansko leto nad tri bilijone dolarjev, v letu 1942 pa nad dva bilijona. Kljub temu, da se večajo kupi izdelanih bojnih potrebščin, pa nekatere tovarne še vedno najemajo, nove delavce, toda ne več v takem obsegu kot lansko leto. V 12 mesecih, računano do julija 1944, bo vojna industrija najela, na primer, en milijon in pol novih delavcev, dočim jih je najela v ietu do julija 1943 štiri milijone in pol. Zato lahko pričakujemo, da se bo letos pojavila že tu in tam brezposelnost. Ker torej lahko rečemo, da je vojni program kolikor toliko že dosežen, je treba pripravljati potrebščine za civilno prebivalstvo. Sodi se, da bodo postavljeni mnogo civilni produkti v izdelavo že v prvih treh mesecih tega leta. Ako se bo pa Nemčija zrušila pred junijem, bodo izdelovale naše tovarne letos komaj polovico vojnih potrebščin, dočim je znašala njih produkcija lansko leto dve tretjini. Predvsem bodo začele tvpi'nice izdelovati najnujnejše potrebščine, kot električne ledenice in pralne stroje. Mi Amerikanci lahko trdimo, da smo izdelali vojne potrebščine brez takih naporov, kot so bili potrebni, na primer, v Angliji in Rusiji. To se pravi, da naša domača fronta ni toliko trpela, kot ona v Angliji in Rusiji. Nekateri trdijo, da nam ni bilo treba izgotoviti toliko vojnih potrebščin, kot so jih morali v Rusiji in Angliji, toda to bodo povedali šele računi po vojni, ko bomo primerjaH, koliko smo produ-cirali mi in koliko so druge dežele. Kar armada in mornarica zdaj še največ potrebujeta so barke za invazijo in pa letala. No, te bomo lahko izgotovili brez posebnega napora,, Iz tega sledi, da se letos ne bo stavilo na cviilno prebivalstvo izjemnih zahtev, da bi pod bremenom ravno omagovalo. Menda se tega domača fronta zaveda, ker kaže, kot smo rekli zgorej, nekako naveličanost za vojno. To nam pokažejo naslednje števifke. 'Ko so potrebovali za ženski armadni pomožni kor 200.000 novink, se jih je priglasilo komaj 60,000. Za enak kor pri mornarici je bila določena kvota 110,000, priglasilo se jih je le 47,000. Zbiranje starega železa ni tako, kot bi moralo biti. Dajatve krvi za Rdeči križ so za 30'f pod kvoto. Pri nakupovanju vojnih boijdov se mali odjemalci ne priglašajo kot bi bilo pričakovati. Obratno pa domača fronta gleda, vsaj nekateri sloji, kako bi dobičkovala odVojnc. Zahteve po višji mezdi so na dnevnem redu s stavkami. V kongresu imajo svoje bloke farmarji in trgovci, ki zahtevajo svoje koristi. Vse kaže, tako pravijo v Washingtpnu, da bo večja zahteva po več denarju kot pa po potrebščinah. Kongres in vfada bodo pa precej popustljivi napram narodu, ker letos bodo-— volitve. Eno je pa pri vsem gotovo in to je, da ni naša.bojna sila prav nič zadovoljna z domačo fronto, ko sliši o neprestanih zahtevah po dolarju in o neprestanih stavkah. Armada skrbi za to, da zvedo vojaki o tem v najbolj oddaljenih bojnih pozicijah. Vojaki premišljajo o svojih skromnih dohodkih, o dohodkih svojih žena, ki so jih pustili doma in pa o dohodkih onih, ki nosijo velike čeke iz tovaren domov. One družine, ki so dale svojce oboroženi sili, se v strahu vprašujejo: kako dolgo še, koliko bo še žrtev? Nekateri napovedujejo, da bodo žrtve na bojnem polju letos trikrat tako velike, kot so bile lansko leto, ko so znašale 131,000 mož. In ako bo to prišlo v kratki dobi, recimo v par tednih, bo udarec podoben onemu pri Pearl1 Harborju. Kongres bo morda skušal uvesti nekaj več discipline v domačo fronto, obenem bo pa skušal potolažiti vojaka z raznimi bonusi in vladnimi deli, ko bo odpuščen iz armade. Drugače bo vojak, ko bo prišel domov, vprašal: kaj ste delali doma, ko smo mi ležali v blatu in močvirju po džunglah — za en dolar na dan? ti h 11 u i u i h 11 .!. .i i i in m run 11 inn i t i" n i ii'ii n i i n BESEDA IZ NARODA Prisrčna hvala Vsem vam je znano, da slovo je vedno težko in človek se kaj neprijetno počuti, kadar se poslavlja, da mu to slovo privabi največkrat tudi solze v oči. čilo-vek, ki se poslavlja od svojih prijateljev, si pač ne more pomagati, da bi se ne spomnil nazaj v preteklost in na dneve, ki jih je preživel med svojimi prijatelji od katerih pa mora vzeti slovo. Ob slovesu pride človeku na misel vsa preteklost, pa naj je bila že vesela ali žalostna. Prav tako sem se tudi jaz potih ko sem stopil v šolsko dvorano sv. Vida 4. januarja zvečer in videl tam zbranih lepo število faranov-prijateljev, ki so prihiteli, da se poslovimo. Prihiteli so, da mi želijo svoj prisrčni "z Bogom" in da so mi' želeli božjega blagoslova v mojem delovanju. Ne morem dobiti I pravih besed, da bi izrazil svoj i občutek, ki sem ga občutil ome-j njeni večer. Rečem pa toliko, da mi bo ostal v prijetnem spominu vse dni mojega življenja. Zato pa se vam želim prav vsem, ki ste' bili omenjeni večer navzoči in tudi tistim, ki vam ni bilo mogoče priti iz enega ali drugega vzroka, prav prisrčno zahvaliti za vso vašo prijaznost, za iskrena voščila in vašo velikodušnost. Posebno pa se zahvaljujem Father Andreyju in njegovemu doboru, ki se je potrudil, da mi je priredil tako prisrčen poslovilni večer v tako kratkem času. K zaključku naj vas zagotovim vse, da se bom vedno spominjal mojih prijateljev od fare sv. Vida v vsakdanjih molitvah pri sv. maši in upam, da tudi vi ne boste pozabili name in se me spomnili s kakšno molitvijo. Prisrčna hvala vsem in Bog vas blagoslovi! ' ■ . Father Max Sodja. Lokalni^rluJPO-SS zastopstvo pi svojih društvih, da si že danes zabeležite datum 30. januarja in se prav gotovo udeležite glavne seje, ki se bo vršila omenjeni dan ob dveh i popoldne v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pridite, da I boste slišali poročilo o delovanju našega odbora v preteklem letu in da si obenem začrtate pot za to prekoristno delovanje. Izvoliti pa boste morali tudi odbor, ki bo deloval med sejami v imenu celotne