_X S $ ! X.-

a

Zbirka ljudskih iger.

v

Izdaja

»Slovenska krščansko = socijalna zveza“.

Drugi snopič:

(Drugi natisek.)

Vedeževalca.

Glunia v enem dejanju.

Kmet - Herod.

Burka s petjem v dveh dejanjih

Zupan sardamskl aii car In tesar.

Veseloigra v treh dejanjih.

4 .

Jeza nad petelinom in kes.

Veseloigra za dekleta v dveh dejanjih.

Ljubljana, 1904

Založila „Slovenska krščansko-socijalna zveza“
Tisk Katoliške Tiskarne.

_r

19

Vedeževalka.

61uma V enem dejanju.

Osebe:

Andrej, j
Miha, > kmetje.

Jože, J
Božidar, slikar.

Sodček, krčmar.

Jaka, slikarjev pomagač.

Dejanje se vrši v vaški krčmi.


Prvi prizor.

(Jože in Miha sedita za mizo na desni ter kvartata. Na
'nizi leži nekaj drobiža. Krčmar sedi v ozadju pri mizi
s posodo.)

Jože (vdari na mi^o).  Atut!

Miha  Strela ! Že zopet izgubil! Deli, Jože!

Jože {meča kvarte).  Hej, Sodček, še ery>
merico! {Mihi)  No, kaj ti ne boš več pil t

Miha.  Če človek s temi preklicanimi kvar¬
tarni vse zgubi, potem se tudi kozarec posuši.
Seveda, če bi —

Jože.  Že razumem. Sodček, še Mihi pri¬
nesi! Danes hočem biti „nobel“. [Igra.)  Atut,
a tut, atut! {Meče po vrsti kvarte.)

Miha (vrjfe  strani kvarte).  Vrag vzemi vse
skupaj! Nesreča doma! V igri smola!

Jože  ( pograbi denar % tni^e).  Kakor hočeš,
Pa nehajva! Kaj se je pa doma pripetilo ? He!

Miha.  Oni teden mi je crknila krava v
nlevu; od včeraj mi šepa konj in danes se
telica ne dotakne krme.

Jože.  Prav tako je, strela, prav tako je!

Miha.  Kaj je ?

1»

4

Jože.  Veš, Miha, pri meni tudi ni vse v
redu ! ( Skrivnostno  ) Vsak večer prileti sova na
okno. Saj veš eden bo umrl! Morda celo jaz?
Ha, ha! Da bi se ločil od svojega lepega de¬
narja? Hej, Sodček naglo še dve merici! (Poje.)
Bratci veseli zdaj, pijmo ga vekomaj! Ha, ha!
Kaj meniš, da se bojim smrti? — Kaj? —
Kaj še ! (Krčmar prinese pijačo.)

Miha.  Da, očividno nekaj se zgodi. (Trči
% Jožetom; oba izpije ta na dušek.)

Jože.  Komet se vlači po obnebju. Videl
boš, da se nekaj zgodi! Kdo nam pomaga i

Miha.  Mačka neprestano mijavka. To ne
pomeni nič dobrega. Da, kdo nam v ti nesreči
pomore ?

Krčmar.  Pa še vprašujeta ? Prav pametna
možaka sta?! Kdo bi take neumnosti verjel?
Če vaju čevelj žuli pojdita se posvetovat k
župniku, ta vam samo dobro hoče; svetoval
vama bo gotovo, kar je prav!

Jože.  Ha, ha, ha, k župniku! Kaj ti 't
glavo pade!

Miha (Jožetu).  Ali že veš? Danes pride v
vas slavna vedežavalka. Zdravila ima za živinske
nadloge, za trpljenje v ljubezni in za neozdrav¬
ljive bolezni, zdravila, ki gotovo pomagajo.

Jože.  Seveda vem. Saj je to ona žena, h
kateri tekajo v mesto naši fantje in dekleta,
kadar so malo prismojena Sklenil sem, da )0
obiščem. (Skrivnostno Mihi.)  Veš, ona ti bete
kar iz roke tvojo prihodnjost.

Miha.  Tudi jaz pojdem k nji in če me
stane zadnji krajcar. (Vstane.)  Toda najpreje
moram domov, da vidim, kako je s telico.

