512. štev.
7 Ljubljani, petek dne 80. maja 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljklh pa oh 8. uri zjutraj. — Naročnina znašat v Ljubljani v upravnistvu mesečno K T20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno E 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se pošilja upravništvu.	:a
ta
«:
Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
ts	Uredništvo In upravnlštvo:	g*
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana >o zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju u>-tt: pust. — Za odgovor je priložiti ur-.mko.
tt:	Telefon številka '18.
PISMO IZ BELGRADA.
B e l g r a d, 13. (26.) maja. Slovansko časopisje v balkanskem
sporu.
Ko sem prvič stopil — kot poročevalec »Dneva« — na vroča balkanska tla, v času, ko še ni zaniklo hiti prvo gromenje topov in se še ni izčistil zrak od strelnega dima iz pušk, katerih cevi so se šele temeljito dvignile proti Turkom, v tem času že, spoznal sem. da v balkanski zvezi ni vse v redu.
Ta nevesela znamenja dala so fni povoda, da sem svaril slovensko javnost pred prevelikim optimizmom po onem znanem pregovoru:	»Ne
hvali dneva pred večerom!«, ker sovražniki Slovanstva ne drže rok križem, pač pa »hodijo okolo kot rjoveč lev in iščejo, kje bi koga požrli.«
Vse do danes smo mogli opazovati dogodke s slovanskega stališča in slovanskemu časopisju ni bilo težko najti prave poti, tembolj, ker je bojni bog blagoslovil orožje proti Turkom, ne imenoma Srbom in Bolgarom, pač pa celokupni slovanski ideji, ki je našla v balkanskih Slovanih svoje izvršeyatelje.
čim pa je utihnila bojna pesem na bojišču in vtaknjen meč v nožnico je slovanska javnost prisiljena po dogodkih in posledicah vojne videti na Balkanu zopet le Srbe, Bolgare, Črnogorce in Grke.
Povod temu je spor med zavezniki radi razdelitve plena, do katerega — v kolikor tvori materialen predmet — Slovanstvo nima pravice.
Po tem takem bi slovansko časopisje lahko prešlo na dnevni red in prepustilo Balkancem v razrešitev njihovih notranjih spornih vprašanj prosto roko.
Toda okolnosti In moralna dolžnost je, da zavzame slovanska javnost pravočasno svoje stališče in aktivno poseže v debato.
V »Nar. Listech« je pred dnevi objavil neki Vasil Atanasov daljši članek pod naslovom »Prdžskym .Srbum«, v katerem nam nehote po-kazuje bolgarsko šovinistično strujo.
Dasi je v tem članku vse polno neresnic, ki ne dopuščajo stvarnosti priti do veljave niti v enem stavku, ie vendar na mestu, da se s tem člankom nekoliko obširneje bavim.
Atanasov pravi namreč doslov-no: »Srbum mnoho zžleži na tom 'aby ziskali i slovanskč ndrody na svoji stranu a za tim učelem maji or-;ganisovanou službu agentu — ko-respondentu, ktefi piši do českych, chorvatskych, ruskych, polskych a slovinskych časopisu.«
Nočem preiskovati v koliko je resnice na zgornji trditvi, pač pa kenstatujem, da je v tem slučaju Srbija na pravem potu, ako išče zago-
L i ST E K
M ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
»Gorje!... In takrat, v ognju njegovih žarkih besed, spričo njegovih vročih in obupnih pogledov, nemara spričo njegove grožnje, da se umori, ste se vdali, ste ljubili, ste s strastjo oboževali človeka, ki že od trenotka, ko vas je posedoval, ni mislil drugega kakor to, kakšno imenitno šalo si lahko privošči, kadar vas bo zapustil! Ali ni res tako?«
»Do pičice!« je vzkliknila Mar-gentina trepetaje.
»Z lahkoto si predstavljam vašo zgodbo; sai je obenem zgodba ne-števila nesrečnic, ki jih je pehnil ta lopov v obup ...«
Magdalena je umolknila.
Margentina je zrla nanjo; mučila jo je želja, zastaviti ji vprašanje, ki si ga pa ni upala izreči...
Naposled se je odločila:
»Ali je nemara ta zgodba tudi vaša?« je dejala naposled, obotavljale se.
»Da!« je rekla Magdalena naglo in razločno.
Nastopil je ledeni molk zadrege.
Morda sta čutili ti dve ljubici Franca I. v dnu duše, ne da bi jo priznali sami sebi, bolno ljubosumnost ...
vernike svojih pravic med slovensko javnostjo, ki je edina še ostala zvesta.
Srbiji Slovanstvo ni prazna fraza, zato imamo nešteto dokazov. Ako bi Srbija slovansko idejo izkoriščala v svoje egoistične namene, bi ne stala tako trdovratno na strani Rusije, tudi sedaj, ko jo je njena zaščit-nica že tolikokrat zapustila.
Kar se pa tiče — sicer indirektne — insimacije, češ, da je slovansko časopisje v službah Srbije, se mora tako natolcevanje ogorčeno zavrniti.
Vsak časopis ima svojo določeno smer, ki odgovarja interesom one javnosti, kateri je namenjena, ker či-tatclji niso tu radi lista, pač pa list radi čitateljev.
Vsebina lista mora tedaj odgovarjati mišljenju one javnosti, katera ga čita.
Jugoslovansko časopisje.
Slovenska javnost je ponosna na to, da se more prištevati Jugoslovanstvu, v katerem vidi rešitev svojega narodnostnega vprašanja proti svojim romanskim in germanskim nasprotnikom, ki vedno bolj in bolj zožujejo slovensko narodno posest.
Isto razpolženje za jugoslovansko skupnost pa vidimo tudi med brati Hrvati in Srbi.
Temu gibanju za kulturno zbii-žanje jugoslovanskih narodov niso posvečali Bolgari nikake pažnje, dokler jim ni začela teči voda v grlo.
Cernu se potem čudijo Bolgari, ako jugoslovansko časopisje simpatizira s srbskim narodom (ne s Srbijo, kakor trdi dopisnik »N. L,«), s katerim Jugoslovanstvo stoji in pada.
Odkrito povedano, nam je mnogo ležeče na tem, v kakih kulturnih in gospodarskih, da celo političnih razmerah živi srbski narod.
S splošno slovanskega stališča privoščamo Bolgarom, kot svojim slovanskim bratom, v polni meri sadove njihovih vspehov, toda ne moremo mirno molčati v trenotku, ko so interesi Jugoslovanstva v nevarnosti.
In ne samo interesi Jugoslovanstva, pač pa tudi koristi in življenje avstrijskih državIjanov.-
Dvojna dolžnost nas tedaj veže, da moramo še pravočasno vzklikniti na naslov Bolgarov: »Roko prog od meča, katerega tako hladnokrvno dvigate proti svojim bratom Srbom!«
Na jugovzhodnih mejah avstro-ogrske monarhije ječe pod orožjem naši sodržavljani, imenoma pred vsem Slovenci, Srbi in Hrvati in to samo vsled tega, ker so se Bolgari podali v zaščito sovražnikov Slovanstva.
BoJgari si domnevajo nasilno pridobiti od Srbov zavzeto in obsedeno ozemlje in mislijo, da jim Avstrija pomore s tem, da napade Srbijo od zadaj.
V koliko je to njihovo mnenje utemeljeno, ne moremo govoriti na tem mestu, ker ne smemo...
Toda gotovo je, da sta taicoj zadušili to čuvstvo, ako se je sploh moglo poroditi.
Iz njiju skupnega sovraštva do kralja se je bila razvila že v začetku simpatija, ki jo je utrdilo to trenotje le še bolj. In sočutje, ki je navdalo drugo do druge, je izbrisalo tudi zadnjo senčico te tesnobe.
Magdalena je povzela:
»Da, to je moja zgodba; in kakor se končajo vse kraljeve ljubavne istorije jako veselo, si je izmislil tudi zame nekaj posebnega: izročil je mojemu možu ključ hiše, kjer sva se imela sniti nekega večera, in mu povedal uro najinega sestanka!...«
»O groza!«
»Moj mož je prišel,« je nadaljevala Magdalena in bušila v nervozen smeh, »toda vzel si je krvnika za spremljevalca. In če moje kosti ne počivajo v tem trenotku na monfo-konskem morišču, se imam zahvaliti slučaju, ki meji ob čudež.«
»Groza!« je ponovila Margentina.
»Pa vi? Kaj se je izmislil, ko je zapustil vas? Dajte, povejte mi to.«
»Bilo je strašno,« je zamrmrala Margentina z zamolklim glasom, »Tisti večer, ko je prišla moja hči na svet. jaz pa sem ležala, ali bolje umirala na svoji postelji in nisem imela niti toliko moči, da bi se bila mogla nasmehniti ubogi revici, se je vdajal on v sosednji sobi orgiji... slišala sem njegov glas ... vstala z naporom poslednjih moči .. in ko se mi je po-
Gotovo pa je, da je tako početje Bolgarov vse obsodbe vredno.
To je bilo potrebno povdariti na naslov raznih Atanasovov. da se nam ne bo podtikalo postranskih namenov in neupravičene pristranosti.
Svesti si svoje naloge, ki jo imamo vršiti za Jugoslovanstvo, in verni svojemu cilju, ne bomo zrli na dogodke skozi naočnike šovinizma, držeč se vedno stroge objektivnosti.
Bistvo spora.
Čim smo se tako zavarovali pred vsakršnimi eventualnostmi, oglejmo si spor od vseh strani.
V bojje razumevanje primerjajmo srbsko - bolgarski sporazum trgovski tvrdki.
Dva družabnika se — pri ustanovitvi tvrdke — dogovorita in napravita pogodbo.
Prvi se imenuje Bolgar, drugi Srb.
Bolgar obljubi prinesti 25.000 K obratne glavnice v trgovino in Srb pa lc 15.000 K. Na tej podlagi si razdelita že v naprej dobiček, kateri bi imel pripasti njima, ako bo trgovina srečno vspevala. V svojem delovanju pa sta si dovolila eden drugemu popolnoma prosto roko. Kljub temu pa se je Bolgar smatral za duševnega voditelja cele trgovine in že naprej koval načrte kako se polastiti cele trgovine, ne da bi se preveč žrtvoval za Srba.
Čim se je trgovina začela, je Srb vložil v obratno glavnico ne le 15.000 kron, ampak 20.000 kron, ker si je bil svest, da s tako povečanim kapitalom skupni trgovini mnogo prej pripomore do zaželjenega uspeha. V tem ga je vodilo tudi prepričanje, da bo Bolgar vpošteval Srbove žrtve in mu sorazmerno temu naklonil večji dobiček, kakor oni, ki stoji v pogodbi.
Oddelek trgovine, v kateri je deloval Srb. je vidno vspeval in v kratkem času dosegel višino dogovorjenega dobička in še celo nekaj več.
Bolgaru pa ni šlo vse gladko in je zaprosil podpore od Srba.
S pomočjo Srba dobil je Bolgar ne samo svoj delež, ampak še mnogo več, kot si je izgovoril.