akcije. Pomagajmo in darujmo. Joseph Okorn, blagajnik -o- Ignaciju Slapniku v spomin Piše A. G., prijatelj družine V vrvenju življenja, ki beži mimo nas kakor brzovlak, ki izginja izpred oči, bo kmalu Z veseljem poročam cenje? nemu občinstvu o dohodkih zadnjih par tednov. Darovali so sledeči: Po $250: Slovenska dobrodel-1 na zveza in Klub društev SND na St. Clair Ave. Nabiralec L. Medvešek — da-! rovalec Anton G o r i š e k na 1 Green Rd., Randall, O., je daroval $5.00. Prejel od nabiralca John Tavčarja: po $5.00: Joseph ' Somrak in John Tavčar, j Louis. Judnich nabral: dr. : Clevelandski Slovenci št. 14 S. l D. Z. darovalo $10, Mr. in Mrs. Judnich $5. , Frank Virant izročil $5, ka-i tore je darovalo društvo Do-služencev. Frank A. Turek izročil na- i brano vsoto: dr. Kristusa Kra-: lja št. 226 KSKJ darovalo $25, . društvo Ložka dolina $25 in . društvo Srca Marije (staro) $10.00. John Krebel izročil vsoto $25, katere ju prispeval pevski zbor Zarja. t Joseph Okorn nabral: društvo, France Prešeren št. 17 SDZ darovalo $10 ter Mr. in Mrs. Fraftk Stupar $2.00. Vsem, ki ste se potrudili, da ste nabrali tako lepo vsoto in prav tako tudi Vsem onim, ki ste prispevali izrekam naj top-' lejšo zahvalo in to v imenu našega trpečega naroda v stari1 domovini, kateremu bomo celili rane z našimi dobrosrčnimi prispevki. Tudi v imenu celotne-! ga odbora, kateri ves neumorno deluje, najlepša hvala. Vse one, kateri imate še kaj , nabranega, pa bi prosil, da izročite kakor hitro mogoče, da nam bo lažje zaključiti račune, kajti letna seja našega lokalnega odbora se kaj hitro bliža. Prav lepo tudi apeliram na vse zastopnike, ki ste sprejeli, ostal zanami spomin na Ignacija Slapnika, da si ga imamo te dni še vsi v živem spominu pred očmi in v srcih premišljujemo o njem, ter razsojamo v pogovorih o njem, kaj in zakaj, da je tako hitrq odšel v boljši svet in pustil vse, katere je ljubil. Na zemlji je že tako. Naj se dogodi še tako izvanreden dogodek, hitro življenje ga zagrne v pozabljivost in vsakdanji novi dogodki celijo rane in nove rane nastajajo. Tako gre življenje in dogodki mimo nas kakor brzi vlak. Obudimo v teh dneh, ko je med nami še v dobrem spominu, na njega še nekaj misli, katere so njega vredne, z drugo besedo: n a b e r i m o si nekaj žlahtnih cvetlic z njegovega groba, ki zaljšajo njegov grob in delajo njegov spomin časten. Te cvetlice so: njegova velikodušnost! On je bil blagega srca, lažje bi rekli: imel je veliko srce za dobra dela, bil je radodaren, usmiljen, dobrodušen. Te cvetlice krasijo njegov grob, te cvetlice mu bodo tudi vso večnost cvetele in mu delale čast, katero je tudi zaslužil, če znamo ceniti njegovo trnje-vo življenja pot. Lahko je deliti dobrote, kjer se vzame s kupčka toda, deliti drugim kdor sam nima, je pa vse kaj drugega. Rajni Ignacij Slapnik je bil vseskozi mož revnega stanu, priprost in delaven, pri tem pa strokovnjak v svojem poklicu. Bil je narodno zaveden in do vseh ljudi odkrit in vsem 1 naklonjen. Rajni Ignacij Slapnik je šel • preko težke življenjske pre- • iskušnje, iste so ga naučile in • izmodrile, da je vedel kaj življenje pomeni. Za to je bil po- ■ tem srečnejši, ko je premagal ■ vso bedo, ki se je navalila na njegove rame. Kdor nima v živ- ■ ljenju težkih preiskušenj, ne ■ bo lahko in ne zadovoljen živel • na svetu. 1 j Težka leta bede, bolezni in I pomanjkanja, so bila za njega in so za marsikaterega sreča v 1 življenju, če tudi mi ljudje so-tlimo, da je narobe. Mnogokrat mi je sam to rade volje priznal. Za to je bil in ostal zadovoljen in srečen v svoji družini, na katero je bil tako pono-: sen in katero je tako ljubil. Kako je žaloval in bil neutolažljiv, ko mu je pred nekaj več kot , letom umrla hčerka Frances, ' por. Habijan, toda i}ista bila za dolgo ločena, sedaj se radu-jeta skupaj v boljšem svetu v pravi ljubezni, kjer ni solz in žalovanja. : Tudi od moje strani naj pri-1 znam, da je bil blagopokojni j Ignacij Slapnik številnokrat v I veliko pomoč v dnevih, ko se je pomoč težko kje dobila, posebno za časa let 1918»in 1919, ko je divjala influenca. Rajni jej vsakemu rad prihitel na pomoč,; : če tudi je sam prav tako pomo- j či potreboval. Za to naj mu bo I . to v trajen hvaležen spomin! I Kupujte vojne bonde! Podružnica št. 3 SMZ V današnjih časih, ko je ves svet v nervoznosti in negotovosti, da ne ve kaj še pride jutri, je tudi precej velika težava z našimi društvi, da se ne morejo tako razvijati, kot v prejšnjih mirnih časih. Da bi mislili na kakšno prireditev, je skoro nemogoče, ker ni mogoče dobiti, česar se potrebuje za prireditve. Saj si lahko mislite, česa bi naši rojaki najbolj pogrešali tam pri bari . . . Na zadnji seji je tudi članstvo naše podružnice o tem razmotri-valo in je končno prišlo do zaključka, da za letos opustimo misel na vsako prireditev. Ker pa je treba domačo blagajno držati v balanci, da zamoremo držati obljube, katere je članstvo dalo pri vstopu v društvo, bodisi pri pogrebih ali pri drugih nezgodah, zato so člani na zadnji seji sprevideli, da druge pomoči ni, kot da vsak član prispeva v društveno blagajno 25 centov. To je bilo sklenjeno po daljšem raz-motrivanju in v namenu, da bo naša domača blagajna zmogla domače obligacije. » Saj veste, da je tajniku težko opominjati vsakega člana pose be j, zato vas prosim vse člane naše podružnice, da vpoštevate sklep zadnje seje. Z bratskim pozdravom, John Urbas, tajnik, 15312 Holmes Ave., Tel. POtomac 2083. - -o- Nekaj nasvetov Hubbard Rd. — Prepiri so na dnevnem redu te dni, tudi v nekaterih jednotinih glasilih. Sicer je včasih prijetno čitat raz-motrivanja, kako naj bi se svet regiral in kdo naj bi mu kor mandiral; pri vsem tem je pa tudi malo podučno, ko nam pripovedujejo, kako bi se Evropa morala "ronat." Mislim, da bo malo bolj težko, da bi jih kdo res kaj