Jože.  Čakaj, grem s teboj! (Krčmarju.)
Sodček, tu imaš za pijačo! (Vr^e denar na mi^o.)
Z Bogom. (Odide.)

Miha.  Z Bogom! (Odide)

Drugi prizor.

(Krčmar, pozneje Božidar in Andrej.)

Krčmar.  Trmasti kmetje! Norci! Odprl
naj bi duri svoje hiše tej sleparici, da mi od¬
nese božji blagoslov 1  Nesreče je že tako dosti
na svetu, ni treba, da bi jo še take goljufivke
trosile med družino. Bogati Andrej je zli duh
teh ljudi. Toda tiho, tu je !

Božidar (vstopi ^ Andrejem).  Dovolite, oče
Andrej, da z vami vstopim !

Andrej (ošabno).  Storite, kakor vam drago.
Sodček, kozarec najboljšega! (Sede.)

Krčmar (strese Božidarju roko).  No, Boži-
^ ar > ste se že privadili vasi?

Božidar.  Srčna hvala; mislim, da bo šlo.
(Sede k Andreju.)  Predno sem končal svoje štu-
^'je v Monakovem in Rimu, sem imel večkrat
čast posetiti vas na vašem domu. — (Krčmar
Prinese čaše.)

Andrej.  Cernu ta uvod? (Pijej

Božidar.  Takrat ste mi, oče Andrej, še
u P an je dajali.

6

Andrej.  Andrej ? Jaz ? Kaj mi mar vaši upi ?
Božidar.  Smem li sedaj, ko sem se vrnil,
vprašati, kako se godi vaši hčerki Liziki ?

Andrej.  Kaj ima moja Lizika opraviti z
vašimi pacarijami ?

Božidar.  Ako povprašam, kako se godi
ljubemu članu vaše družine —

Andrej.  Ljubemu? Lejte si no? (Vdari
po mip.)  Kot ne bi vedel iz mesta, da z vašo
slikarijo nič ni. Samo oltarne slike znate delati,
In tak sestradan mazač —

Božidar [vstane).  Oče Andrej, ne ponižujte
nebeške, prave umetnosti! Meseno slikanje nima
s to nobene dotike. Ko končam oltarno sliko
za kapelo upam, da —

Andrej.  Jaz poznam samo eno barvo, in
ta je zelena,  kot so moji travniki in vrtovi.
Kdor zna s temi ravnati in ima kaj pod palcem,
ta bo moj zet. [Zaničljivo.)  Temu vas vsekako
priporočim, če  bo treba kaj pobeliti v novi hiši.

Božidar.  Nehajte, oče Andrej! Kdo vam
je dal pravico in če imate še toliko njiv, da
zaničujete svojstvo, katero je sam Bog vsadil
v človeško srce ? Pri vas velja samo kmet, jaz
sem vam samo navaden mazač. Oče Andrej,
Bog naj vam odpusti, kar ste storili sedaj meni
in vašemu edinemu otroku! Toda tudi vam
bode bila ura, ko vam bode žal, da ste obesili
svojo hčer na vrat kakemu bahaču zavoljo de¬
narja. Da le ne bi prepozno spoznali, da so
še višji blagri na svetu, kot pa vaš denar.
[Krčmarju.)  Bog z vami! [Odhiti.)

7

Tretji prizor.

(Krčmar in Andrej.)

Andrej.  Da bi ga vrag vzel tega posto¬
pača! Kaj pravite, Sodček?

Krčmar.  No, jaz mislim, da je Božidar
pošten in priden mož.

Andrej.  Vi se še potezate za take cigane ?
Toda kaj bi se jezil zaradi tega pritepenega sli¬
karja. Moje Lizike ne dobi nikoli, to pravim
jaz. In konec besedi! Daj mi raje še eno čašo !
(■Krčmar mu donesek)  Kaj praviš, Sodček, čemu
sem prišel k tebi ? Moja žena bi rada vedela,
če je res, da pride vedeževalka. (Pije.)

Krčmar.  Vedeževalka? Menite gotovo ono
iz mesta? Ali vi, oče Andrej, kaj na to daste?

Andrej.  No, jaz ravno ne; pa saj veste,
da ženske vse verjamejo.

Krčmar.  Dosti žalostno! Zaupale naj bi
bolj našemu gospodu Bogu in se bolj brigale
za naše gospodinjstvo.