Srbu pa so med tem pokradli tatovi velik del dobička, vsled tega je reke! Srb Bolgaru:
»Poslušaj, dragi prijatelj, jaz sem res dobil mnogo večji dobiček, kakor sva se dogovorila, toda roparji so prišli in me okradli. Radi tega ne odgovarja ta dobiček, ki mi je še ostal oni glavnici, katero sem vložil in poleg tega še pridal 5000 K več. Bodi tako dober in razdeliva §i dobiček tako, kakor ga imava v rokah, brez ozira na najino pogodbo. Saj ti si itak dobil mnogo več, kakor si pričakoval in to še celo z mojo pomočjo.«
Bolgar pa noče nič slišati o tem:
»Kaj meni mar, če si bil okraden, moral si bolje paziti na najino skupno last. Kar se pa tiče podpore,
Poslanec S. L. S. na Dunaju.
Tako je izgledal poslanec, ki je včeraj govoril svoj bojeviti govor pred volilci, ko je prišel na Dunaj in je grof Stttrgkh rekel, da ne sme govoriti o zunanjih zadevah, ker bi to ško*
dovalo ugledu države.
ki si mi jo dal, moram priznati, da sem Ti zelo hvaležen, a pomisliti moraš, da sva se dogovorila podpirat! eden drugega. Ako pa si vložil v trgovino več, kakor sva se dogovorila, je to čisto tvoja osebna stvar, ki me nič ne briga. Jaz hočem imeti od tebe oni plus, ki ga imaš več, kakor ti pritiče in mir besedi, drugače zaropotam, ker sem v pravu na podlagi pogodbe, katero si podpisal ker sicer bi te moral smatrati za nezna-čajneža in nepoštenjaka.«
»Dragi brate!« odvrne mu Srb mirno, »pomisliti moraš tudi to, da mi je grozila nevarnost, da izgubim vse svoje premoženje, ako bi me uničil moj sosed-konkurent. Ti si mi celo obljubil, in v pogodbi je pisano, da rni priskočiš na pomoč za ta slučaj. Te pomoči, hvala bogu, nisem potreboval, ker nisem zasledoval roparjev najinega dobička, katero malenkost sem radi najinega skupnega interesa smatral za potrebno žrtev, da moreš tudi ti uživati sadove svojega dela. Cim pa bi bil uničen jaz, bi prišla vrsta tudi na tebe. Zanašam se tedai na tebe, da mi od svojega dobička, ki je mnogo večji, kakor si mislil, prepustiš vsaj to. kar sem si s svojo pridnostjo pridobil. Kar je tvojega in kar si zaslužil, vživaj mirno in v božjem imenu. Nikdo ti tega ne zavida.«
»Dobro tedaj,« pravi Bolgar v razburjenosti, »ti nočeš izpolniti tvojih obvez napram meni, a to ti rečem, da se boš še kesal. Tvoj konkurent mi bo pomagal in mi bo za zagovornika pri sodišču, katero mora soditi po paragrafih, eksekucijo pa izvedem sam proti tebi. Jaz hočem, da se spoštuje dana beseda.«
Ta primer, upam, bo zadostoval, da si napravimo predvsem jasno sliko o položaju.
Sedaj pa si oglejmo pravno razmerje.
Vsakomur bo na prvi pogled jasno, da je Bolgarska v svojem pravu ako se postavimo na strogo stališče teoretičnih juristov, dasi bi mogli najti dovolj okolnosti, ki govore proti veljavnosti pogodbe.
Proti tej pogodbi pa stoji eno-dušno cel srbski narod, oprt na svoje aspiracije, na dedno svojo pravico do osvojenega ozemlja, na katerem se ie bojeval junak srbske narodne psihe — kraljevič Marko. Srbski narod ne more in ne sme priznati one pogodbe, s katero bi bili oškodovani njegovi življenski interesi, veličina in moč njegove države brez ozira na narodnostni moment pridobljenega teritorija, ki je osvojen s srbsko krvjo in okupiran s srbskim orožjem
Kaj je vodilo srbske državnike pri udejstvitvi take — Srbstvu neugodne pogodbe —, ne moremo preiskovati. vsekakor pa ni dvoma, da je srbskim državnikom ležalo na srcu predvsem osvobojenje svojih bratov izpod turškega jarma.
Nadalje prihaja v poštev tudi to, da so srbski državniki podcenjeval? moči svoje države, ker bi drugače ne navajali v pogodbi svojo oboroženo silo 150.000 mož, pač pa gotovo mnogo večjo. Mesto 150.000 mož, postavili so Srbi na bojišče 402.000 dobro oborožene vojske.
Ta prevelika skromnost in podcenjevanje svojih moči je ravno posledica današnjega spora.
Opozicija današnje vlade zahteva. da varuje čast in ugled svoje države in svojega naroda, naj vsi oni, ki so podpisali pogodbo lojalno priznajo svoj greh ter izvajajo iz tega vse posledice.
Da, niti kroni ne prizanašalo m splošno mnenje ie, da bo kralj abdi-
srečilo odpreti vrata sobe, kjer se je vršil pir, sem ga zagledala, kako dviga smeje svojo čašo in objemlje žensko, ki mu sedi na kolenih ...«
»Da,« je dejala Magdalena počasi, »to ni bilo slabo prirejeno ... Spoznam ga dobro po tem dovtipu.«
Mrklo molčanje se je spustilo med njiju.
Gotovo sta se vračali v spominih v svojo preteklost; nedvomno sta preživljali v svoji domišljiji še enkrat bežne ure ljubezni, ki sta jih morali plačati tako drago ...
Nazadnje je vstala Magdalena Feronova in voščila Margentini lahko noč.
»Spite brez strahu,« je dejala.
To rekša se je umeknila v sobo s kanapejem, dočim je odšla Margentina v svojo.
A Magdalena Feronova je šla kmalu v klet.
Podkupljeni grajski sluga je bil postavil na njeno povelje v to klet vse, kar je mislila, da utegne kdaj potrebovati.
Tako je imela na svoji mizici tudi peresa, črnilo in papir.
Na enega izmed listov je napisala Magdalena par besed, zložila ga in ga zapečatila.
Nato je napisala sledeči naslov:
»Gospod vitez De Ragastan, v gostiini pri Velikem cesarju Karlih«
Ko je bilo pismo pripravljeno, se je vrnila gor, odprla rahlo okno in se ozrla po okolici.
Toda noč ie bila preveč temna.
Videla ni ničesar.
Razločiti so se dale samo velike sence dreves.
»Kaj mi je storiti...« je zamrmrala.
Nadejala se je, da se sluga vrne in da ga bo videla kje okrog paviljona.
Toda mož se je očividno zbal, in le malo verjetnosti je bilo, da se pokaže.
»Toda moje pismo mora priti v Ragastanove roke!« je dejala Magdalena sama pri sebi.
Zaprla je okno in stopila v Mar-gentinino sobo.
»Poslušajte,« je dejala, »ali bi lahko čuvali sami kako uro?«
»Vso noč, ako je treba.«
»Dobro. Dokler se ne vrnem, se preselite torej v mojo sobo in ostanite blizu okna. Ako pride kdo, bo zadoščalo, menim, če zaženete hrup ali pa, če mu zagrozite. Kajti prepričana sem, da vas misli lopov presenetiti v spanju...«
»Vi hočete torej oditi?« ie pra-šala Margentina začudena.
»Da. Treba je obvestiti nekoga o tem, kar se godi tu... nekoga, čigar pomoč vam mora biti dragocena ...«
»Idite torej!« je dejala Margentina ganjeno, »in Bog daj, da se vam posreči!...«
»Dobro. Po tem takem grem lahko z mirnim srcem.«
Nato se je vrnila Magdalena v klet, slekla svojo žensko obleko in
se oblekla za kavalirja.
Preko svoje obleke je ogrnila širok plašč.
Nato si je opasala meč.
Na škornje si je pripela ostroge, ki so žvenketale ob najmanjšemu koraku.
Tako oblečena in ogrnjena v plašč, na glavi črno baršunasto čepico z velikim peresom, je bila docela nepodobna ženski, in vsak jo je moral smatrati za plemiča kraljevskega dvora.
Nekaj minut nato se je vrnila tako preoblečena k Margentini, ki je bila sedla k oknu.
»Kadar se vrnem,« ji je dejala, »potrkam trikrat zaporedoma na oknico in se vam dam spoznati s tem, da izrečem tiho vaše in svoje ime.«
»Vaše ime!« je rekla Margentina prijazno. »Kako. ko ga niti ne poznam ...«	•
»Ime mi je Magdalena...«
»Magdalena... to le ime. ki ga ne pozabim nikoli!«
A že je bila Magdalena odprla okno, premotrila okolico z ostrini očesom, skočila lahkotno na tla in izginila v noči.
Margentina je zaprla okno in počakala...
Žileta spala z vzvišenim zaupanjem otrok, ki vedo, da čuva mati nad njihovim spanjem.
Magdalena Feronova ie bila zavila skozi gosto skupino dreves.
(Dalje.)
cual v korist svojemu sinu Aleksandru. čim bi moral kot vrhovni zapo-'vednik srbske armade, poslati isto proti Bolgarom radi pogodbe, katero je sam podpisal.
To bi zahtevala njegova moralna dolžnost in ugled države, kateri jc dolžan za svoje dostojanstvo.
Res krut udarec za narod, ki ima tako popularnega in priljubljenega kralja.
Toda drugačnega izhoda baje
ni...
Včeraj so bili povabljeni načelniki opozicioualnih strank k ministru predsedniku Pašiču, kateri jim k: izjavil. da hoče v sredo obrazložiti^ v skupštini stališče vlade in izrazil željo. naj se debata preveč ne razteguje in naj se vede napram balkanskim zaveznikom v dostojni in stvarni obliki.
Torej počakajmo še do srede.
Mars.
Knjižne novosti, javno mnenje in druge kaprice.
i.
Pod tem naslovom je jela izhajati v goriški »Soči« serija člankov, ki se peča z knjižnimi novostmi, pa tudi sarkastično z vrsto javnih dogodkov. — Toda — izšel je le prvi in zadnji kos, nadaljevala se bo pa vrsta člankov v »Dnevu«.
Vzrok: člaukar, ki sicer ostane sotrudnik »Soče«, v kolikor zadeva samo politične članke splošne vsebine, zlasti jugoslovanstva, se glede »kulturnega referata«, če sme tako nazivijati svoje feljtone, ne strinja z »novim režimom« »Soče«, dasi ne piše niti referata samega, niti teh uvodnih vrstic v anirnoznosti proti sedanjemu konzorciju »Soče«, s če-gar večino ga vežejo prijateljski stiki. Toda »novi režim« je nekaj, s čemur se člankar ne strinja, in s čemur se ne strinja veliko število goriških naprednjakov.
Les ertremes se touchet. Prej pretirani radikalizem, sedaj nekoliko pretiran konservatizem. Tako gori-ška »Soča« iz gotovih vzrokov ne prinaša več črkice proti »Flotten-vereinu«, dasi zaveden, demokratičen, razumen Slovenec ne sme in ne more biti prijatelj tega nemškega hurra-društva. Tako gor iška »Soča« r.e prinese besedice proti prismojenim strelnim vajam dijaštva, proti katerim so se izrekle vse pedagoške avtoritete (h katerim seveda ne prištevam naučnega ministra in šolskih svetov), da zdi se, da mora celo nekako prikrito priporočati to vzgojo, ker — poroča o njej, itd. Toda obenem ne moremo biti radikalni in konservativni, opozicionalni in vladni...