poslušal. Zdi se mi, da se tam ne iboclo dosti ukvarjali s politiko, kot se mi tukaj, ki imamo vs'ega dovolj. Tam so in bodo še ljudje lačni in bodo v prvi vrsti gledali, odkje bodo dobili kos kruha, da se nasitijo. Po mojem mnenju je sedaj naša glavna skrb, da zbiramo denar in kolikor največ mogoče, da bomo lahko našemu sestradanemu narodu pomagali, ko bo prišel čas zato. Pri zbiranju denarja pa ne smemo gledati samo na to "daj, brat daj," ampak moramo tudi vedet, kam ta denar gre, Ce gre samo za propagando, ne bo dosti hasnil in ne koristil se-stradenemu narodu in če pridejo kot kaže sedaj in kot delajo na to tudi naši rojaki tukaj, da medved svojo taco položi nanje, potem bodo prišli iz dežja pod kap in bodo še v večjem zatiranju kot prej. Seveda to jim želijo samo nekateri naši rojaki tukaj in precej pa kažejo na to tudi tiste slavne konference, da se nekaj takega plete. Seveda pri tem pa ne pozabijo kričati o tisti veliki demokraciji. Moje mnenje je, da glasila naši jednot in zvez bi se ne smela vtikati v take zadeve in uredniki glasil, kakor tudi glavni odborniki bi se morali držati pravil, nikakor pa ne tlačit vse članstvo v nekaj, s čemer se ne strinja. Posamezniki naj počenjajo kar hočejo, nikakor pa ni treba vsega članstva tlačit v njih propagando. In ker so protesti na dnevnem redu, zato tudi jaz protestiram proti takem ■ postopanju. Vso čast Mr. Moleku, uredniku glasila SNPJ, ki se drži tako trdno na pravem stališču za članstvo v splošnem in daje lepe poduke tistim, ki mislijo, da bi moralo biti vse po njihovem. Jednote in zveze so podporne organizacije pa nič druycya in | bi z njimi ne smeli delati nobe-j ne propagande. Kdor se zani-; ma za zunanjo politiko, naj jo' | gre reševat v staro "kontro" in j i naj, mirne ljudi tukaj pusti v I miru. Jaz še vedno trdim in C« verjamete al' pa ne »iiiuiiiiniiiiio Vozili smo se med vinogradi in od vseh strani so nam cin-gljjjj i »bogati grozdi. Zdelo se nam je, da vsaka grozdna jago- pravim "America first." Čital sem tudi dva j ako pomembna članka, ki jih je napisal urednik v Ameriški Domovini z dnem 6. in 7. t. m., katere bi moral prečitat vsak in bo videl, kam jadramo — mesto za odpravo vojske, pa rinemo že v tretjo. Tako se prekljamo na tem puklastem svetu. Sicer mene že closti več ne briga in ne skrbi, ker sem že napravil pogodbo s sv. Petrom in se bom najbrže umaknil, predno se bo začela tretja svetovna vojna, če bo sploh kedaj te konec. Saj nam dan za dnem pripovedujejo veliki možje, da naj nikar ne mislimo, da bo že kaj kmalu konec tega klanja. Tako nam vse kaže, da je pred nami še "lepa" bodočnost za prepire in prepirčke, kateri pa, po mojem mnenju, ne bodo dosti zalegli ali pa nič, ne prvi in ne drugi. Teh par Slovencev, bi rekel, je bolj težko, da bi spreobrnili ves svet, pa če še tako beračimo in se prepiramo. Saj smo tudi pri nas na Hubbard Rd. vsak svojih misli, a Jo prepirov pa ne pride, kajti vsak se drži svojega ognjišča in pa spine obira. Ta dan je bilo klanje tudi pri Leskovčevih. Naš Tone je bil klavec, saj mu pa ta posel tudi gre od rok, da je veselje. Posebno veliko šče-tincev je spravil s tega sveta v tej sezoni. Saj števila natančno ne vem, samo to pa vem, da mu gre vse po njegovi volji. Ko smo se pripravili h klanju, je naš Eddie najprej povabil vse sosede, da so prišli prijef za noge. Tone je pa opravil svoje mojstrsko delo in potem, ko je bilo že vse očiščeno, sem se pa tudi jaz silil v ospredje, da bi pomagal djati zaklanega narazen, pa mi je Tone povedal, da naj se kar lepo stran držim in da bo že on opravil, kar je potreba. Takoj sem vedel, da me samo zato podi stran, da bi mu ne delal napote. Ko sem se odstranil in šel v mojo pisarno, so pa zopet kričali name, kje vendar "tiščim" mesto, da bi pomagal pri klanju in da mora Tone vse sam opravit in naredit. Pa če bolj sem jim pripovedoval, da mi Tone ne pusti v "štih," več godrnjanja je bilo. Premišljal sem že, kako naj si pomagam. Saj pravim, če bi imel dobro pero, bi bil kar naprej pisal. Upam in pričakujem, da ga nekega dne dobim po pošti tam kje iz Clevelanda. Minil je dan naših kolin in krvavice so bile izdelane že pozno v noč. Ker sem se bil do tedaj že do dobra naspal, sem ustal in se prav pošteno najedel krvavic in potem pa zopet legel k počitku. Druge posebnosti ni bilo. Rečem pa, da je vse bolj fletno pri sosedih, kadar se pripravljajo h klanju. Upam, da se bodo koline še nadaljevale. Po-z-drav, Fi-ank Leskovic Pridite na RAZVEDRILO v soboto 29. januarja v SND St. (lair Ave. na PLESNO ZABAVO Skupnih društev fare sv. Vida da poje alelujo in vsaka tj da posebej žinga tisto "t " . . Ko bi jaz vedela, kij moj ljubi ..." (Ker so sede te pesmi ravno ušle i D zika, naj mi ne bo šteto v i\ ro, če izbleknem, da se v f, bertonu kuha nova' melodij^ pesmi. Ne bom izdal, kdoj^ vzel pod pazduho in tekel ž l v Barberton. Samo tolik? mignem, da je bil tisti, ki if) Barbertonu najlepši glas. R naj že poje, ali pa kadar *,] izmiva. Zdaj se pa daj a j« ( prvenstvo.) ; t Naš France, ki bolj ob'1 >] kozarec dobrega ohajčana ■ pet sodov najboljše pive, se ^ blažen ozre preko brajd >! j globine svojega bloškega vzdihne: "Da, da, vinska nima grla, da bi vince sam*) la . . . zato je pa to naša s» dolžnost, da ji odvzart ^ sladko breme. No, kar se , mene, se te dolnosti v poln' ,] ri zavedam in pri tem tui lenarim, kadar se mi P°! 1 prilika. Zlomek je samo * se to božjo gnado vedno' dobi." u "Nič ne maraj France, ^ U ga lačen, če nam bo danesj 'a hodilo," ga potolažim, cla Bi net bi kar v avtu razmeh^ i da mi ne bi začel deklami! kako tako kot: Ujetega f v tožba; ali pa: Jaz pa nisei" in nisem bil vesel. g •Vidita fanta," jima ^10 razkladati, da bi ju zni"1 njiju neodoljivem (to je slovenska beseda, pa ne l( kaj pomeni in tudi ne'V^'J ■ paše sem; zapisal sem J' ne bo kdo rekel, da nisem'la lal vseh devet šol na Vi-111 hrepenenju po nacejanj11'111 • dita, tukajle naokrog so ^ n ma sami slovenski farmah ! 