Andrej.  Torej res pride?

Krčmar.  Kaj mi mari sleparka!

Andrej.  Pazite, Sodček, da vam čudovita
ta ženska česa ne natoči ! Kdaj pa pride ?

Krčmar  Jaz ne vem ničesar.

Andrej (vstane).  Pa pridem pozneje zopet
pogledat Saj drugje se ne vstavi kot pri vas.
(Polglasno %ase.)  Iz rok mi mora povedati veliko
sreče. Naša Lizika dobi najbogatejšega posest-

8

nika iz okolice; jaz postanem župan in moji
ženi bodo rekali županja. [Sodčku.)  Da, da
Sodček, strmeli bote! To vam povem jaz,
bogati Andrej. Zijali bote! (Ponosno odide.)

Četrti prizor.

(Krčmar, zatem Božidar.)

Krčmar.  Kar si kdo želi, to rad veruje.
Ošabnost se vselej druži s prazno vero. Če bo
tako šlo v naši vasi, bode kmalu vsega konec.
Ako sedi trinajst  teh norcev za mizo, po¬
saditi moram enega  pred vrata, ker sicer, tako
mislijo, zgodi se nesreča. Na vrata nabijajo
podkve, to donaša srečo, pravijo. Če zagleda
kdo pred seboj pajka, pomeni baje nesrečo.
Pa tako je pač; tam, kjer izgine vera, naseli se
prazna vera. (Stopi k oknu.)  Tam stopa bogati,
ošabni Andrej, o čegar bogastvu si je ljudstvo
že pred leti marsikaj šepetalo na uho. Zakaj
se boječe ogne križa ob pokopališču, kjer so
pred leti našli ubitega njegovega strijčnika ?
Bog sam to vč ! — Toda, ali ne prihaja mimo
Božidar? Kako potrt je! Hej, Božidar! Stopi
notri! Andrej je odšel! (Zapre okno.)  Tacega
umetnika, pa tako razžaliti! Kako skrbi Božidar
za svojo staro mater! Sramota tem prazno¬
vernim kmetom ! (Božidar vstopi')  Kar notri,
moj dečko in korajžo ! (Prime ga roke.)

Božidar.  Kar me posebno žali, je nesrečna
zaslepljenost teh ljudi.

Q

Krčmar.  Lizika te ima vendar rada, kaj
ne da r

Božidar (veselo).  Zlata njena duša ne spada
med te ljudi! Včeraj sem govoril z njo, ko je
obiskala revno družino, da revežem otare ne¬
koliko solza. Pravi biser je Lizika med ženskami!
Nikdar mi ne prelomi zvestobe.

Krčmar.  Pobožna je. Druge pa verujejo
vsaki neumnosti; to vidimo posebno sedaj, ko
vsa vas teka k vedeževalki v mesto. In kaj vse
verujejo ! Da se le upa to preklicano babše tu
sem! Policija bi jo morala odstraniti.

Božidar.  Vedeževalke delujejo na skrivaj.
Sicer pa še ne vemo, če si upa tu sem priti ?

Krčmar.  To bo pa kmetom izpraznila
mošnje!

Božidar.  Vsega tega je kriva prazna vera.

Krčmar.  Seveda, seveda! In pa ta oderuški
Andrej! Ta je pravi babjevernež!

Božidar (falostno).  Ta mi ne da Lizike
nikdar za ženo.

Krčmar.  Ko bi le vedel za pomoček,
kako bi mu prečrtal njegove visokoleteče načrte.
(Premišlja?)  Božidar, padlo mi je v glavo !

Božidar.  Kaj pa ?

Krčmar.  Vedeževalka tudi nama lahko
pomore.

Božidar.  Kaj še ?

Krčmar.  Saj ne mislim čarovnice iz mesta,
a mpak tako-le: nekdo, o katerem bi kmetje

IO

mislili, da je prava vedeževalka, bi jih moral
trdo prijeti ter jim s pošteno lekcijo izbiti iz
glave njih prazno vero.

Božidar.  Da, to bi bil pravi blagoslov za
vso vas! In kako bi to uredili ?

Krčmar.  Ti še vprašuješ? Ali se ne moreš
kot slikar z lahkoto preobleči za vedeževalko ?
Ti veš, kje koga čevelj žuli, to jim bereš iz
rok. Verjeli ti bodo ter te ubogali, kar jim
ukažeš.