Res so primorske razmere nekaka avstrijska specialiteta, nekaj pristno avstrijskega. V Gorici mrgoli »Z\veifelscheijev«, katerim je vse »preostro«, »preradikalno«. Nikdo se ne briga za to, da bi se povedalo odkrito »To hočemo«, nikdo se temu ne odzove s »To bomo«, vse se godi v obliki kompromisov, vse šepeta in seje po tajnih odborih in drugod, po ulicah in prodajalnah pa širijo slovenske dame nemško govorico bolj, nego nekoč Ljubljančanke, gojijo se dobri stiki z vojaštvom, fantje se vadijo streljati, policija je zadovoljna. Praktični uspeh — 00. Seveda nočem očitavati vsega vsem, marveč le, kogar se tiče. Nomina sunt odiosa. Obžalujemo pa, da so na krmilu ljudje, ki ne spadajo sem. sposobnejši se pa drže svojih pisaren in pisalnih miz, ne da bi stopili v javnost, dasi je to nujno potrebno.
Danes nezadovolinost v vrstah goriških naprednjakov še tli, njihov glas je glas vpijočega v kavarni. Toda, ali dolgo? Pokrita rihta ni vedno dobra. Posnemanja puljskega £. kr. režima v Gorici ne rabimo, z odločnostjo se da napraviti konec kamori, s sedanjo »razumnostjo« se bo pa razšopirilo poleg kamore še nemštvo, ki že itak vzdiga precej nesramno svojo glavo, mi Slovenci v Gorici pa ostanemo, kakor smo bil] — ničevo. Ali bo ob takem razpoloženju kaj doseglo novo ustanovljeno slovensko (napredno) politično društvo, je zelo dvomljivo. Vederemo pri deželnozborskih volitvah in mestnih menda drugo leto. Toda mnogo upanja nimamo. Končno bodo zopet reševali vse klerikalci. ... s čemur je povedano dovolj.
Toliko sine ira, če tudi z bridkostjo v srcu.	Beta.
Spominjajte se dijaškega „Domovina" t
Štajersko.
Luče. Dne 22. t. m. je bilo tu zborovanje kmetijske podružnice.
Udeležba je bila zelo povoljna in predavanja zelo zanimiva. Razpravljalo se je tudi o potrebah ki jih treba ukreniti vsled aprilskega mraza.
Rogaška Slatina. S prviui junijem se oživi v Rogaški Slatini avtomobilska vožnja. Avtomobili bodo vozili od Rogaške Slatine v Polčane in nazaj, ter od Rogaške Slatine v Krapino (ob Zagorski progi). Iz Krapine bo vozil avtomobil ob 8. uri 30 min., iz Polčan v Rogaško Slatino pa ob 3. uri. Prva vožnja velja 5 K, druga pa 4 K.
Celje. Ko je v pondeljek zjutraj peljal vlak lokalne železnice Grobel-no-Rogaška Slatina od postaje Straže naprej, je hipno planila na tir neka ženska. Strojevodja in mogel več ustaviti in ves vlak je zdrdral preko nje. Našli so nje truplo popolnoma razmesarjeno. Kako je samomorilki ime in kdo da je. se ni dalo dognati, ker pri sebi ni imela ničesar.
Dobrneš. Pred kratkim je 20let-na posestnika hči M. Gorinšek porodila nezakonsko dete, ter je pognala v Dravinjo. Storila je to radi tega, ker jo je nje prejšnji ljubček zapustil in poročil drugo. Gorniškovo so oddali okr. sodniji v Konjicah.
V Trbovljah je pred dnevi spodrsnilo sprevodniku Skrbincu. da je padel iz vlaka. Pri tem mu je prišla leva roka pod kolesa, ki so mu jo popolnoma zmečkala. Škrbine je bil tudi na glavi težko ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
Maribor. Zadnjo nedeljo je bilo tu zborovanje kmet. društva. Govoril je med drugimi tudi ravnatelj dež. sadjarske in vinorejske šole Zwei-fler, ki se je tudi dotaknil aprilske vremenske nezgode, ter dal par važnih migljajev. Klub mrazu sta največ trpeli trti muškatelca in mozelca, dočim so ostale trte še dokaj dobro prebolele. Seveda, dozorenje bo tudi pri teh nekoliko kasnejše. Priporočal je marljivo škropenje trt in obžaloval da se škropenje že ni povsodi dokončalo. Posebno je priporočal škropenje tudi tam, kjer bi še morda udarila toča. Tudi vezati bo letos treba kmalu, a to ne pretrdno. Svaril je tudi interesente pred raznimi reklamnimi pripomočki za škropenje. Zborovanja se je udeležilo mnogo vinogradnikov iz cele okolice.
Ptujski »Mannergesangverein« bo praznoval dne 8. junija svojo 501etnico. Komično je opazovati pri tem te ljudi, kako se trudijo, da ta dan prikrijejo svojo — slovensko kri. Je pač križ, ki ga ima renegat-stvo tu. kot drugje.
V Ptuju je neki 161etni Matzau posilil dve deklici v starosti 13 in 12 let. Fantalina, ki še marsikaj obeta na tem polju, so prijeli in oddali sodišču.
Sv. Urban pri Ptuju. Na \ rba-novo je prišlo med več fanti domačini ter onimi iz Juvane in Svetine že tekom dopoldneva do prepira, ki ga pa so orožniki še vedno poravnali. Popoldan pa, ko so bili že vsi zelo vinjeni, je prišlo tik pred cerkvijo do groznega klanja. Noži so bliskali po vzhodu in se zadirali v trupla kar na slepo. Pri tem mesarjenju sta bila dva fanta smrtno ranjena, mnogo druzih pa več ali manj težko. Od glavnih krivcev so pozaprli šele tri, dočim so ostali zbežali in jih še do danes niso mogli izslediti. — Kolikokrat smo že pisali o groznih posledicah, kojih izvor je vedno in vedno zopet —ptujska kuga »šnops«, to glavno kulturno sredstvo ptujske nemške, renegatske sodrge, na čelu ji ptujski župan, pek Ornig. A ni dovolj. Vedno hujši in strašnejši pojavi nam stopajo v pre-sledicah par dni pred oči. In kaj se zgodi temu strupu nasproti? Nič! In zakaj? Ker živimo v času, ko se v Avstriji pač potegujejo nekateri pustolovci v zlatih ovratnikih in črnih talarjih za — evropske Brtokude, Albance, a puste, da se v lastni državi širi nemorala s pomočjo alko_ hola in, da se koljejo med seboj oni, od kterih izsesava država do mozga denar zato. da ga raztepava tam, kjer ni potreba.
Ptuj. Svetovrbansko klanje je zopet pokazalo, kaj je pri nas vse mogoče In dopuščeno. Dasi je pristojnim oblastem znano, koliko moralne in fizične škode povzroča zlasti v našem kraju alkohol, oni šnops, ki se ga poslužujejo Ornig in njegovi kompanjoni, se ne stori Od teh strani prav čisto nič v to, da bi se uničilo to kugo. Duševna degeneracija postaja že ponekod očitna, a poboji m klanja se kupičijo od dne do dne. Kje drugje bi se prepovedalo izto-čevanje žganja, pri nas se je še for-sira, saj se s tem drži renegatstvo najhujše, najbrezštidnejše baže na krmilu. Seveda, Albanija mora biti odrešena, a lastne državljane treba osužnjiti in — poživiniti. Telix Au-stria!
Dnevni pregled.
»Zugreifen« — zgrabite, udarite
— tako kriči graški »Tagblatt«. Nemške hujskarije torej še ni konec. Nemci še se niso izpametovali. Nimajo še dovolj polomov — nimajo še dovolj krvi. — Hijene tulijo. Neki nemški kričač se Se spomnil, da bi bilo sedaj čas prijeti Srbijo. Sedaj — tako pravi — bi se dalo popraviti, kar smo zamudili. Srbija ima sovražnike za hrbtom — sedaj se bo morala udati. (Nemška korajža je res velika, najprej so se spravili na malo Crnogoro. zdaj pa naj bi šli na Srbijo, ker ima Bolgare za hrbtom. Vsa čast takemu pogumnemu viteštvu.)
Po izjavah poslanca — tako piše list - nismo na Balkanu ničesar dosegli za svoje žrtve. — Zato naj se zdaj porabi položaj —- zdaj je zadnja prilika. Zamujeno naj se popravi. Prime naj se Srbijo, da podpiše za državo najugodnejšo pogodbo, kajti zdaj si ne more nikamor pomagati. Prijeti pa je treba tako, da se nam ne bo zopet izvila — brez izgovorov itd. Tako hujska nemški graški hujskač! —
Iz tega se vidi, zakaj so Nemci tako hvalili Bolgare — in zakaj hočejo izrabiti spor na Balkanu. V tem trenutku naj bi Jugoslovani spoznali, za kaj se gre!
Koniiskačna praksa. Danes, ko vlada vsepovsod konfiskačna furija, ki prizadeva uredništvu in občinstvu sitnosti, unravništvu pa troške. vsakdo od urednikov pazi. da ne bi napravil veselja državnemu pravdni-štvu. Toda, vse brez uspeha! Še izkušenejši redaktor in še boljši znalec tiskov, in kazen, zakona ni v stanu konfiskacijo sprevideti in se je tako obvarovati. Ako pišeš, da je rešitev vojnih kriz mogoča — konfis-cirano; ako ne pišeš, da so jezikovne odredbe in tozadevne razsodbe Slovencem kar najpravičnejše — konfiscirano. Ce pišeš, da je straža tia cgrski meji streljala na srbsko ladijo — konfiscirano po § 65 c k. z. ki govori, da je hudodelstvo, če kdo snuje tovarišije v namen upreti se oblastnijam, ki med drugimi tudi davke pobirajo. Človek ima vse državne izpite iz prava, dosegel doktorat pravniške fakultete, s kazensko pravno prakso deželnegg sodišča — pa vse nič ne pomaga: nisi v stanu po-gruntati, kako je mogoča takšna aplikacija paragrafa. Najbrže. če bi izdali enkrat prazen list — bi bili tudi konfiscirani, paragraf bi se že dobil naknadno. Glavno je: konfiskacija, i Onim, ki žele v Srbiio in so po-l slali svoje naslove., pripominjam,
] naj ne pozabijb. da jih ie razmeroma precejšnje število in vesel bom, ako bo mogoče vsaj polovico spraviti v Srbiji do kruha. Za one, za katere je moj tozadeven dopis veljal namreč manualnemu delavstvu, težakom — za te bi se dalo dobiti takoj dovolj dela a za tako »službo« ni nobenega kompetenta. Vse si želi izborne državne službe in kdo ve kaj še vse. Tako mi piše nek trgovski akademik: »Tudi jaz se mislim priglasiti za kandidata za kakšno mesto. Pišite mi, na katero instanco se imam obrniti. V prvi vrsti bi se potegoval za kakšno državno službo v davkariji, na železnici, v canarini, na pošti in podob., nadalje za bančno, obrtniško in zetnljedelsko službo.« Da ne bo nesporazumljenj, moram pojasniti to, da ne morem nikomur preskrbovati službe, ker nimam posredovalnice, pač pa pojdem po možnosti — kot rojak rojaku — na roko v tem, da sporočim »kandidatom« vsa ona prazna mesta, ki bi se mogla zasesti od dotičnika, kar sem nekaterim že pisal. Kdor pajie ni dobil navodil za polaganje prošnje — odnosno sporočila, da to stori, naj potrpi, kadar pride na površje kako zanj primerno mesto, pride tudi on na vi sto. Za državne službe pa se morejo »potegovati« le oni, ki so že sedaj službovali v državni službi, drugače mora. kakor m pr na pošti, obiskovati v Belgradu enoletni brzor javno-poštni tečaj na lastne stroške in dokazati izobrazbo iz petega gimnazijskega razreda ali enakove-ljavnih drugih šol. Pismenih informacij o tukajšnjih razmerah ne morem podajati nikomur, ker mi cas ne dopušča. Toliko na znanje onjm. katerih se tiče.	.. J".a,rs;
i Lep zgled	*	Neki če-
ški vojak se je vračal domov z meje in je imel opravka y nekem uradu
— No koliko ste dobili od onega denarja, ki smo ga nabrali za obmejne vojake? — vpraša uradnik. .»Vs^k 67 vin. odgovori voia*^,T' * x|e bilo to 'dovolj za en obed?« - »Ne ni bilo. Zato smo zbrali tiste vinarje skupaj in smo jih poslati na Lesko »Šolski Matici« ie odgovoril vojak
— To je lep zgled domoljubja. »Fr, Stimmen« ki o tem pišejo se vsled tega zelo jeze na Nemce, da so darovali za obmejne vojake — ker so baje nemška obmejna društva bolj potrebna. (Naša pa še bolj. Op. ured.)