1 sami fejst ljudje. Svet tU1"1 ,a precej višji kot oni pri Jf 1 1 kjer so tudi naseljeni na^1 a ; d je. Zato pravimo tem 1 N ; planinci, onim tam pa ^ Eni kot drugi so ponos"1 K) 1 svoje kraje. Jaz ne bom 1 P 1 kje je lepše, ker imam {' tel je tukaj in tam. Vem 1 N dim samo to, da so zares' 6 možaki vsi, pa tudi vet'1' ^ vsi naročeni na Amerišk0 a inovino. Ce drugega ne, ' -dokazuje, da so fini lj^' dajo nekaj na dobro čtiv'0, Pc edino dobi v Ameriški D0,! ni, čeprav se rad ne ^ ( ampak kar je res, je P" Kdor trdi drugače, je 1,1 ^ kdaj v svojem življenju f s s porča, kot tisti France*1 fi vozi po elevelandskih ce^ ot pripoveduje ljudem, da ^ 11' petih zdravnikov spričeV^. Vs se tlaku, na katerega je Pr' * z glavo, ni nič hudega "Tamle onkraj ceste Jf ^ žič, ki slovi po svojih nep'1 l| ljivih slivah, gori nad John Jalovec, prava go# '' grča, kjer sva ga nekoč j 11 šim ranjkim Lojzetoiv P° la iz največjih kozarci . sva se potem zunaj ma^' ( štljivo priklanjala in j° ^ vorjala z gnadljivo gosP' } se ji je gotovo zelo dol1' } ker rep je dvignila še j"!0 korajžo, si navihala , ^ ponosno odkoračila p° ' na bojni pohod. ( ' "Tamle spodaj kralj'S| ry Stroj in, kjer sem tudi ^ del za mizo. Jerry me ^ to založi z ajdovo mok°>. ^ r'o naša Johana prekrsti v' ( čke, tako dobre in rahle« d L omedlevajo v skledi. In ^ L so tamle gori še ,drugi jaki, Gruber, Jack (nekdanji zal dragonec)- ( je ne daleč od tukaj M*'3'!.^ belšek in tako dalje. PreVj ^ je, da bi vsakega poset^, ^ štel, saj si jih vidva itak () ^ zapomnila, ki nimata z!i j stvari pravih glav. i(' "Vidita in tamle gori ^ ^ I-Iarpersfield in tam JV. <. , Klausov France, slaven j ^ napreden gospodar. Ce J j vše po sreči, bomo čez P^ ^ nut že peli za njegovo m,ž ^ nam bo namreč pustil- Lovrač Spisal JAN PLESTENJAK in ni se mogel izmotati iz njih. Opojile so ga in se ga oklenile, da je začel preklinjati sebe, preklinjati prevaro z Marij a-nico, s katero se je začelo njegovo propadanje. "Kaj sem obsojen na večno nesrečo, kaj ni zame izhoda?" mu je plahutalo v duši. Pogrez-nil se je v'spomine prejšnjih let in v dremavici izgovarjal komaj polslišno: "Nisem se nikoli ustrašil bojev, nikoli nisem klecnil pred človekom, uklonil sem vse, celo samega sebe. Kdaj sem tako omagal, da se ne morem iztrgati iz krempljev ženske zvijače? Postaral sem se, ne čutim sicer starosti v žilah in v rokah, čutim jo v duši in čutim razklanost. Življenje se mi zdi ničevo, vsaj tisto, kar sem ga živel. Vera vanj mi ugaša in ne morem na pravo pot." Na mater je misHl, na očeta in na svojo mladost, v kateri je pokopal dušo in živel samo zunanjemu svetu. Prazno se mu je zdelo vse poveličevanje naravnih zakonov in oglašal se je v njegovi duši klic po nečem velikem, ki" je tudi njemu gospodar. Mati in oče sta oživela pred njim in vsa njuna vdanost v življenju in smrti mu je stopila pred oči. Kje sta jo jemala? "Kaj pa, če nisem zakopal svoje sreče, ko sem pozabljal na njune nauke?" si je očital in vedno verjetneje se mu je zdelo. Tema se je jela rdečiti in skozi okno se je usipala svetlo- ba. V dolini se je kopičila in gostila megla, obronki gričev so bili pa že posejani s soncem. "Vstati bo treba, v mesto je dolga pot," se je bodril, čeprav ni vedel, kaj ga je vleklo od doma. "Šema šemasta, star dedec, pa ljubosumen," mu je nenadoma šinila misel. Ni se mu zdelo prav njegovo početje in namišljal si je, da prečrno gleda in da je sinoči delal krivico Marijanici. Toda pekoča slutnja, da mu je Marijanica v resnici tuja in da zanj nima niti drobtinice ljubezni, je bilo močnejše in je prevpilo vse. Vstal je, se okomatal in zbudil Marijanico, ki je še spala. "Halo, vstani, če greš v mesto!" Kraljestvo za eno samo laž Nekoč je živel prav posebno čeden kralj. Tako je bil prijeten, da sploh ni moči razumeti, zakaj da mu je bila žena ušla. Seveda ni kar tako tjavendan zbežala kot bi ti in jaz —, kaj takega se pri kraljevih ne zgodi. A nekega dne je odšla s svojim dvornim višjim nahlevar-jem in v spremstvu nekaterih prepotrebnih članov svojega dvora na potovanje — in tam je tudi ostala. Užaloščeni, čedni kralj je našel edino uteho v Loredani, svoji muhasti hčerki, ki se je pa malce po materi vrgla. Za njen sedemnajsti rojstni dan ji je čedni kralj dovolil, da je smela napisati klaftro dolg list samih želja. A ona ni vzela peresa v roko, tudi ni nič pre-udarjala, marveč se je, koj odločila : "Moža, moža, moža, oč- Mikšo skozi lorjento in je rekla: "Vi tam — kako vam je pa ime?" Mikša se je še bolj stisnil v kot in je v zadregi odvrnil: "Oh—nič, nič — jaz sem kar te trapaste tekme. Kaj praviš na to, Mikša?" Mikša se je postavil v pozor in je izjavil občudujoče: "Sijajno, moj visoki brat! Kaj takega ste si mogli samo vi izmisliti!" — "Veš kaj, dragi moj, jaz bi te prav za prav lahko s seboj vzel," je dejal junaški princ sinu svoje dojilje in še dodal: "Dober vpliv imaš name in sploh si fant od fare." Pastirju je dal lep plašč in ga imenoval za svojega adju-tanta. Ko sta oba brata prišla na kraljevski dvor, je dobri kralj takoj nejevoljno dejal Sandor-ju: "Pustiva vse ceremonije, vaša kraljevska, visokost! Do grla in čez sem sit te snubaške gonje. Vi ste videti, ko da boste kos tej komediji in jo boste uspešno končali. Rad' bi že mir imel. Le pojdite skozi srebrno dvorano na desni, potem kar naravnost in pridete točno v knjižnico. Tam dobite prince- ka," je prijazno in brez obotavljanja povedala. Čedni kralj je padel iz vseh oblakov, toda, kaj bi? Moral ji je ugoditi, če ni hotel doživeti tega, da bi tudi njegova hčerka odšla s prepo-trebnimi člani dvora na potovanje. Princesa si je pa nekaj izmislila in to je dala razglasiti