Božidar.  Toda, ljubi Sodček!

Krčmar.  Tu ni pomisleka, ko se gre za
to, da postaneš z Liziko lahko srečen.

Božidar.  Ko bi se to zgodilo!

Krčmar.  Naredi se prav strašnega! Raz¬
umeš? Saj imaš doma zbirko našopanih tičev,
močerade in kače v špiritu. To porabiš. Svo¬
jemu pomagaču Jaketu pa namažeš obraz s
Črno barvo, da bode kot zamorec prinesel vsa
ta strašila semkaj.

Božidar.  Krasna misel! Tu je moja roka,
privolim! (Podasta si roke)

Krčmar.  Potem pa naglo domov, predno
kdo pride! Andrej mora misliti, da te ni bilo
več tu. Pravi vedeževalki so vrata moje hiše
zaprta, tebi pa, našemljeni coprnici, bom
odprl.

Božidar.  Hvala ti! Sedaj hitim. (Odide.)

11

Peti prizor.

(Krčmar.)

Krčmar.  Sala se mora obnesti. Kaj ni
sramotno za razsvitljeno devetnajsto stoletje,
da se še toliko ljudi zateka k vedeževalkam ?
—■ Naglo pospravim. (Pospravi posodo % mi\e )
Tako, tu na desno sedejo praznoverci. Tamkaj
posadimo vedeževalko ( Potisne na levo mi^o ter
stol k nji.)  Tako, sedaj se pa naredim, kot bi
bil že bogvedi koliko časa sam ! Nekdo že pri¬
haja ; jaz spim. (Sede \adaj %a mi\o in smrči.)

Šesti prizor.

(Krčmar, Jože, Miha in Andrej.)

Jože (vstopi).  Da bi se sove bal! To bi
bil pravi čuk! — Kje pa tiči Sodček? Tu
sedi in smrči Ta vsaj lahko spi, med tem, ko
jaz ne morem očesa zatisniti. Sodček ! ( Strese ga.)

Sodček.  Kaj pa je? Ali ste že tu, Jože?

Jože.  Kaj pa da, saj mora biti kmalu tu.

Sodček.  Menite vedeževalko ? Vse je pri¬
pravljeno zanjo.

Jože.  To je prav. Dajte minajprvo merico,
ha se pokrepčam. ( Sodček mu prinese merico;
med tem vstopi Andrej.  — Tu utegne Jo(e ^a-
Peti kak kuplet.)

Andrej.  Glej ga, glej, Jožeta ! (Sede k
n jemu.)

Jože.  Aj, Andrej! ( Skrivnostno .) Ali tudi
vi? Hm! Da, prišla bode.

Andrej.  Ali res, Sodček, ona gotovo pride ?
(Miha vstopi .)

Miha.  Dober dan, Andrej! Tudi tu ? {Sede
k njima  )

Andrej.  Kaj je novega, Miha ?

Miha.  Kaj bi bilo pri ti preklicani živini?

Andrej.  Se danes vam bode pomagano.
(Zase.)  Najprvo naj ta dva poskusita da vidim,
če kaj pomaga.

Miha.  Kaj, ponosni Andrej tudi veruje
vražarici ?

Andrej.  Seveda, čeravno je prav nič ne
potrebujem. (Cuje se ^unaj ropot.)

Vsi trije  ( poskočijo).  Kaj je to ? ( Prepadeni
%ro k durim, sko^i katere vstopi Jaka , oblečen kot
Timorec, okrog pvota ovit s kačo (velika ruta
Tpvita), v eni roki našopano sovo, v drugi stekle¬
nici % močeradom .)

Sedmi prizor.

(Jaka in ostali; pozneje Božidar.)

Jaka.  Tukaj, master Sodček?

Sodček.  To sem jaz. Kaj je?

Jaka.  V vasi tu neumni beli ljudje. Niso
videli brata iz Afrike še. Moja milostna gospa
naročila, naznaniti. In čakal. ( Drugi  |rd { od¬
prtimi ustmi %amorca, ne da bi se ganili.)