Rok za napoved osebne dohodnine §e Je podaljšal do konca julija.
Slovenskemu clijaštvu na Dunaju! Tovariši! Mizerija slovenskega študenta na Dunaju je dosegla svoj vrhunec. Tako ne more in ne sine iti dalje. Pomanjkanje najeiementar-nejših človeških potreb uničuje živ-1 jensko moč našega dijaka, ubija voljo in jemlje veselje do vsakršnega dela. Kar je v normalnih razmerah za normalno življenje vsakdanja potreba, to smatra danes slovenski študent za — luksus. Koliko jih je. ki bi si mogli privoščiti pičel zajutrek? Koliko jih je. ki postajajo pred menzo ali ljudsko kuhinjo in »z upom in strahom« čakajo, da pride tovariš in posodi groš za borno »Beilago« — edino hrano za dolgih 24 ur, in če ne pričakajo, odidejo lačni v »stanovanje«, ki ne zasluži tega lepega imena?! Meso je luksus tudi o praznikih, odkod pa naj jemlje slovenski študent še sredstev, da se izobrazi tako, da bo lahko dal domovini, kar bo tirjala od njega, kako naj misli na gledališče, koncerte, poučne izlete? — Dejstva, skoro neverjetna, kriče po odpomoči, tako da morajo zdramiti tudi po socialni bedi še tako otopelega študenta. Tovariši, vse razmere nas silijo, da posežemo po samopomoči! Poživljamo Vas torej za v soboto 31. t. m. ob 8. uri zvečer, v prostore slov. akad. društva »Slovenije«, VIII, Langegasse 50. pritličje, na sestanek vseh onih tovarišev, ki čutijo moro socialne bede, da zberemo gradivo in poiščemo pota k rešitvi. Tovariši, oprostite se tega dne svinčene apatije in malodušne resignacije ter razvijte čvrsto osebno agitacijo od tovariša do tovariša! — Kot uvod posvetovanja in dela re-ferira tov. aur. M. R. Lemež: »O socialnem vprašanju slovenskega študenta na Dunaju in kako najti pota k njegovi rešitvi.« — Dobrodošli tudi oni. ki sicer ne okušajo bede na lastnem mesu. a čutijo v sebi dolžnost dijaške solidarnosti in jim kolegial-nost narekuje, da aktivno posežejo v akcijo samopomoči! — Dunaj, dne 27. maja 1913. — Podporni odsek v »Sloveniji«.
Imenovanje Pri državni železnici. Asistent Adolf Lukan, postajnega utada Sv. Lucija—Tolmin, ie bil premeščen v Gorico; asistent Robert Herzog iz Podnarta—Krope na Jesenice: asistent Josip Mišon iz Gruža v Pazin iti aspirant Vinko Cajnko iz Škofje Loke k Sv. Luciji—Tolmin.
Znižani posebni vlak na Gorenjsko. Kakor smo že poročali, vozi od 1. junija t. 1. na progi Ljubljana-Jese-nice vsako nedeljo in praznik posebni vlak za znatno znižano vožnjo. Znižani vozni listki na se bodo Izdajali za ta vlak le za skupno tour in retour vožnjo. Za enkratno vožnjo bodo veljale navadne cene poštnega vlaka. Ravnateljstvo državne železnice v Trstu vpeljalo ie ta posebni vlak kot zabavni vlak katerega znižana vožnja pa pride le v poštev za tistega, ki vzame listek za tja in nazaj skupno. Vlak bode odhajal vsako nedeljo in praznik ob 1:20 popoldne iz južnega kolodvora ter bode vozil do Jesenic, kamor dospe ob 3:22 popoldne. Ravno ta posebni vlak pa se bode vračal ob en četrt na 8. zvečer iz Jesenic in pride točno ob 9. zvečer v Ljubljano na južni kolodvor. Vozne cene so za tretji razred tour in retour: Ljubljana-Skofja Loka 1K 20 v, Ljubljana-Kranj 1 K 40 v, Ljubljana-Podnart 2 K. Ljublja-na-Otoče 2 K 20 v, Ljubljaua-Ra-
dovljica , Ljubljana-Lesce 2
K 60 v, Ljubljana-Žirovnica —-------,
Ljubijana-Jesenice 3 K. Za povratek drugim kakor navedenim vlakom imajo kupiti potniki pri osebnih blagajnah nove vozne listke sicer zapadejo v vlaku doplačilu oziroma globi.
Prodaja borovega, jelovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz gozdnih okolišev a) Črna Gora, oddelek Konjic, b) Slatinica-Račica, okraj Konjic, c) Grušča-Rakitnica, okraj Konjic približno 208.000 m3 borovega in smrekovega lesa ter približno 62.000 m3 bukovega lesa. Sprejmejo se le pismene, na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je poslati najkasneje do 9. junija 1913, 11. ure dopoldne deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbor-niče v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja jelovega, borovega, smrekovega in bukovega lesa. Deželna vlada v Sarajevu proda iz okraja Foča približno 1,670.000 m3-jelovega, borovega in smrekovega lesa ter približno 406.000 m* bukovega lesa, Sprejmejo se le pismene na celo razpisano množino se glaseče ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 5. julija 1913, 11. ure dopoldne pri deželni vladi v Sarajevu. Razglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja stoječih hrastovih debeL Deželna vlada v Sarajevu proda iz raznih gozdnih oddelkov okraja Gra-čanica. Maglaj in Dradačac približno
18.390 stoječih hrastovih debel =-> 17.030 m8. Sprejemajo se le pismene ponudbe, ki jih je vložiti najkasneje do 9. julija 1913, 11. ure dopoldne pr? deželni vladi v Sarajevu. Razglas c natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obtrniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled.
Dva jetnika ušla iz novomeške jetidšnice. Pri razdeljevanju kruha v kaznilnici novomeškega sodišča, sta dva kaznjenca zapazila, da so vrata na hodniku odprta. Ker so take prilike zelo redke, sta se poslužila ti prilike in odhitela v ljubo prostost,
Pa je nista dolgo jiživala. Enega so prijeli takoj ob palači, drugega pa na travniku ob Krki.
Pri podiranju dreves ponesrečil. Predvčerajšnjem se -je ponesrečil pri podiranju jelk. ki so služile kot mlaji v Velesovem pri Kranju, neki 181etni fant iz tamošnjega kraja. Pri podiranju jelk, je eno drevo padlo nanj in ga težko poškodovalo na rebrih in na stegnu. Ponesrečenca so morali odpeljati v deželno bolnišnico v Ljubljano.
Nasilna delavca. Preteklo nedeljo okrog polnoči jg prišel opekarski delavec Matija Sušeč iz Male Bukovice pri Ilirski Bistrici, pijan domov in je napadel pred staro parno opekarno 211etnega delavca Josipa ‘ Selo. Udaril ga je z vso silo z opeko po glavi. Isti čas je prišel opekarski delavec Ivan Mikola, ki je bil tudi pijan, k temu pretepu in je poskuša1 vlomiti v barako, kjer so spale opekarske delavke. Ker se mu to ni posrečilo, je razgrajal okrog barake in je razbil pet šip na oknih. Oba storilca sta Hrvata. Ker sta bila na sumu, da se ogneta sodnemu postopanju, ju je orožništvo aretiralo in izročilo sodišču v Ilirski Bistrici.
Vlom. Dne 16. t. m. ponoči jc doslej neznani tat vlomil v pivnico gostilničarja Ivana Sergelca v Begunjah na Gorenjskem. Tat je vlomil v neko miznico in je ukradel iz nje 65 K gotovega denarja; poleg tega je ukradel en nahrbtnik in eno zeleno žensko pelerino. Kakor se splošno sodi, se je tat skril v Hiši. predno so zaklenili vežna vrata. Po izvršeni tatvini je storilec zapustil hišo. vzel je seboj ključ od kleti in je obiskal tudi vinsko klet. Tam je izpil nekaj vina, pokušal je tudi mineralno vodo, in je slednjič vzel na pot še štiri steklenice piva.
Vlom in tatvina. Dne 26. t. m. je bilo za odsotnosti domačih ljudi vlomljeno v hišo posestnika Ivana Novaka v Senici pri Medvodah. Tat je odnesel iz omare za obleko črno moško obleko, črn klobuk, srebrno
žensko uro s pozlačenim robom in težko verižico, na kateri je bil tolar kot privesek.
Truplo so našli. Dne 25. t. m. so našli na nekem travniku v Javorniku neko moško truplo. V mrtvecu so spoznali ljudje 331etnega, v Kokr rojenega drvarja Mihaela Gorjanca.
Tatvina dragocenosti. Preteklo soboto zjutraj so neznani storilci za odsotnosti domačih ljudi vlomili v hišo posestnika Antona Dolinška v Podmolniku, občina Dobrunje. Iz neke miznice so ukradli štiri zlate prstane z rdečimi in modrimi kameni, zlat prstan z enim in neki drug prstan z dvema srcema, zlat poročni prstan, srebrno žensko uro z navadnim pokrovom in s cvetličnim vencem na kazalniku, pozlačeno dolvo verižico, zlato brožo s tremi vtisnjenimi srebrnimi cvetlicami. Na sumu tatvine sta dva možka, ki sta ono dopoldne hodila okrog v Podmolniku. Prvi je kakih petdeset let star, srednje velik in je imel na sebi črnosivo suknjo; drugi ie bil nekaj let mlajši, srednje velik in je nosil rjavo, že precej oguljeno obleko.
