Železne niti 7
▼
Zgodbe iz naših krajev
Angelček
Franc Tušek
Nizka rodnost slovenskih žena je postala tako aktualna, da o njej razpravljajo v državnih, političnih in cerkvenih krogih. Ako so še pred nekaj desetletji vladne in zdravstvene inštitucije Slovenke poučevale, kako naj se obvarujejo nepotrebnih otrok, danes isti predstavniki že priznavajo, da so učili krivo vero. Razumljivo je, da narod, kjer se rodi komaj toliko otrok, kot je pogrebov, prihodnosti nima. To ve vsak, pa naj bo veren ali neveren, izobražen ali neizobražen. Jasno je, da z narodom, ki se stara, za seboj pa nima mladine, nekaj ni v redu. Prej ali slej se pokažejo negativni rezultati.
Med tiste, ki jih je zaradi majhnega števila novorojenčkov skrbela usoda slovenskega naroda, je spadala tudi Darja. Po izobrazbi učiteljica je že kot študentka pritrjevala Cerkvi, ki je mladim družinam priporočala vsaj tri ali pa štiri otroke. Nikakor pa ni sprejela vladnega stališča, da je idealna družina z enim ali dvema otrokoma.
Usoda je hotela, da je spoznala Janeza, kmečkega fanta, in njuna različna poklica nista bila ovira, da se mlada zaljubljenca ne bi poročila. Darja se je preselila na Janezovo kmetijo. Zaradi obilice dela je pustila službo učiteljice v bližnjem mestu in se posvetila delu kmečke gospodinje in matere. Svojo teorijo, da naj bi vsaka zdrava žena rodila vsaj štiri otroke, je potrdila tudi v praksi. Ob praznovanju desete obletnice poroke je Darja namreč povila četrtega otroka. Bila je srečna in zadovoljna, da si je uspela ustanoviti številno družino.
Darja se je trudila, da je otroke vzgajala v takšnem duhu, da bo lahko ponosna nanje tudi, potem ko bodo odrasli. Morala je priznati, da je pri vzgoji imela srečno roko. Otroci so jo poslušali, sprejemali njene nasvete in se ravnali po njenih navodilih. Rezultati takšne vzgoje so se vsepovsod tudi kazali. Vsi po vrsti so prinašali domov poleg najboljših ocen tudi pohvale zaradi olikanega vedenja in dosežkov na športnem področju.
332
Železne niti 7
▼
Zgodbe iz naših krajev
Vsaka mama bi bila ponosna na takšne otroke in ponosna je bila tudi Darja. Vendar pa ne do tolikšne mere, da bi se mogočno ponašala pred ljudmi ali pa da bi zviška gledala nanje. Ostala je skromna kmečka mati s tihim zadovoljstvom, da je seme njene vzgoje pognalo dobro rastje, ki je pogoj za dober pridelek.
Na našem svetu je pač tako, da se človeku današnja nebesa čez noč porušijo, in znajde se v neizhodnem položaju.
Tako se je pripetilo tudi Darji.
Njen tretji otrok, hčerka Urška, je hodila v četrti razred. Nekega dne sta s sošolko na prehodu za pešce pravilno prečkali cesto. Nesramni voznik je pridrvel z limuzino in zbil obe učenki. Urška je obležala nezavestna, prijateljica pa je dobila le nekaj prask.
Novico o nesreči je Darji prinesel policaj. Povedal je, da so Urško, za katero upa, da ne bo hudega, prepeljali v bolnišnico. Povedal je tudi, da so obiski nekaj dni prepovedani, vse informacije glede hčerke pa lahko dobijo preko telefona.
Razumljivo, da je novica Darjo in vse njene močno prizadela. Takoj je telefonirala v bolnišnico in poiskala zdravnika, ki so mu Urško zaupali v zdravljenje. Zaskrbljen ji je povedal, da se ves čas trudijo, da bi deklico oživili, kakšen pa bo uspeh, to pa on ne ve.
Naslednje jutro je prispel telegram s strašno novico, da je Urška ponoči umrla.
Pri Darji so zajokali. Prvošolka Vida je vsa objokana zajecljala: ''Mami, naše Urške pa ni več!''
Darja, mož in otroci so se poglobili v globoko žalovanje, ki je trajalo tedne in mesece. Ni bilo besed, s katerimi bi nesrečno družino lahko potolažil. Posebno starša se nikakor nista mogla sprijazniti z resnico, da je njuna draga Urška za vedno odšla.
Nekega večera pa je oče Janez dejal: ''Z mami imava samo še vas tri otroke. Bog daj, da bi vsaj vi srečno dorasli, in upam, da so se z Urškino nesrečo vse ostale nezgode poslovile od nas.''
Mala Vida pa je očeta popravila: ''Ati, nimaš prav! Pri nas smo še vedno štirje otroci, trije smo tu na zemlji, Urška pa živi v nebesih, kjer je angelček. Je pa še vedno naša.''
Mami Darja se je po dolgem času spet enkrat nasmehnila in zaploskala: ''Vida, pravilno razmišljaš! Zakaj bi žalovali v nedogled? Naša Urška je angelček med angelčki v nebesih in lepše se ima kot pa mi tu na zemlji. Je pa še vedno naša in še vedno imamo štiri otroke.''
Kadar Darjo ali pa njene kdo vpraša, koliko otrok imajo, vedno pojasnijo: ''Štiri, tri na zemlji in angelčka v nebesih.''
333
Železne niti 7
334