'3

Sodček.  Pripravljen sem, da jo sprejmem.
(.Zamorec postavi stvari na levo mi^o ter počene
pod tni^o; kačo , ovito krog njega , prime \a glavo
ter jo premika sem ter tje .)

Jože (šepetaje Mihi in Andreju , ki %opet
sedeta).  Ha, kaj bo iz tega? Sova naravnost
mene gleda.

Mika.  Tiho, ne govori! Poglej kačo !

Andrej.  Bojazljivca! Hej, Sodček, še eno
mero! Pokažem vam, da se Andrej nikogar ne
boji, (Pri teh besedah vstopi Božidar, oblečen kot
stara vedejevalka, sklonjeno , ne da bi ga navzoči
takoj oparili.)

Božidar (poropoče \ berglo po tleh).  Hi,
hi, hi! Poglej no, poglej! ( Vsi se prestrašeno
obrnejo.)

Vsi.  Tu — je — vražarica.

Božidar.  Tako, tukaj je ? Odkrila naj bi
vam prihodnjost. (Dvigne berglo proti Andreju.)
Vsakemu, kar zasluži! Hi, hi! (Sede \a mi^o
na levi.)  Le naprej, kdor je pogumen!

Jože (oprezno).  Prišli smo nalašč —

Božidar.  Že vem, da poprašate modro
ženo. In ko bi bila jaz ta?

Miha (Andreju).  Vi pričnite, Andrej!

Andrej.  Kaj me briga ? Ako želiš kaj iz-
ve deti, poprašaj jo sam.

Božidar (pokale \ berglo Miho).  Vi ste
Miha ?

Miha (se prikloni ). Kakor ste dejali, dk
Miha sem.

«4


Božidar [Sodčku).  Prižgite dve sveči!
(Sodček postavi dve sveči pred Bo^idara ter se po¬
makne v ozadje.)  Pokažite mi roko, Miha!

Miha.  O da, rad! ( Stopi bojazljivo bli(e.)

Božidar (zagrabi Mihovo roko , dr ji jo med
svečami in jo ogleduje).  Vaša živina ni dosti
prida. Telica vam crkne kot krava.

Miha.  Vi vse veste, modra žena! Ali mi
hočete pomagati?

Božidar.  Ako moj svet natančno spol¬
nite —

Miha.  Vse, vse! Samo svetujte mi!

Božidar.  Deset čevljev pod zvonikom je
zakopan zaklad, tega morate tekom ene ure
izkopati ter meni pokazati.

Miha.  J - j - az ? zaklad izkopati ? Potem
bi se moral hudiču zapisati. Hu!

Božidar.  Požurite se, da ne bo prepozno!

Miha  Kako naj pričnem? Deset čevljev! Hu-

Božidar.  Poskusi! (Jaka pomoli Mihi kačo
pod nos.)

Miha.  Hu, tu že prihaja vrag! (Be%i ven.)

Božidar (Jožetu).  Vi ste Jože, kateri samo
Andreja posluša in njegove svete, drugega p a
nikogar.

Jože (tresoče).  Da, da, jaz sem Jože!

Božidar.  Vašo roko! (Jo|e stopi bojeee

bliže)

Jože.  Ali hočete tudi meni tako natančno
vse povedati, kot Mihi?

Božidar.  Da, ako imate pogum.

1 5

Jože.  Ako imam pogum? Da, da, po¬
gumen sem, kaj ne da, Andrej ? (Pomoli tre¬
sočo roko.)

Božidar (ogleduje namišljen roko).  Tu je
zakrivljen kljun začrtan na vaši roki.

Jože.  Kljun? Kje pa?

Božidar (pokale sovo).  Poznate tega.’'

Jože.  Da! Čuk! Zakrivljen kljun!

Božidar.  Vam je preveč na denarju. Preveč
ste odvisni od Andreja.

Jože.  Jaz? Nikakor ne, o, jaz ne!

Božidar.  Zakaj pa ponoči sova seda na
vaše okno? Ločiti se morate od vašega denarja.

Jože (%ase).  Modra žena vč vse. (Glasno. J
Pomagajte mi, kaj naj storim?

Božidar.  Pomagam naj vami Hi, hi, hi!
Preiščite staro zidovje ter mi prinesite, predno
mine ura, enajst takih sov.

Jože.  E - e - najst sov ? Jaz ?