Sveti Birokracij v Franciji. Prav čudni patron je sv. Birokracius, svetnik je. brez katerega ni nobena država, pa če bi bila tudi republika; tako ga ima tudi Francija. Pred nedavnim časom je pristaniška uprava potrebovala par jeklenih nožev, katerih ročaj je moral biti lesen. Napravila se je slika takšnih dveh nožev, tako, da je bila zmota izključena. Vsak nakup se mora zgoditi uradnim potom, tako pravi paragraf. Zato je ono proglasitev o nakupu podpiral inženir admiral, ravnatelj uprave, računski kontrolor in še nekoliko manjših zverin. Pol drugi mesec je trajalo predno je predlog za nakup prešel vse instance in noži so se naposled nabavili. Samo 25 častnikov .in uradnikov je moralo sl prizadevati, da se je nakup izvršiL nakup dveh predmetov, ki sta stalal le nekaj vinarjev.
Čuden dogodek pri pogrebu. VI preteklih dneh se je vršil pogreb 73-: letne prevžitkarice Ane Telecke iž Oldriša pri Polički na Češkem na) pokopališče v Borovo. Ko se je spre-* vod pomikal proti pokopališču, gai je srečal neki kajžar iz tamošnjega kraja, ki je vozil domov s kravo. Nenadoma pa se je krava splašila^ planila je med pogrebce, nataknila je krsto na roge in jo ie vrgla na] travnik poleg ceste. Truplo je seve-
da pri tem padlo iz krste. Ljudje so se vsi prestrašeni razkropili in dolgo časa je trajalo, predno se je pogreb nadaljeval.
Smrtna nesreča vsled splašenih konj. Kakor se iz 2atca_ poroča, je Šel preteklo nedeljo kočijaž bogatega trgovca Jožefa Pušnerja,,z vozom iz Čeikovic domov v Libljedice. Med vožnjo je nenadoma stekel čez cesto zajec. Tega so se konji tako preplašili, da so začeli v največji naglici dirjati po cesti. Voz je zadel ob neki brzojaven drog. V tem trenotku se je voz zvrnil. Neki mož, ki je delal na bližnjem polju je prihitel na mesto nesreče. Tam je našel kočijaža mrtvega na tleh z razbito glavo.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Nekaj iz zgodovine dote. Dota! Kako krasno, zvonko ime. Človeku se zdi, ako ga spregovori, kakor da bi slišal žvenket zlatih denarcev, šu-štenje bankovcev in vrednostnih papirjev. Dota je za moža neizrečeno važna stvar, dota je socijalni problem višjih družabnih vrst. Koliko mož zida svojo eksistenco na 'doto žene! Dota ima čarovniško moč. Prevare, ki jih je povzročila, so nepregledne. O doti se lahko piše z najraznovrstnejših stališč. Dota je družaben običaj, ki sega v davno, davno preteklost. O zgodovini 'dote je pisala ruska feministka Se-binova. Ta popisuje v časopisu »Kavkaz«, kakšna je bila dota v raznih dobah. Kdor je z današnjimi dotami nezadovoljen, naj se potolaži; pred stoletji sploh ni bilo dote. Okrog leta 900 po Kristu je dobil neki francoski plemenitaš za doto dva konja, medvedji kožuh in štiri lovske pse. To ni veliko, kaj ne da ne? In tako doto je dobil plemenitaš! Do štirinajstega stoletja se je izplačevala »živa« deta. Plemenitašem so se dajali za doto uporniki, v križarskih vojskah sužnji. Tasti pa so bili kar svet stoji vedno enaki; vsak je hotel in hoče kolikor toliko svojega zeta opehariti. Zemljišča niso imela pred davnimi časi, kakor se zdi —• velike cene. Neki grof na Porenskem
— živel je seveda v srednjem veku
— je dal eni izmed svojih hčera 5000 oralov zemljišča in drugi dvajset upornikov. S tega se spozna, da so bila takrat zemljišča presneto slabo cenjena, ako se vzame, da sta bili dve doti za iste cene. Za časa španskega kolonijalnega procvita so 'dajali španski graudi hčeram ogromne ploskve amerikanske zemlje 'za doto. Seveda je bilo večkrat težko tako doto pravno vzeti v posest. Dota v gotovem denarju se je poja-yila šele na koncu trinajstega stoletja. Vojvoda monmorenški, slavni francoski plemenitaš je dobil za doto od nekega avstrijskega grofa, katerega hčer je vzel, 320 frankov! Dota 500 frankov se je pri evropski šlahti tedaj smatrala za precej primerno. Kmalu nato pa so se zahteve dote dvignile in to jako občutno. V začetku šestnajstega stoletja so že obrtniki zahtevali sto do stopetdeset frankov dote. Pozneje se je dota pri meščanstvu ravnala po predpisih: postavile so se meje doti. do katerih se je smel meščan potegati. Pri raznih obrtih so bile razne dote: za krojača je zadostovalo 1000 do 1500 frankov letno, ako je hotela deklica peka, je morala imeti 3000 do 4000 frankov, častnik ali sodnik se ni ženil pod 7000 do 20.000 franki Na koncu šestnajstega stoletja je bila dota 420.000 velika senzacija. Nemci so bili v vprašanju dote skromnejši od Francozov — toda skrbeli so, da so se dote resnično izplačale. No-rimberški peki so se zadovoljili s 5°0 goldinarji dote. Veliki gospodje so bili avgsburški zlatarji — ti so zahtevali najmanj 8000 goldinarjev. Za časa francoskih Ludovikov se je cena dote znatno povišala. Bogate meščanske hčerke so dobivale
30.000	do 200.000 frankov dote. In kaj šele dota šlahte! Regent je dal svoji vnukinji princezinji valoaški pet milijonov frankov dote. Vojvoda rišelješki je priženil s svojimi tremi ženami dvanajst milijonov frankov! Na Angleškem se pojavljajo visoke dote šelevdevetnajjstem stoletju. Rekord v dotah pa ima Amerika. Gospodična Astorova je imela leta 1878 samo 9 milijonov, njena hči Lilijana pa je že dobila leta 1900 dvajset milijonov dote! Največjo doto je imela v letu 1912 Berta Oreenova: dobila ie 220 milijonov dote! Na Ruskem ni navada, da bi se izplačevalo hčeram yelike dote. 10.000 rubljev je že velika dota. Nasproti temu pa so dote velikih knezov in plemenitašinj velikanske. Zanimivo doto je dal svoji hčeri žurnalist Suvorin: dal ji je do smrtno doto — eno inseratno stran svojega dnevnika. In to je ogromna dota. Edison je dal svoji hčerki eno ,’zmed iznajdb, ki nese letno 10.000 dolarjev. Originalno doto je dal svo-Jftjnu zetu zdravniku neki pariški Zdravnik:	Prepustil	mu	je	nekega
^mastnega« pacijenta in zet je bil haje silno zadovoljen s tem.
Ljubljana.
— Tabelarna razvrstitev referatov pri mestnem magistratu v Ljubljani. Včeraj smo prinesli kratko poročilo o izpremembah o referatih na magistrltu ter omenili le troje uradov, a še te nepopolno. Ker pa se tičejo izpremembe skoraj vseh uradov in je važno, da jih občinstvo zve. naj navedemo vse: Mag. svetnik dr. Miljutin Zarnik, županov pisarniški namestnik, aprobacija spisov, bolnišnice, hiralnice in ustanove, zakonske in interkonfesionalne stvari, podelitev meščanstva, mobilizacija. — Mag. svetnik Janko Blei-\veis vitez Trsteniški, predsedstvene zadeve, personalije, zadeve odsekov občmskga sveta, volitve v obč. svet. deželni in državni zbor. — Ma-gistratni svetnik Ivan Lauter in kon-cipist dr. Janko Berce:	Obrtni	re-
ferat, zadružništvo, zavarovanje proti nezgodam in bolniško zavarovanje. — Mag. svetnik Evgen Lah vse šolske stvari (neizpremenjeno).
— Mestni zdravstveni svetnik dr. Otmar Krajec: zdravstvo (neizpremenjeno). — Stavbni svetnik Jan Duffe, nadkomisar inženir Mat. Pre-lovšek in arhitekt Ciril Koch: stavbne mestne in javne zadeve. — Mestni nadkomisar Albin Semen in mag. komisar Fr. Švigelj: mestni ekono-mat in potresna posojila. — Mag. komisar Fran Govekar vse ubogih, domovinstva in državljanstva se tikajočih stvari. — Mag. komisar Fr. Jančigaj: pokojninsko zavarovanje, vojaška taksa, nastanitev in podpora. — Mag. pristav Anton Gutnik: mestni popisovalni urad. Vse ostalo je ostalo neizpremenjeno. Mestni knjigovodja Fr. Trdina: knjigovodstvo, mestni blagajnik Veličan Fink: blagajna, ravnatelj mestne elektrarne Alojzij Ciuha: vodovod in elektrarna, tržni nadzornik Adolf Ribnikar: tržno nadzorstvo, mag. oficial Drag. Šebenik: ekspedit, nastanje-vanje vojakov in vojaška priprega, mag. pristav Jernej Boltar:vregistra-tura, mestni arhivar Oton Zupančič: arhiv in knjižnica, mag. asistent Al. Vrhovec, vložni zapisnik. Vse policijske zadeve oskrbuje mag. konci-pist Vladimir Breskvar; prestopki poljskega in gozdnega zakona, tržnega reda, zakon o kužnih boleznih m sanitetnih odredbah. Mag. tajnik dr. Janko Rupnik ima stavbni referat, vodopravne zadeve in stanovanjsko oskrbo, mag. pristav Fran Barle v Mestnem domu pa vojaške zadeve. Uradi so deloma na magistratu deloma v Mestnem domu, deloma pa v Schreyjevi hiši v Stritarjevi ulici, kar je za stranke skrajno nerodno.
— Gospodična Kamila Theimer
se je včeraj obrnila tudi na nas. Gospodična Theimer izjavlja, da bo boj nadaljevala. Sedaj pride na vrsto klerikalni boj proti naprednemu učiteljstvu in gospodarstvo v zadružništvu. Pravi, da ne bo mir, dokler ne bo boj izbojevan. Mi jo bom v tem boju seveda podpirali.
— Kaj bo letos s slov. umetniško razstavo? Koncem marca letošnjega leta priobčili so prireditelji slov. umetn. razstave v Jakopičevem paviljonu v slov. časopisih poziv umetnikom, da priglase svoje za razstavo namenjene umotvore do 15.. umotvore same po pošljejo najkasneje do 21. aprila. Majnik se bliža svojemu koncu in kakor čujemo, nakopičilo se je že precejšnje število umotvorov v paviljonu, toda z otvoritvijo razstave še vedno ni nič.