po vseh deželah: da hoče imeti za moža najbolj zabavnega človeka. In kdor bi ji znal pripovedovati tako čudovite in člidne stvari, da bi mu morala reči: "lažeš!" — tega bo vzela za moža. Prišli so knezi in gospodje in cesarski sinovi in so ji še-gavo in prikupno klatili zvezde z neba. Toda ona jih je le priskutno zavrnila: "Tako, tako. Oh? Oh. — Prav, dobro, lahko ►si .to predstavljam." Do obupa je spravila kraljevske sinove. Tedaj je rekel Sandor, najslavnejši junaški princ, svojemu polbratu, pastirju Mikši: "Tej nesramni, nosati in ušivi princesi bomo tako zagodli, da ji bo za zmeraj odklenkalo. Meni se niti ne bo treba lagati, pripovedoval ji bom kar storijo iz svojega vsakdanjega življenja, česar ne bo mogla verjeti ne razumeti: pa jo bom ugnal v kozji rog! A jaz je niti ne maram za ženo; vrgel ji bom svojo rokavico v obraz. Potem bo pa tako osramočena, da se ne bo hotel noben kraljevski sin, ki mu je kaj do časti, udeležiti več so. Oprostite, da vas ne spremim, a jaz nimam nobenega potrpljenja več." Mikša je kar butal v vrata in jih sunkoma odpiral pred junaškim princem, ki je divje dreVil naprej, in kmalu sta bila pred bralnim prestolom princese, ki je zdolgočasena zaprla knjigo. Sandor, ki je z zlatom vezeni plašč odgrnil in ga vrgel preko rame, je potegnil krivd sabljo iz nožnice in je kleče počastil princeso..Mikša je začuden obstal v senci v kotu pri vratih, zakaj takle nastop je bil povsem izven njunega načrta. Mala Loredana je bila res višek nesramnosti, zakaj, prav nič se ni na prvi pogled zaljubila v Sandorja. Marveč je le malomarno utripala s trepalnicami, in ga je raztreseno opazovala skozi lornjon. Potem je nastavila to napravo na Mikso in je rekla: "Kdo je pa tale tam v kotu pri vratih?" Sandor ju je šinila junaška kri v glavo. Kakor gumijasta žoga je poskočil kvišku in de-ial: "Prosim, princesa, da ostanete pri stvari. Prišel sem, da izpolnim določene, pogoje in vas mogoče povedem domov!" Zakaj navzlic njenemu nesramnemu, navzgor privahenemu nosku, mu je bila tako všeč, da je v mislih računal s spremembo konca zadnjega prizma. Loredana pa je venomer gledala tako prišel zraven ..." Princesa je jezno zavzdihnila, potem je zadirčno dejala junaškemu princu: "Torej, prosim, začnite! Poslušam !" Take nepričakovane muhe so spravile Sandorja iz tira. Bil je navajen, da so se dekleta ob pogledu nanj kar razcedila. Zatorej je hudo pogledal s svojimi plamtečimi očmi, pogladil si je črne brke in se zbral. Nato je začel predavati o svojem poslednjem doživljaju: "Torej poslušajte, prekrasna! Ko smo nocoj prekoračili gorovje in smo se utaborili ob vznožju strašne, grozeče pečine za čez noč sem videl kako se je sklanjal nizdol pošastni zmaj in je kazal zobe." "Tako,'tako," je rekla princesa. "To je bila pošast, ki je blju-vala ogenj in je pila kri in je imela dolge čekane. Velikanska pasja glava je tičala na kača-stem vratu, truplo rdečih luskin pa je bilo na. štirih železnih krempljastih nogah." "Oh, kaj še ..." je rekla princesa. "Bodičasti rep je tičal v bi-volskem rogu; strašen pogled! Že je pošast čavsnila po meni, tedaj sem izdrl sabljo . . . " Princesa je zazdehala. "Odsekal sem ji pasjo glavo — pa so zrastle koj tri druge. Z enim samim zamahom sem odsekal te tri glave — pa je zajezljalo devet groznih zmajskih glav proti meni!" Junaški princ si je obrisal pot s čela. "No, to je bilo pa hudo." "Takrat sem spoznal, da pošasti ne bo moči uničiti s človeškim orodjem. Izdrl sem pištolo izza pasa in jo nabil z. blagoslovljenimi srebrnimi kroglami, ki sem jih zmeraj nosil s seboj." Prncesa je pogledala skozi okno, rekoč: "To pa ni bilo neumno," je dejala princesa in je ostro pogledala v kot pri vratih. "A kako uničiti devet glav z eno kroglo? Medtem ko sem se boril ko besen, da bi pošast odganjal od sebe. Pri tem sem moral pa ves čas paziti, da ni DELO DOBIJO DELO IMAMO ZA ŽENSKE za - Pomivanje posode Pomivanje kozarcev DELO IMAMO ZA MOŠKE kot Pomivanje posode Oskrbnika Plača in hrana ter uniforme odvisno od dela Zglasite se v Time Office, vhod zadej HOTEL STATLER E. 12. St. in Euclid Ave. Od 9 zjutraj do 5 popoldne. (2V (21) MOŠKI za tovarniško delo znotraj, važna industrija, stalno delo sedaj in po vojni. THE UNION SALT CO. E. 65th in Lake Erie (21) MALI OGLASI Hiše naprodaj Za 2 družini, 4 in 4 sobe, podstrešje ometano, v dobrem stanju, blizu cerkve Matere Vne-bovzete v Collinwoodu. Ugoden nakup za $6,500. Za 2 družini v prvovrstnem stanj u, 5 in 5 sob, vzidane shrambe, velik lot, garaže, blizu E. 140. St. Cena $8,500. . B. J. Hribar 954 E. 144. St. _(20) Hiša naprodaj Za 2 družini, 1780 E. 31. St., 5"sob zgorej, 6 spodaj, vse oddano, v j ako dobrem stanju, velik lot, dobra zemlja za vrt. Cena $4,500. Zglasite se pri Jack jWiesner, 1726 E. 31. St. (21) padla nobena glava več, zakaj namesto glave so zrastle tri nove." "Čudno, čudno," je"rekla Loredana in si je pripravila blazine za popoldansko spanje. "Tedajci mi je šinila prava misel v glavo: medtem ko sem se z desnico branil pred glavami, sem z levico izstrelil blagoslovljeno kroglo naravnost v glavno žilo." "To pa ni bilo nerodno," je dejala princesa in je položila glavico s privihanim noskom na blazine. "Kadeča se kri je mogočno pljusknila kvišku ko črna reka lave in bi me bila skoraj zadušila, a . . . " "Že mogoče ..." je rekla princesa vsa v dremavici in je začela prav fino in ljubko smrčati. Takrat pa je junaški princ divje zaklel in je rekel nekaj, česar še noben človek ni rekel kaki princesi. Odvihral je proč in tako zaloputnil z vrati, da je kar zagrmelo. Princesa se je koj zdramila. "Naj pride tisti tam takoj iz svojega kota sem," je oblastno zaukazala in je z^arnjonom pokazala na prostor tik pred prestolom. Mikša se je splazil ven. "Kdo pa si prav za prav?" "Na povelj e, gospodična kraljevska