Božidar.  Ne zamudite minute, idite! (Jaka
mu  pomoli sovo.)

Jože.  Grozno! Brr! Enajst sov! ( Odhiti)

Božidar.  No, oče Andrej, vi pa kar molčite !

Andrej ase).  Vedi ga vrag, vse je uganila!

Božidar.  Saj komaj čakate, da vam od¬
krijem prihodnjost.

Andrej (obsedi).  Jaz ne, ampak moja žena.

Božidar ({uga s palico).  Kaj, celo pre¬
roško Šibilo hočete nalagati ?

Andrej.  No, nekaj bi tudi rad izvedel.

Božidar.  Potrudite se semkaj ! (Andrej
vstane.)

i6

Andrej.  Naj pa bo! Onima dvema ste
preje natančno uganili, povejte pa še meni o
bogastvu in časti! Tu! (Pomoli ji roko.)

Božidar.  Ljudje vam na ljubo marsikaj
govore ter se prilizujejo vašemu bogastvu, ne
tako pa neizprosna, nepodkupljiva vedeževalka.
(Gleda na roko.)  Saj hočete le resnico izvedeti ?
(Postavi steklenico med roko in svečo , tako da
padajo %arki sko^i steklo.)

Andrej.  Kaj pa druzega? Berite!

Božidar.  Kaj vidim? Roka je krvava.

Andrej (tresejo se mu kolena).  Kje? Jaz
ne vidim krvi.

Božidar.  Molčite, kadar govorim z usodo!
(Bere dalje ^ dlani)  Dve črti skušata se po
nežnem živcu bližati debeli, glavni žili. Debela
žila ste vi, oče Andrej. (Andrej si obriše ^noj
s čela)  Nežna, stranska žilica je vaša hči.

Andrej.  Dalje, ne mučite me!

Božidar.  Le počasi! Zrna časovna padajo
počasi, pa gotovo.

Andrej.  Kaj je z onima dvema črtama,
ki se bližata naši Liziki ?

Božidar.  Ena je bogati posestnik Matija,
druga pa — čakajte, da dobro vidim ! — da,
da, velik umetnik mora biti. Ali poznate kacega
umetnika ?

Andrej (izpusti roko).  Ne, vendar da. Najbrž
je to slikar.

Božidar.  Stvar je resna.

Andrej.  Božidar se zove. Toda govoriva
raje o Matiji. Kaj je s tem?

‘7

Božidar.  Zapravljivec je, ki ljubi vaš denar,
ne pa vašo hčer. Vi mu jo pa hočete dati za
ženo. Potem bode hitro konec denarja.

Andrej.  Nehajte! Upal sem, da mi kaj
druzega poveste. ( Obrne se.)

Božidar.  Usoda gre svojo pot.

Andrej.  Ali je to neizogibno?

Božidar.  Kot vaša trda glava.

Andrej.  Ali ni pomoči?

Božidar.  Pokažite mi levo roko ! ( Pogleda
vanjo.)  Hm! Zelo kočljivo!' Vidite tu križ?

Andrej  ( trosoče).  Vidim. Dve — črti —
s e križata.

Božidar.  Samo eno sredstvo je, da rešite
svojo družino Predno mine ura, pripeljite tu
sem slikarja Božidarja ter ga imenujte pred
pričami svojim zetom. Potem je posestnik Andrej
brez nevarnosti.

Andrej.  Zahtevajte tisoč, pet tisoč, deset
tisoč goldinarjev, samo tega ne, da bi dajal
n ašo Liziko temu mazaču!

Božidar.  Usoda, ne jaz, to zahteva. Idite
ter pripeljite slikarja semkaj!

Andrej.  Ne morem.

Božidar.  Hvalite Boga, Če ga tekom ene
ure  najdete! Ne mudite se dolgo! ( Jaka na¬
pravi s prsti kri% ter ga pomoli Andreju v obra%.)

Andrej.  O joj, križ! Da, na tega je pri¬
klenjena moja usoda. ( Omahuje odide.)

2

i8

Osmi prizor.

(Božidar, Jaka in krčmar.)

Sodček.  Ha, ha, ha! Poglej no, kakšna
bojazen nemirne vesti! (Zamorec i^le^e i^pod
mi^e.)

Jaka.  Sova in kača sta znamenji prazne
vere!