— Gospodje prireditelji najbrže'čakajo »pasjih dnij«, ko bo vse, kar le količkaj more, zapustilo z dijaštvom vred mestno zidovje ter se razšlo po letoviščih, ter tako dalo našim umetnikom vsaj zopet povod godrnjati nad brezbrižnostjo slovenske inteligence do domače umetnosti, umetniškim kritikom pa pomilovati umetnike - trpine. — Gospodje umetniki! Cernu toliko konferiranja po kavarnah? Tu vendar ne gre za balkanski mir m počasnost londonskih konferenc tu ni na mestu. Agilnosti bo treba, gospodje; nekoliko več agilnosti. ako hočete vzbuditi v občinstvu več zanimanja, kar bi bilo seveda v Vašem lastnem interesu. V največji vročini, ko se kiparju Zajcu, ki ustvarja v Jakopičevem paviljonu, izpreminjajo kar pod roko njegovi ilovnati umotvori v dobro žgano »terra cotta«; tedaj gospodje, ne smete pričakovati posebnega navala obiskovalcev in — kupcev. Kdor
^ai' po^ Palcem, beži pač raje v
'J1. X.tem-hladu ni čuda, da se mu ohladi tudi ljubezen do naše umetnosti.	Veritas.
_	~ .Vprašanje Kino-Metropola.
Za nekaj časa se bo naselil Kino-Metropol v areni Nar. rdoma. Potem 'dobi zelo primeren prostor, ki je že izbran in bo v vsakem oziru najmodernejše podjetje_ te vrste. S tem v zvezi so še drugi načrti — ki so pa za zdaj še tajni.
— Kakor slišimo, je včeraj nekdo zopet daroval 20 kron za »Dramatično društvo«, kot odgovor, na
klerikalni napad. Mislimo, da bi se s požrtvovalnostjo in z združenimi močmi dalo tudi pri nas marsikaj doseči, da ne bi bili v vsem od klerikalne milosti^ odvisni.
Popravek. Občni zbor »Dram. društva« se ne bo vršil v »Nar. Domus, kakor je bilo naznanjeno, ampak v mestni posvetovalnici v solato ob 8. zvečer. Na dnevnem redu je poročilo odbora hi — vprašanje prih. sezone. Vabljeni so vsi. Siov. gledališče je skupna zadeva cele Ljubljane.
— V tajni seji občinskega sveta je bilo dovoljeno prenesti gostilniške koncesije Josipini Bilini na Poljanski cesti štev. 53, Iv. Ogorelec na Rimski cesti v isto hišo z vhodom v Igriško ulico. Mariji Kavčič na Tržaško ulico 19, odobri se, da odstopi Mihael Weis Mariji Soklič svojo gostilniško koncesijo Pred konjušnico.
— Razmere glede prenočišč v Ljubljani. Glede hotelov je dandanes Ljubljana dovolj preskrbljena in kdor ima dovolj denarja — ta si lahko počije v dobri postelji. Slabo pa je preskrbljeno za ubožne potnike, ki nimajo toliko denarja, da bi si privoščili sobo v hotelu. Na našem južnem kolodvoru se za potnike, ki morajo čakati na vlak, nič ne zmenijo. Zapode jih ven in kolodvor zapro. Taki potniki polegajo po dnevi okoli kolodvora — po noči pa so odkaza-ni na klopi, ako jim je vsaj tam dovoljeno prespati. O tem smo dobili sledeče poročilo: Včeraj sem šel okoli polnoči proti kolodvoru in sem dohitel šest hrvaških delavcev, ki so iskali prenočišča. Za hotel niso imeli denarja, drugega prenočišča niso mogli dobiti. Sel sem z njimi k »Staremu Tišlerju«. Tam je bilo že zaprto. Potrkal sem in sem prosil, naj sprejmejo delavce pod streho — saj bi bili radi plačali za navadno posteljo. Toda reklo se nam je, da je gostilna zaprta, da je policijska ura in da ne smejo odpreti. Vse klicanje tii nič pomagalo. — Seveda ko bi bili bogati gospodje, bi samo pritisnili na zvonec v hotelu in bi se odprlo — za reveža pa ni prenočišča. Odpeljal sem jih s seboj, kjer so spali po tleh. Pomislimo, da se to zgodi po zimi, ali v slabem vremenu. Kam naj gre tujec, revež, delavec? V tem oziru bi se moralo že davno kaj ukreniti deloma na našem juž. kolodvoru — deloma pa v gostilnah, ki so takim potnikom namenjene?
— Razpisana ustanova. Oddati je Karoline Urbasove ustanovo za uradniške in častniške hčere v letnem znesku 255 K 87 v. Več je razvideti iz razglasa, ki je nabit na mestnem magistratu.
— Za slovensko umetnost. 1. Julija se vrši nepreklicno žrebanje umetniške loterije. Loterijski odbor ima na razpolago še nekaj tisoč srečk. Naj bi Slovenci in Slovenke pokazali vsaj v zadnjem hipu, da imajo smisel za slovensko domačo umetnost ter naj bi pokupili še ostale srečke. Rodoljubi in rodoljubki-nje, žrtvujte vsak še po 1 K za našo umetnost.
— V nedeljo na Škofljico. V nedeljo se vrši na Škofljici velika veselica domačega gasilnega društva, ki je dobilo novo brizgalno. Zelo primeren izlet. Poskrbljeno je za dobro zabavo.
— Ljubljanski »Sokol« priredi v nedeljo, dne 1. junija pešizlet v kroju v ljubljansko okolico i. s.: Ljubljana-Vič - Bokavce - Stranska vas čez Prevalnik v Podutik, kjer bo kratek odmor; od tu se vrne Čez Koseze -Šiško v Ljubljano. Ker vodi ta ne-predolga in nenaporna pešpot ves čas po bujnopestnh travnikih, gajih in gozdičkih, pričakujemo mnogo-brojne udeležbe tudi iz vrst starejših bratov. Zbirališče točno ob 1 in pol popoludne v telovadnici »Narodnega doma«. Samo oblačno nebo naj nikogar ne plaši!
— V prid društvu za zgradbo telovadnice Sokolu I. se vrši v soboto 31. t. m. na vrtu br. Počivalnika koncertni večer društvenega orkestra. Vsopnina 30 v. — Br. člane ter članice prosimo, da opozorijo in povabijo sokolstvu naklonjeno občinstvo na to prireditev. Sokol I. je prebil zmagovito kritične čase, njegovo delo raste in se razteza na vse sloje — za stalnost dela more jamčiti v bodoče le in edino lastna zgradba.	., .
— Umrli so v Ljubljani: Jakob Kokalj, kaižar, 68 let. — Neža Željko. žena užitkarja, 60 let. ■— Josip Planinšek, dninar, 42 let.
— Smrtnonevaren padec. V Vodmatu je padhi dve leti stara delavčeva hči Marija Žagar po stop-nich v klet ter pri tem dobila smrt-nonevarne poškodbe.
— Pes popadel je v sredo na Sv. Petra cesti krojaškega vajenca Jožefa Tavčarja ter ga na levi nogi tako poškodoval, 'da so ga morali na zahtevo mojstra ^ odpeljat!- z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
— Aretacije. V sredo ie policija aretirala znano malopridnico Sturmovo, ker je na sumu, da je nekemu
moškemu vort^nila 10 K denarja. — Na ju^-Mti kolodvoru so biii aretiram štiri« Hrvatje, ker so brez mestnega dovoljenja hoteli se izseliti v Ameriko. Vse so oddali sodišču.
— Cirkus Schmidt je včeraj predstavil s prvo predstavo. Bil je nabito poln Ima mnogo zanimivega. Prežs^va je trajala nad dve Uri Več jut ti
Ve' er ni brivvlak ob pol 7.
Je včeraj ozil pri prelazu za Ko-lizt-jem nekega psa.
-— Občni ibor N. S. Z. se vrši v ndeijo 'dne 1. junija ob pol 10. uri dop. v lestavraciji Ni&odnega doma. Prosimo vse one, ki se zanimajo /a to važno narodno organizacijo, kakor tudi vse člane N. S. Z., da se občnega zbora točno in polnoštevilno udeleže.
— Odbornike N. S. Z prosimo, da se udeležijo kratke odborove seje, ki se vrši ob 9. uri dop. pred občnim zborom. Navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna.
— Kinematograf »Ideal«. Danes otvoritev vrta. Predstave se prično na vrtu že ob 7. uri, toraj še pri belem dnevu, kar je mogoče po posebni konstrukciji odra in projekcij, stene. Vsak petek se bodo kazale drame samo Nordiksfilm družbe in Ec-lair tednik. Danes se kaže drama »Njegova najtežja vloga«. Jutri »Padec Skadra«, eden najboljši vseh dosedaj kazanih vojnih filmov.
Ljubljanski občinski svet.
(Konec.)
IV. Zdravstvene In blagotvorne zadeve.
Potrebščine znašajo 156.739 K. pokritje 9700 K. Specialna debata. K besedi se priglasi občinski svetovalec Hudovernik: Magistratu se naroča. da študira, kie bi se lahko napravila še ena ljudska kopelj; občinski svetnik Štefe predlaga, naj se prepusti odločitev o podelitvi podpor občinskemu svetu, ne magistratu. Občinski svetovalec Kristan meni, naj obč. svetovalec Hudovernik spremeni svoj predlog v toliko, da naj se ne naroči magistratu študira-nje za ustanovitev Ie ene nove ljudske kopelji, ampak sploh potrebo ljudskih kopelji v Ljubljani. Pridružuje se predlogu obč. svetovalca Šte-feta, naj odločuje o podporah ves občinski svet. — Občinski svetovalec Hudovernik izpremeni svoj predlog v smislu Kristanovega predloera. IV. poglavje sprejme občinski svet brez izprememb.
V. Šolstvo, znanost in umetnost.
Potrebščine znašajo 187.584 K, pokritje 47.969 K, primanjkljaj krou 139.615. Specialna razprava. K besedi se priglasi občinski svetovalec Staudacher, ki predlaga, da bi se tudi obema nemškima ljudskima šolama dovolila dotacija za knjižnico a 25 K in za risalne potrebščine 50 K. Obč. sv. Pustosleinškek predlaga resolucijo, po kateri se mestni magistrat poživlja, da izposluje na ljubljanski realki, za katero prispeva vsako leto tolike svote, vstanovitev slovenskih paralelk. Občinski svetovalec Pammer predlaga, naj se izreče občinski svet za delitev slovenske in nemške realke. Občinski svetovalec Štefe predlaga resolucijo za ustanovitev zob. klinike za ljudsko-šolske učence. Občinski svetovalec Kristan predlaga resolucijo:	da	se
magistratu naroča, da preštudira vprašanje brezplačnega zajtrka in zdravniške pomoči za šolske otroke. Pravi, da se strinja glede realke s predlogom občinskega svetovalca Pustoslemška.
