Izdajatelj in urednik zbirke Slovenske narodne pesmi (1895-1923) Karel Štrekelj se je pri svojem delu srečal s problemom avtorskih in ponarodelih pesmi, ki jih večinoma ni vključil v zbirko, saj so se mu zdele neljudske in v nasprotju z zakonitostmi folklore in ljudske poetike. Vendar ga je že med delom gradivo samo večkrat demantiralo, zato se je odločil za kompromis in je v 3. in 4. knjigi objavil dodatke "neljudskih" pesmi. Avtorja prispevka zanima, kako tovrstne probleme rešuje sodobna folkloristika. Ob pregledu nekaj terenskih zvezkov v Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU je ugotovil,da tudi sodobnost ponavlja nekatere Štrekljeve napake, ko večkrat subjektivno presoja "ljudskost" predvsem novejših avtorskih in popularnih pesmi. Avtor še ugotavlja, da do subjektivnih presoj prihaja večinoma zato, ker je ljudsko pesništvo živ organizem, ki se spreminja, in zato ni vedno lahko določiti, katere pesmi so ljudske. Opozarja pa, da zato "pesmi na prehodu" še ne moremo avtoritativno zavrniti kot neljudske

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-QGCLYWND

COBISSID

18852397

Objavljeno

08.12.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Terseglav, Marko (2001). Štrekljev sindrom. Traditiones (Ljubljana), letnik 30, številka 1, str. 201-220. URN:NBN:SI:DOC-QGCLYWND from http://www.dlib.si

MLA:

Terseglav, Marko. "Štrekljev sindrom." Traditiones (Ljubljana) letnik 30. številka 1 (2001) str. 201-220.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QGCLYWND>

Traditiones
1972-
(Zbirni zapis)

številka

Traditiones
2001
(Celotna številka)