hči, jaz sem spremljevalec visokosti, princa Sandorja," je obotavljaje se povedal Mikša. "To ti je pa dolgočasen pajac," je Loredana omalovažujoče dejala, ""ali se ti ne znaš bolje lagati?" "Jaz se sploh ne znam lagati in vse po resnici povem; kaj hočete, trapa je trapa," je rekel Mikša v skrbeh. "No, pa vsaj poskusi!" ga je vabila princesa. N No, si je dejal Mikša, če se je že treba lagati, se bom pa tako lagal, ko pes teče; prav. Torej: "Princesa Loredana je najbolj nepdtrebna, najbolj nesramna smrkovka, ki je sploh kdaj mučila kako spletič-no . . . " "E . . . !" je rekla princesa in je zazijala. % "V vsej državi znajo dekleta iuhati, peči, presti, tkati, lika-;i, vrtnariti, streči . . . , samo princesa Loredana ne zna prav nič in nič!" "Uf!" je zakričala princesa in je tako srepo pogledala, "ko da bi hotela Mikšo z očmi pre-aosti. "Oi\a zna samo zafrčkati, kar so pridni stkali in napredli; ona zna samo požreti, kar so marljivi napravili, in pojesti, kar so drugi skuhali ..." "O, to se lažeš! To si se zlagal !" "Ona nima nobenega srca, iz ljudi se le norčuje, a nikogar ne more imeti rada ..." "To je debela laž! Debela laž!" je kričala princesa, ki je bila rdeča, ko kuhan rak in so se ji debele solze trki j ale po njenem šegavem, majhnem nosku. "Loredana ima samo muhe v glavi in misli le na to, kar jo zabava. Ona je lutka brez duše . . . in zato sploh ne bo dobila nobenega moža in bo ostala vsa zgrblena, zgubana, brezzoba stara devičica," je hladnokrvno sklenil Mikša. "Ti si pač največji lažnivec, kar sem jih sploh kdaj videla!" je kriknila princeska in se glasno jokajoč vrgla pastirju krog vratu. Čedni kralj je kar žarel od srejpe, ko je stal na pragu; blagoslovil je mladi par in dejal: "No, zdaj bo pa vendarle mir v hiši. Vzemi, vzemi jo, Mikša, pa še krono zraven — tamle v nočni omarici je — jaz pa odidem in bom zase živel." -o—-- ' t" A DELO DOBIJO DIP TANK BARVARJI Truckerji Strojni riviterji Pomagači riviterji Press operatorji in pomagači Operatorji škarij Drugi in tretji šiht Plača od ure. THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. (22) VOZNIKI TRUKOV Stalno delo Unijska plača The Star Elevator Co. E. 38th and King Ave. (19) Moške in ženske / j splošna tovarniška , dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77*/£c na uro Ženske 62V£c na uro Morate imeti izkazilo držav-l£f jnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na ^ Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (20) DELAVCI Za delo znotraj in zunaj Dobra plača od ure , THE WHITE MOTOR (0. 858 E. 79. St. S (21) Po Nemčiji pada od vseh strani. — Gornji zemjevid nam kaže, kateri kraji po Nemčiji, ki so najvažnejši z vojaškega stališča, sedaj najbolj trpe radi neprestanega napadanja od strani zavezniških armad in pa zračne sile. Vse tako izgleda, da se je pričela Hitlerjeva evropska trdnjava rušiti. Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialista Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4212 OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj Šest noti t tednu. V mestu- 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Avo. Plača 131.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na tedeo. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsalc dau. razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 M) Kač je omahnil po skla-uci drv in tedaj se je utr-v njem. Zameglilo se mu red očmi, udrihal je z roka-10 drveh, lomastil z nogami, njegovo telo so krivili kr- >če bruha," je kriknila Mil-J Potekla v hišo. ajbrž je kaj takega pil," e obregnila Marij anica in "a na vežni prag. "Zakaj >1,ko Pil?" ga je j oka je ka- ;akv!" je zatulil Lovrač in J.ze stopil na noge. Ves Je bil. Lovriček ga je dr-n jokal. H oče, pojdite v poste-*ak! Nak!" ' se se je pognalo iz njega. nlil je z rokami in se po-/ hišo" 01 ilci! Zdaj vas poznam. ruPiti ste me hoteli. Pa Je spodletelo, ha, ha!" jsmejal se je krčevito, bo-a v želodcu .ga je zvila tjJ . , . Je Marij anica planila .njemu, mahala z rokami "g • ''Takole je, ko obse-krčme, piješ in piješ— . " Je slabo, meni pa kaj U-u-u—" Begala je Z kot nora- ■ 1 minute ne ostanem več L J — niti minute ne!" 0 a je grabiti obleko in si SeSVeŽenj" ■ ! |.(j L> ves slaboten, jo je z razprtimi očmi. Ko je' ®nei -eul°' je zai°kala šei ^ 10 "i grozila: "'Da te bo 1 j Jfed vsem svetom! Svoji i ataitek' ^ g ji Je proti aurim, Lo-, Je ves slaboten vendar- kSor ne pojdeš! Spat!" ,ovrv se je v kamro' p0. c se je zvalil na klop '' °troci so zlezli v zapeke • :fc j'"1, mi zavdala ona. Mo- cafu Ulok' mogoče mi ^ :j ki mu nisem hotel f 2a pijačo, vino požve-V Uks «W" • bul mislih je omotičen K,1 n i >hdr XIX- "fijalo 1 se ->e' preden je p;st SOnce. Bil je truden, 1 prfc| 6n in čuden okus se mu ;S otjciUal p° tistih. Kakor v V, tij ,Se je spominjal vsega li vSe t.JjJ na jasnem, ali je bi-fi siv« ' kot mu je hareko-st, -n' usmiljenje in obzir-j culJai',lm že pokažem, vsem t > boj ne rnisli Marij anica, loVr,POltleta!a z menoj, ne! ž> Mbrž(JlCem že ne! Oči so mi i* ukazovale, da sem ti ,« samc <*o j0 ' kje dobiva potuho in e biti ^8ka" Dru£ače ne m0-! «Ub'a ebiti samil na seb 1 1e ' "eumna je še in stva- H. k ^'sli, sploh pa male ni.Ce 80 že take" e slutnje so ga oblili 5. Ruitie'* great drive exact* terrific price in men, material and prerti|e. Lou of letter loae-em Axis tie* with Rumania, Bwlferie and Hungary. i '/' 11 13. Lom of Scharn-bJP"1 h o r * t proctically wipes out uiable i-" copitol »hip«. Black Sta J6. Diplomatic]! coup putt Tur-1 ' key on Allied! side of "benevo-l lent" neutrality, g wiBBiwii mmmmmmtmrn' "1 ill Sj4. Slowly but s purely. Nosil S •—j retreat in Italy. lYugoetav guer- ™ Jrillat tie up ^m«ny dtvnkxts. i- Y 2. Occupied France and Germany blasted by unceasing air attack. Under-ground unrest grows. L |1. U-boat