Poročevalec MHohnoja izjavlja, da bi sprejetje predloga obč. svet Staudacharja povišalo potrebščine te postavke za 150 K, kar pač ni veliko. Glede resolucije obč. svet. Kristana pravi, da se ji prav rad pridružuje. Zupan dr. Tavčar pravi, da je Kristanovo očitanje, da se postopa s predlogi strankarsko, nepravično in pretirano. Opozicija je imela priliko, da bi na sejah finančnega odseka stavila predloge. Bojim se izdatkov, zato sem za odklonitev vaših predlogov, ki bi obremenjevali proračun. Pri glasovanju je bil sprejet predlog obč. svet.. Štaudacherja in resoluciji obč. svet. Kristana in Stefeta. Glede na realko se glasuje o Pustoslem-škovem »n Pammerjevem predlogu. Odkloni se Pammerje.v predlog in sprejme Pustoslernškov. Tudi postavko sprejme večina v celoti
VL Vojaška nastanitev.
Potrebščine 2428 K, pokritje 3790 K. To poglavje se sprejme brez debate in sprememb.
VII. Raznoterosti.
Potrebščine 7260 K, pokritje (>20 kron. Tudi to poglavje se sprejme brez. jdebate in sprememb.
Vm. izredne potrebščine.
«potrebščine 464.235 K, pokritje
150.000	k, primanjklaj 314.235 K. K specialni debati se oglasi občinski svetovalec Stefe: Določi naj se posebna komisija za nakup umetnin, umetnine naj se dado v poseben prostor, kjer bodo ljudem dostopne. Stavi dalje resolucijo glede ureditve ceste in drevoreda k Sv. Križu. Občinski svetnik Rcisner predlaga, da naj se občinski svet izreče za to, da kaKor hitro se doseže ugodno rešitev pri upravnem sml&v glede po mestnem svttu dovoljene podpore 6000 K ljubljanskemu ljudskošolskemu u-čiteljstvu, da je dobiti za to podporo izredno pokritje.
Občinski svetovalec Rothi poudarja potrebo, urediti zadevo glede pridobivanja ledu, posebno da se stopi v dogovor z okoličani. — Pri glasovanju je bil proračun te skupine sprejet. — Sprejete so bile nato resolucije občinskega svet. Štefeta glede komisije za umetnine in ureditve primernih prostorov za shrambo umetnih slik in glede ureditve ceste k Sv. Križu, resolucija občinskega svetnika Reisnerja glede podpore mestnemu ljudsko-šolskemu učiteljstvu, občin, svetnika Rothla glede ledu in resolucija finančnega odseka glede znižanja cen občinskega sveta.
Sprejet je bil nato tudi glavni pregled vseh potrebščin in kritja, ki jih izkazujejo že omenjeni proračuni posameznih skupin, nakar je bil sprejet proračun tudi v tretjem branju. — Zupan dr. Ivan Tavčar se je zahvalil občinskemu svetu za primerno razpravo, zahvalil se je poročevalcu g. Milohnoji, kar je bilo z odobravanjem sprejeto, in zaključil sejo.
Trst.
ITALIJANSKI NACIJONALCI PROGLASILI PROTI SLOVEN-SKIM DELAVCEM ŠTRAJK.
Trst, 29. maja. Ker je paro-
plovna družba »Dalmacija« sprejela na delo slovenske delavce so proglasili Italijani, ki so združeni v italijansko nacijonalni delavski organizaciji, splošen štrajk pomorskih delavcev, ki se je pričel danes zjutraj. -S štrajkom hočejo doseči, da bi »Dalmacija« slovenske delavce odpustila in sprejela italijanske. Ali to ni višek predrznosti? Ob morju so bili zaposleni do danes sami Italijani, pritepenci iz Italije, dočim je v Trstu ogromno število brezposelnega slovenskega delavstva, in sedaj, ko je sprejela »Dalmacija« nekaj slovenskih delavcev, so regnikoli tako pokoncu, da je prisiljena braniti slovenske delavce policija. Italijani tako strašno sovražijo Slovence, da jim niti kruha ne privoščijo. Človek, ki o tem razmišlja, bi našo vlado, ki se Vkljub tem škandaloznim razmeram ne zgane, kar proklel. Ko pišem te vrstice, traja štrajk dalje. V dobrobit regnikolom je interveniral župan, a njegove intervencije so ostale do sedaj brezuspešne. Koliko časa da bo štrajk trajal, se še ne ve. Vse pa kaže, da je ta štrajk samo nekakšen volilni manever, pri katerem ima italijanska liberalna stranka vmes in ga hoče v svojo korist izrabljati. Pokazati hoče sedaj pred volitvami, kako da skrbi za italijanske delavce. Temu je najboljši dokaz dr. Cimadori, ki je kot italijanski liberalec, poleg tega da je tajnik zveze delodajelcev, tudi predsednik italijansko - nacijonalne delavske organizacije pomorskih delavcev, Štrajk vodijo torej italijanski liberalci. Današnji »Piccolo« pravi, da’ nameravajo slovenski delavci izpodriniti italijanske. Vprašamo, kdo ima več pravice na .tukajšnjih tleh, Slovenci ali regnikoli? Po mnenju naše vlade bfžkone italijanski podaniki, kajti njej je ljubši zadnji Albanec, nego pa Slovenec. Pripominjamo, da so le usmiljenja vredni tisti slovenski delavci, ki so tako zataleba-ni, da nastop italijanskih nacijonal-cev in vlade proti slovenskim delavcem — odobravajo. Hvala bogu, da je takih zatalebancev majhno število, ki se rekrutira iz socijalnih' demokratov. Za danes toliko. O izidu tega »generafcega štrajka« — kakor ga Italijani imenujejo — poročamo.
»Zarja« se hvali, češ, tudi dva slovenska kandidata bosta kandidirala. Zadovoljna je, da je italijanska socialna demokracija bratski »jugoslovanski« dovolila, da tudi ona lahko postavi dva cela kandidata. No.' »Zarja«, ni se ti treba toliko hvaliti in veseliti, kajti italijanski socialni demokratje so toliko pametni, da Slovencem dovolijo kandidirati samo tam, kjer vedo, da je njihova zmaga izključena, torej samo za reklamo. »Zarja« pravi med drugim tudi sle-; deče: »Ako bodo tržaški Slovenci pametni, bodo bolj ujezili italijanske nacionalce s tem, da bodo poslali tudi
Sva slovenska socialna demokrata v pbčinski zastop«. Kaj si ti ljudje ven-ilar dcmišljujejo! Za nas Slovence takšni socialni demokratje. kakršni so voditelji trž. »jugoslovanske«, nišo mnogo več vredni, nego pa italijanski nacionalci. Saj so tem škandaloznim razmeram, ki jih povzroča v narodnem oziru trž. internacionala, največ krivi slovenski socialni de-inokratje, ki se ne upajo postaviti na jioge. Ce bi Puecher ukazal, da morajo biti vsi slovenski delavci v Trstu postavljeni na cesto in nadomeščeni z regnikoli, bi mu slovenski so-palno-clemokratieni voditelji v Tr-jstu pritrjevali in bi ga hvalili. Ce bi Puecher imel to moč, da bi lahko pustil sežgati vse Ciril - Metodove šole in Jih nadomestiti s šolami »Lege«, bi pokleknili voditelji slovenske socialne demokracije v Trstju pred njega na tla in bi mu poljubili prah na čevljih. Zakaj? Zato, ker je Puecher njihov gospodar. Voditelji slovenske socialne demokracije v Trstu so, kakor smo že poročali, nastavljeni v okrajni bolniški blagajni, kjer je Puecher ravnatelj. Če se postavijo proti njegovi politiki, se jim lahko pripeti, da sfrčijo iz okrajne bolniške blagajne na cesto, pod milo nebo. Da se to ne zgodi, treba Puecherja častiti, povzdigovati do neba. — Da navedeno odgovarja resnici, priča dejstvo. da v okrajni bolniški blagajni, kjer so voditelji slovenske socialne demokracije uslužbeni, nimajo niti slovenskih tiskovin, niti slovenskih napisov. S Slovenci postopajo v okrajni bolniški blagajni kakor s tujci, slovensko z njimi ne marajo govoriti: bolne pošiljajo na delo. Če torej voditelji »jugoslovanske socialne demokracije« niso v stanu odpraviti niti teh vnebovpijočih razmer, se moramo res vprašati, s kako pravico agitirajo med slovenskim ljudstvom za socialno demokracijo. Naj agitirajo za njo med tistimi, za katere delajo, med Italijani, ne pa med Slovenci. Ko bodo prišli ti voditelji »jugoslovanske« pred slovensko ljudstvo, naj jim isto pove v obraz, da jned Slovenci nimajo ničesar iskati. Proč z našimi sovražniki! V boj proti njim do skrajnosti!
ščem. Sam bog vedi, kako se je to zgodilo, ampak v črnih bukvah pri sodišču je bilo tako zapisano, da je bil Peter Klemen že enajstkrat kaznovan zaradi tatvine in da se še ni poboljšal. Obtožen je bil sedaj okrog dvajestih tatvin, katere je izvršil v Predjami in nje okolici. Na dau je tudi prišlo, da je Peter vlačugar in postopač, da sveti po raznih hlevih, kjer je listje, z vžigalicami, katere meče potem malomarno proč v listje ne meneč se za nevarnost ognja. Vse te lepe stvari je sodišče včeraj pred-bacivalo ubogemu Petru Klemenu.
Porotnikom je stavilo sodišče štiri vprašanja:	1.	glede izvršenih
tatvin, 2. glede tatvine iz navade, 3. glede vlačugarstva in 4. glede tega, ali je Peter Klemen sprevidel nevarnost ognja. Porotniki so stavljena vprašanja soglasno potrdili, nakar je sodišče Petra Klemena obsodilo na pet let težke ječe. Po prestani kazni pa bodo Petru umivali smolo iz njegovih dolgih prstov v prisilni delavnici. V kazen se Petru všteje preiskovalni zapor od 13. februarja t. I. do včerajšnjega dne. — Predsednik sodnega senata: dvor. svetnik Pajk; votanta: nadsvetnik dr. Presker in svetnik Potrato; državni pravdnik: dr. Pajnič: obtoženčev zagovornik: dr. Tominšek.
Zgodba o dolgoprstnem Pciru.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
(Konec.)
Te so bile tako lepe in tako (vabljive, da se je Petru zazdelo, da ne bi bilo prav nič napak, ko bi jih Smalo potipal. Komaj pa se Peter dotakne klobas, jih je dvajset izmed njih skočilo v njegovo roko. In vseh Idvajset lepih krvavih klobas se Je Sprilepilo na Petrovi roki. »Usojeno |e tako!« je pomislil Peter in je zapustil Klemenovo hišo. “Tako se Je izgodilo, da je romal Peter po svetu |s krvavimi klobasami in krvave klobase s Petrom.
»Kaj bi zdaj s temi klobasami?« je vprašal Peter samega sebe. »Kaj, bi s klobasami?« se je vprašal drugič. »Pojedel jih bom!« je sklenil in pokimal z glavo. Ampak klobase so bile surove. Kaj sedaj? I no, klobase jse morajo speči. Tako je. »Pa kje naj |ih spečem?« se je vprašal Peter. Komaj pa se je vprašal, že Je bil odgovor tu. »V gozdu.« Kakor je Peter jsklenil, tako je tudi storil. V gozdu je pekel klobase. Pa pojedel jih je seveda tudi. Prav teknile so mu.