campaign it defeated Zbrala je komaj toliko! j da je še enkrat od moli' večerno molitev. Vedel' je storila danes prvi ^ poti goljufije in da se' pregrešila zoper najp'e! šo otroško dolžnost, korščino in hvalenžost (Dalje prihodnjič' Miebetje se je vsa tresla od razburjenja; pod svojim cvetnim šalom je do krvi zarila nohte v dlani. "Ko bom polnoletna," je bruhnilo iz nje, "bom lahko tudi brez vašega privoljenja postala vzgojiteljica . . ." ' Stric Coornvelt je potreboval nekaj minut, preden si je opomogel od začudenja, ki mu je vzelo besedo. Potem pa je opravil to zadevo s prezirljivim smehljajem. "Ali res verjamete, da vas bodo kje sprejeli za vzgojiteljico, če bom ljudem, (i bodo poprašali po vas — če bom vsem ljudem pisal, da ste nesramna in drzna stvar in da nikakor niste pripravni za vzgojo otrok?" Prišla sta zopet do hiše. Stric Coornvelt je z velikim, bleste-čim se ključem odklenil vrata in vstopil pred svojo nečakinjo. Miebetje je zagledala dolgo, mrzlo belo vežo pred seboj in številna zaprta rjava vrata; na modrih in belih vzorcih kame-nitih tal je Čula svoje korake in vdihavala votlo vlažen duh po apnu . . . Slepa od solz je komaj še zaznavala lesene stopnice, ki so vodile v njeno sobo. Tam zgoraj je stal na omari iz lesketajoče se mahagonovi-ne žalosten in ves premrl, v svoje rumeno perje zavit, njen edini tovariš, njen ptiček. Ko je naslednjo noč Saartje, sostanovalka v dvojni postelji, že trdno spala, je Marija Elizabeta pokleknila k svojemu kovčeku. Dolgo je brkljala po veliki škatli, ki je na dan njenega prihoda radi množice svilenih in žametastih cunjic vzbudila veliko začudenje leidenskih sestričen. Potem je s šivanjem sedla k mizi.'Sveča je dogorela in nočni čuvaj je naznanjal tretjo jutrnjo uro. Tedaj so njeni urni prsti ljubkujoče uredili celo vrsto drobnih, umetnih cvetlic, rož, nageljnov in temno sijočih mačeh. Okrog njenih ustnic, ki so znale biti tako otroško mehke, se je zarezala poteza trdne odločnosti. "Ko poj dem po jutrišnjem," je dejala sama sebi, "h krščanskemu nauku, bom tik pri cerkvi rekla, da sem pozabila svoje sveto pismo; potem stečem hitro nazaj do Maarsmanstee-ga. Cvetlice bom v majhni škatli prav lahko skrila pod svoj šal." NAZNANILO IN ZAHVALA ! Z globoko žalostjo v naših srcih nazf' r njamo vsem sorodnikom, prijateljem in zna® s cem tužno vest, da je nemila smrt posegla ^ pet v našo sredo in nam iztrgala našega ljenega očeta J, JOSEPH MISMAS t p. d. Luklov Blagopokojni je za vedno zatisnil sW J' trudne oči po dolgotrajni bolezni, dne 3. ja""" arja t. 1. K večnemu počitku smo ga polož''! j po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi fi< 1 Vida, na Calvary pokopališče. Pokojni je bil 57 let star, ter je bil doi"'1 \ iz vasi Spodnji Kal, fara Ambrus, odkoder 1 j prišel v Ameriko pred 40. leti. j V dolžnost si štejemo, da se tem pote11 i iskreno zahvalimo vsem onim, ki so s krasni"' \ venci okrasili krsto dragega očeta. Najlep*1 j hvala bodi izrečena tudi vsem onim, ki ste ^ ( rovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir 11 j pokoj duše pokojnika, kakor tudi vsem, ki ; ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu oi ru, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi z*® nji poti na mirodvor. Našo zahvalo naj prejme Rev. Father drey za lepe cerkvene pogrebne obrede, ter P° grebni zavod Frank Zakrajšek za vzorno jen pogreb in vsestransko zadovoljivo postre* bo v dneh bridkosti. Iskreno zahvalo izrekamo vsem sosed01* za vso pomoč in tolažbo, ki so jo nam nudili | tem času, kot tudi vsem onim, ki ste na en drugi način nam stali na strani, nam bili v moč in tolažbo, ob izgubi dragega očeta. Hvala pogrebcem od društva Lunder A*!* mič št. 28 SNPJ, katerega društva je bil P* kojni član. Bodi vsem skupaj izrečena naša globoH zahvala za vse, kar ste nam dobrega storili. Tebi, dragi oče, bodi lahka ameriška grt>, da. Prestal si težnje in tugo tega sveta, se mestne nasipe. Miebetje je ho- ! tela izkoristiti očitno ugodno starčevo razpoloženje in je bleknila brez ovinkov: "Stric, jaz nočem več biti vam in teti v nadlego in bom v bodoče poskrbela, da si sama zaslužim .svoj kruh." Lodewijk Coornvelt se je za : hip ustavil, se z rokami naslonil na zlati gumb svoje palice in "gledal žilavi boj, ki so ga pri rušenju imeli delavci s stoletja starim kamenjem. Po njegovi glavi so brnele začetne vrstice nove pesmi: 'Žalni spev na porušeno obzidje mojega rodnega mesta.' Pravkar je iskal težavno rimo in radi tega ni preveč prijazno odvrnil glasu svoje nečakinje, ki ga je zmotila pri njegovem najljubšem opravku. "Pravkar sem razmišljal; kaj bi radi, dete moje?" Miebetje je ponovila svoje besede, ne da bi si prikrivala, da je pričela njena samozavest že popuščati. Čemerno je odvrnil stric Coornvelt svoje misli od 'žalnega speva.' "Dete, vi nam niste v nadlego," je dejal določno in kratko, kar je pri njem po navadi pomenilo, da je neka stvar zanj vseskozi opravljena. Deklica je pod gubami svojega šala krčevito sklenila roki. S svojim najnežnejšim glasom je skoraj mrmraje nadaljevala: "Stric, več kakor dobrotno je od vas, da tako govorite; toda tudi meni ni ostalo prikrito, kako zelo vas teže slabi časi in zastoj v vseh trgovskih poslih. Francoski govorim prav tako dobro kakor holandski, igrati znam na harfo in klavir in vehi zadosti, da bi lahko postala vzgojiteljica v kaki plemiški hiši." " / Stric Coornvelt se je napol okrenil in meril dekličino postavo od glave do peta. Medtem ko je težkega srca dajal slovo nekam pompozno se gradečim verzom, je nestrpno vprašal: "0 čem brbljate prav za prav, dete moje?" Plaho se je Miebetje ozrla navzgor v strogo obličje; ki je, okrašeno z visokim klobukom, bilo videti še bolj dostojanstveno kakor pod domačo čepico. Vrhu tega je rezki veter debelo meso na licih modro rdeče pobarval in težki dvojni pod-bradek je mogočno počival na imenitno spleteni črni ovratnici, preko katere je bil kolikor mogoče visoko zapet ovratnik temno zelenega kožuha. "Z vašo priprošnjo, stric, bi poskusila dobiti službo vzgojiteljice." "Pa čemu vse to?" Stričev glas je bil zopet glasen in grmeč kakor takrat, kadar je opominjal in karal. "Ali hočete res družini, ki vas je tako ljubeznivo sprejela, nakopati sramoto, da je zapustite kot dninarka?" Detjele otroške solze so zalilo temne dekličine oči; jasno je čutila, da je njena stvar že izgubljena. Vendar je hotela izigrati' še zadnjo karto. "Stric, to je bila poslednja želja moje matere. Pred svojo smrtjo je govorila z menoj o vsem. Naj vam bom čim manj v nadlego in naj se potrudim, da čimprej v kaki imenitni družini kot vz-go . . . " "Te preklete besede ne maram vež slišati!" je zagrmel stric Coornvelt. Delavci na že napol porušeni utrdbi so radovedno dvignili glave. '-Vaša ma- mmmmmmmmmmmmw ti me je milo prosila, naj se zavzamem za nepreskrbljeno siroto. Vaša mati -— vaša nepristojna nestrpnost me sili k tem besedam — vaša uboga mati je morala občutiti težo božje roke. Za kazen, ker se je tako lahkomiselno poročila, je izgubila svoj stan in si je morala z delom svojih rok služiti svoj kruh." Miebetje je požrla besede svete jeze, ki so ji silile na trepetaj oče u s (t n i c e. Njenemu ostremu pogledu namreč ni ušlo, da so stričeva tolsta lica čudno zadrhtela in da so stale obilne solze v njegovih trdih, sivih očeh,.' Nejasno se je prvič pojavilo v njej spoznanje, da se ljudje mučijo med seboj in se sovražijo mnogo bolj radi nazorov kakor pa radi dejanj. Lahko bi govorila z angleškim jezikom in vendar bi nikdar ne mogla strica prepričati, da se nista njena mati in ona v njuni dobro idoči modni trgovini nikakor čutili ponižani ali osramočeni, in da ji je bila miloščina v hiši njej notranje tujih , sorodnikov grenkejša, kakor . pa ji je sploh kdaj mogel tek-. niti težko zasluženi kruh pri , neznanih ljudeh. Pošten ohlip je zavil preko : porušenih utrdb. Stric Coorn-, velt je potisnil svoj širokokraj-: ni klobuk krepkeje na obraz in je urnih korakov stopil dalje. ■ S kratkimi, trdimi udarci je . njegova palica spremljala vsa- i ko njegovo stopjnjo. Skozi go- ■ sti oblak jeze, ki se je zavil > vanj, je komaj še opazil nežno • deklico, ki ga je komaj doha-, jala. Pač pa ni pozabil z natan-i čno odmerjeno postopnostjo . odzdfavljati spoštljivim po- • zdravom skoraj vseh, ki so ga i srečavali. Navzlic svojemu sr-i du in žalosti ni Miebetje zamu-i dila ugotoviti, da se je stric ■ Coornvelt delavcem na utrdbah, ki so zasajali lopate v tla I in snemali svoje čepice, zahva- - Ijeval na ta način, da je dvigal i palico do višine svojega klobu- > ka. Stražo pri vratih je pozdra-l vil z udarcem gumba pri palici : ob rob klobuka, štacunarjem , pa, ki so ga pod pristrešji stoje pozdravljali, je izkazoval to 1 čast, da se je s prsti za trenotek , dotaknil svile svojega pokriva-, la. Ko sta pa dospela na Bees-. tenmarkt, je lastnik volnarne, - špartansko kljubujoč nevarno- 2 sti, da se prehladi, snel svoj - klobuk z glave in spoštljivo ob-i stal pred neko hišo. "Tu," je - dejal s svečano ponižnim izra-r zom, "je živel* največji nizo-c zemslci pesnik, tu je ustvarja in trpel," in z zvonkim glasom i je povedal nekaj verzov pesmi, - ki jo je pred devetimi leti o priliki mojstrove smrti iztrgal mu- v zi. Z vso spoštljivo pazljivostjo, - kar je je zmogla, je francoska s j nečakinja poslušala povzdig--! njene glasove. Upala je, da si i, je s tem zaslužila pravico, da " je v trenotku, ko je stric posa- - dil klobuk nazaj na glavo in e premaknil svoje ogromno telo, - ponižno šepetajeznova začela: - "Stric, ko bom polnoletna, po-tem vendar ne boste več moj va- e ruh. Ali bi mi ne hoteli takrat e pomoči, da bi mesto vzgo . . . j Zopet ni mogla nevarne bese- 3 de izgovoriti do konca. Temna j jeiza je zagorela v stričevih - očeh, katerega je tako trdo splašila iz zanosnih spominov - na kralja pesnikov. S težavo se 1 je silil k hripavemu šepetu in 3 jo nahrulil: "Vi ste neubogljiv, - od hudičevega napuha obseden -otrok!" ...... ......... Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini i Niti Saartje ni smela vedeti o tem, čeprav je bila Miebetje prepričana, da je ne bi izdala stricu Coornveltu. Kajti tudi sestrična bi videla v tem sramotno početje, da hoče članica spoštovane in ugledne Coornveltove družine prodati delo svojih rok v trgovini ! Toda če se posrpči, če se zelo previdno loti te zadeve, si bo sčasoma lahko prihranila kako vsoto. Seveda bo dolgo trajalo, morda dve leti, toda potem bo vendarle imela toliko denarja, da bo plačala potovanje v Pariz, kjer ji bo dobri in ustrežljivi monsieur Michel gotovo lahko preskrbel ka- ko službo. Dekličino srce je živahneje, utripalo, ko je pomislila, da bo imela sama denar, ki ga bo sama zaslužila, v varnem kotičku svojega kovčega. Kajti samo po sebi razumljivo ni dobila prav tako kakor ne Bram in domače hčere niti pare v roko. Nikdar ni občutila svoje odvisnosti tako močno kakor v nedeljskih jutrih, ko je ležal na mali mizici v veži za vsakega člana družine odštet en groš in trije vinarji za pušico. Kakor mu je velevala dolžnost, je monsieur Michel poslal mali znesek, ki je po odtegnitvi za zdravniški račun in po- ——■—1 ' 1 1 —■ grebne stroške ostal od prodaje materine modne trgovine, stricu in varuhu. Tega denarja, ki ga je stric s tedenskim vložkom v hranilnik — tudi v tej zadevi ni zapostavljal nove sorodnice za svojimi lastnim hčerami — imel zaklenjenega v svoji omari, bi gotovo ne dobila, če mladoletna kaj ukrene zoper njegovo voljo. Marija Elizabeta je še dolgo nemirno bedela, tudi ko je že zaklenila sadove svojega skrivnega nočnega dela v kovčeg. Jo Van Ammera-Kulleri UPORNICE ROMAN