Tako je potoval Peter Klemen z jdolgimi in smolnatimi prsti po svetu. Kamor je prišel, povsod mu Je bilo (kaj všeč in vsako stvar, ki mu je |ugajala, je moral potipati. Ker pa ie Smel Peter smolnate prste, se ga je dotaknila vsaka stvar, pa tudi prijela, toa naj si bo to klobasa ali pleten koš, denar ali krompir, srajca ali’Jajca, sune češplje ali kravji zvonec, ocvirki |ali sladkor, suhe hruške ali kokoši, prjuhe ali prekajeno meso, sveča ali lonec, svinjska krača ali vžigalice, Hrva ali mleko, slivovka ali orehi.
Tako je hodil srečni Peter po fevetu. Najrajši pa je bil v domači S/asi. Vendar sreča je opoteča, pravi star pregovor. To srečo so začeli zavidati Petru orožniki, veliki nevoščljivci. Niso mu pustili, da bi se ga prijemale dobre stvari. Ti zlobneži so Iga celo pricefrali v Ljubljano, češ, da je Peter Klemen tat iz navade. Njih hudobni Jeziki so izblebetali, da ni nobena hiša v Predjami in v okolici varna pred njegovimi dolgimi pr-jsti. Dokazali so. da je ukradel Petei raznim posestnikom v Predjami na Notranjskem različne stvari in to jskoro vsak teden. Izvedelo se Je, da
!;o se Petrovih prstov prijele najraz-ičnejše stvari v škodo tamošnjih va-ičanov in da ie Peter Klemen strah pne vasi in nje okolice.«
In tako je priromal Peter v Ljubljano v zapor.
Včeraj pa je sedel na zatožni klopi pred tupašnjim porotnim sodi-
Nenavaden kosisc nenavadnega sluč ja.
Izpred novomeške porote.
V torek, 27. maja se je novomeško poroto odigral čuden slučaj, ki je bil že enkrat pred poroto. Slučaj datira še v letu 1911 nazaj. Na večer sejma v Krškem, dne 23. oktobra je v Hočevarjev hlev prišel mlinar iz krške okolice, France Plut. Ker ie bil vinjen in truden, je želel čez noč tam v hlevu prenočiti. S tem pa ni bil zadovoljen starejši hlapec Rok Butola, ki je bil tistega dne tudi vinjen. Po medsebojnem prepiru obeh dobro-voljčkov, je Butola Pluta spravil iz hleva. Šel je za njim in ga sredi dvorišča naskočil, pobil ga na tla, ga s pestjo tolkel po glavi, z obutimi nogami pa suval v zadnjico. Potem pa ga je prijel in po dvorišču vlekel skozi vrata na cesto. Tu ga je dobil neki človek, ki je aviziral stražnika, ta pa zopet orožnike, ki so ukrenili, da se Je do onemoglosti poškodovani prepeljal v mestno bolnišnico. Zdravniki so takrat konstatirali. le lahko telesno poškodbo in.Butola ie bii obsojen le na 48 ur zapora in na 20 K za bolečine.
Do tu je slučaj čisto preprost. Ali sedaj se je nekaj drugega zgodilo. Pluta je začela leva noga huje boleti; mogel je le s pomočjo dveh palic hoditi; noga od kolka doli se mu je začela vidoma sušiti. Čez več mesecev je zopet prišel v bolnišnico, a noga ni bila za to nič boljša. Ker je nasprotno postajala še slabejša, je to spremembo ovadil sodišču. To je spoznalo, da je iz prvotne lahke telesne poškodbe nastala težka poškodba s trajnim hiranjem in p.ohab-ljenjem. Mož je postal res za vsako delo nezmožen. Razveljavila se je prva obsodba in Butola ie prišel že februarja 1913 pred novomeško poroto. Tu Je pa obtoženi obravnavo zavlekel. Glavno pričo Ano Plevanič ki je takrat tudi pri dr. Kočevarju služila in ki je videla prizor na dvorišču, je obtoženec skušal ovreči z obdolžitvijo, da ta priča ne more pošteno pričati, ker je nanj hudo jezna. In sicer zato, ker jo je on nekoč oskrbniku ovadil, da je krompir kradla in Je bila zato odslovljena iz službe. Tudi da se je nasproti neki ženski izrazila, da če bo treba pričati, bo že gledala, da ga bo notri potlačila. Sodišče se je na ta zagovor v toliko oziralo, da je obravnavi res preložilo na to zasedanje.
Pri novi razpravi se obtoženec zagovarja kakor prvič, namreč, da se Pluta ni dotaknil, pač pa da se je Plut iz hleva gredoč sam spodtaknil v jamo, padel na kolena in ga ie on le dvignil in mu pomagal do vrat na cesto. Tam pa je Plut najbrže sam padel po stopnjicah doli od dvoriščnih vrat. Temu zagovoru nasproti je izpovedba Pluta, ki je v bistvu popolnoma podprta s pričevanjem služkinje Plevanič, ki je ta prizor videla, in koje pričevanje je tembolj verjetno, ker je preiskava glede obdol-žitve, da se priča skuša nad Butolom maščevati, dognala, da je vse laž, kar jo je Butala obdolžil. Priča Plevanič izrečno potrdi, da je videla, kako Je Butola Pluta na dvorišču suval in ga potem zavlekel na cesto. Sodna izvedenca dr. Vavpotič in dr. Strašek sta po natančni preiskavi dognala, da je leva noga v raznih obsegih za več centimetrov krajša, oziroma bolj osušena kot zdrava desna in da je to trajno vedno hujše hiranje v vzročni zvezi s poškodbo, ki jo je Butola prizadejal Plutu.
Ker se je že med razpravo slišalo, da porotniki delajo na to, da se
obtoženca oprosti in ker so jo porotniki že prejšnji dan tako temeljito zavozili, je predsednik senata pl. Oarzaorlli na porotnike s prav umljivimi razlogi apeliral, naj ta slučaj dobro premislijo, predno izrečejo svojo sodbo. Pa ta apel je bil čisto odveč. Porotniki so enoglasno zanikali krivdo, vsled česar se je obtoženec moral oprostiti. Tega samega je ta nepričakovani konec tako fra-piral. da je mislil, da je obsojen in ga je nazadnje še sluga moral opozoriti, naj gre lepo domov. Spotoma je Butola porotnikom izrazil svoje začudenje, češ, kakšnih šest tednov sem pa le mislil, da bom dobil.
Obtoženca je zagovarjal nadsvetnik v p. Smola.
Hajosvejša telefonska in brzojavna poročila.
SRBSKA SKUPŠTINA.
Belgrad, 29. maja. Danes je bila otvorjena debata o včerajšnjem eks-pozeju min. pred. Pašiča. K besedi je prišel srbski nacionalist Ribarac, ki je dejal: govor Pašiča (kot odgovor na interpelacijo nacionalistov) je na mnogih inestlh nejasen. Dejstvo je, da je konflikt z Bolgarijo posledica izgrešene bolgarofilske politike, ki jo je delala Srbija. V nespoznanju svoje Lastne moči in velikosti je Srbija sklenila z Bolgarijo ono usode-polno pogodbo. Vlada sama je kriva, da je zamudila trenutek, ki je bil najugodnejši za revizijo pogodbe z Bolgarijo; revizija se mora izvršiti če se hoče ravnotežje na Balkanu, ki je predpogoj za Balkansko zvezo. Srbska vlada je pa veliko bolj skrbela za interese Balkanske zveze, kot za svoje lastne.
GRŠKO - TURŠKA ZVEZA.
Carigrad, 29. maja. Tukajšnji listi poročajo, da se vrše med Turčijo in Grško pogajanja zveze proti Bolgariji za slučaj oboroženega konflikta z Bolgarijo. Pogodba bo kmalu sklenjena. Vest vzbuja veliko senzacijo.
BOLGARI — UPAJO.
Sofija, 29. maja. V tukajšnjih političnih krojsih polagajo veliko upan)e na sestanek PašlCa * GeSo-
vem. Tudi srbski poslanik v Sofiji je izrazil upanje, da se konflikt brez prelivanja krvi poravna.
ZOPET BOLGARI NAPADLI GRKE.
Atene, 29. maja. Pri Pravi so Bolgari nastavili na višini topove in naptdli ondotne grške čete, ki niso dale nobenega povoda za napad. Izid še ni znan.
MIROVNA POGAJANJA.
London, 29. maja. Uradno se poroča, da bo mir podpisan jutri po-poludne. Delegati so dobili od svojih vlad že inštrukcije.
London, 29. maja. Glede sestave protokola tf podpisu miru — ki se bo vršil slavnostno ob prisotnosti Eduarda Greya — bodo imeli srbski grški in črnogorski delegati sestanek, ki se ga pa bolgarski delegati ne udeleže. Med bolgarskimi In turškimi delegati je dogovorjeno, da se o protokolu ne obravnava pred podpisom miru, ka*or to hočejo ostali delegati; vsled tega še cela stvar ni popolnoma jasna.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vinarjev. - Pr' malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprel; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. urj zvečer.
Glasovirje. planine, avtomate, gramofone, plošče ,pr? popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-GIInce 92.__________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu n. Kosič, ulica Carradori st. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižia cena.	_______________
Vojaščine oproščen, priden, pošten mladenič išče primerne službe na Kranjskem ali Primorskem. Nastop takoj. Ponudbe pod »Pošten« poštnoležeče, Škofja Lok a. 463-1 u...	  1
Pošljite naročnino, ako ie še niste !
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja doienjsl« železnice Straža-Toplice,. Akratov vrelec 38«C, daje vsak dan r.ad 30 000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s p*tiem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim iu drugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Kon&tantin Konvalinka. Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Iščem spretno
prodajalko
veščo papirnate in galanterijske stroke Sprejmem tudi
blagajničarko.
Vstop takoj. — Pismene ponudbe na FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11.—12.
Prenočišča.
Od 10. do 13. junija 1913 (3 noči) rabi mestni magistrat večje število sob. Vsi oni, ki bi imeli za zgoraj omenjeni eas na razpolago kako sobo (tudi z 2 posteljama) blagovole naj to naznaniti do 2. junija t. 1. ob navadnih uradnih urah v nastanjevalnem uradu mestnega magistrata (mestni ekspedit).
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 29. maja 1913.
Pri nakupu „pra-
vega Francka** izvolite paziti na to - St/ varovalno znamko.
Tovarna v Zagrebu.
sl im 122/24577
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Franck
Proizvod najboljših sirovin.
Za K10
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10’— Iistrasta ali pralna obleka za gospode. Od K 6'— fkaprej pristni panama klobuki do najtinejše vrste.
Angleško skladišče oblek
V
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Naznanilo in priporočilo.
I
I
Slavnemu občinstvu vljudno nanznanjatn, da bom še I nadalje vodila po rajnem soprogu	I
dimnikarsko obrt
po poslovanju svojega sina Mirko Stricel, ter se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje prav iskreno zahvaljujem in še nadalje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Antonija Stricel,
vdova dimnikarskega mojstra
Ljubljana, Sy. Petra cesta 33.
I
Ivan Jax in sin,Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in .'.	obrt.
Pisalni stroii AdIer.-Yozna knlese.
i
I
\ . \. ‘:A
m
T*..*';
Ceniki zastonj in franko.