Božidar (stopi bli\e).  In ti tepci sedaj
letajo okoli, da izvršč neizpeljive stvari!

Sodček.  Kaj sedaj, Božidar?

Božidar.  To je lahko. Prišli bodo brez
uspeha semkaj, nesrečni in —

Sodček.  To sem si tudi jaz mislil. Potem
jim bode vse prav, zadovoljni bodo s tem,
kar jim ukažete.

Jaka.  In ozdravljeni bodo za večno prazne

vere!

Božidar.  Sedaj pojdi, Jaka ! Umakniva se
v stransko sobo ter tam počakajva prav mirno,
kako so stvar razvije.

Sodček.  Jaz pa jih med tem sprejmem
ter popolnoma omehčam.

Božidar.  Upajmo najboljše! (Z Jakom v
stransko sobo.)

Deveti prizor.

(Krčmar, ^pozneje Miha, Jože in Andrej.)

Krčmar.  Da, dobri dečko, srečen boš!
Videti čemo, kdo zmaga: prazna vera ali čed¬
nost! Kako je bil potlačen, ponosni Andrej!

'9

In pa njegova strahopetna pomagača: Jože in
Miha! Fej ! So ii to možje, ki več zaupajo
sleparijam stare babure kot pa Bogu? Dal
Bog, da se s tem pravočasno spametujejo!
Tiho, korake čujem ! ( Miha vstopi s pralno
vrečo, lopato in krampom .)

Miha.  Zastonj! Ni mogoče! Vragu sem
zapal! ( Vr^e vse strani ter pade na stol.)

Krčmar.  Že nazaj ? Manjka še četrt ure.
Kje imaš zaklad ?

Miha (vije roke).  Ne vprašujte me! Ni
je rešitve več, izgubljen sem !

Krčmar.  Zakaj niste še kopali:

Miha.  Oj Sodček, kot tat sem se plazil
od tu k zvoniku.

Krčmar.  Saj že dolgo menda niste pre¬
stopili njegovih vrat?

Miha.  Žalibog, žalibog! Zdelo se mi je
kot bi mi stari cerkveni zid klical: Kam si
zašel, Miha? Toda hudobec je prevpil ta glas:
Na delo! Dvig ni zaklad! Primem že za lopato,
ko nekdo za menoj zakliče moje ime. Obrnem
se in zagledam častitljivo postavo našega župnika.

Krčmar.  Kaj si nato storilGovori!

Miha.  Groza me je spreletela, in tekel
sem, kolikor se je dalo, po hribu doli tu sem.
O Bog! [Zakrije si obra% ^ rokami )

Krčmar.  Vidiš, tako je, če verujemo na
komete in druge take neumnosti. (Jo|e vstopi ,
dve sovi v roki.)

Jože (utrujeno).  Ne morem več! (Vrfe
sovi strani.)

2'

20

Krčmar.  No, Jože, manjka jih še devet!

Jože.  Salamiš kako sem iskal, da je pot
z mene lil! Nič, nič nisem našel!

Krčmar.  In ti dve tu ? (Kafe sovi.)

Tože.  Pribiti sta bili na dveh skednjih kot
varstvo zoper nesrečo. ( Pade na stol.)

Krčmar.  In vi ste jih odtrgali ?

Jože.  Vem. da sem izgubljen. (Stoka.)

Krčmar.  Kje je neki Andrej? Ura vsak
čas poteče.

Jože.  O, ta okrog leta ter vsakega po¬
vprašuje, je li videl slikarja Božidarja.' Dobiti
ga mora.

Krčmar.  Torej mu je stvar resna. ( Andrej
vstopi potrt)

Andrej (jamolklo).  Ura je potekla, nisem
ga našel. (Sede k navzočim.  — Čuti je sedem
udarcev ure)

Deseti prizor.

(Božidar in Jaka; ostali.)

Božidar  (vstopi pri %adnjem udarcu v sobo)■
Ej, tu so zbrani vsi pogumni vitezi! (Mihh
ko pobere vrečo):  To imenujete zaklad?

Miha.  Pustite me v miru! (Se strani obrne-)

Božidar (Jožetu).  Ali je to ves vaš lov •

( Vr^e mu pred nogo sovi)

Jože.  Pomagajte! ( Skrije se ^a Sodčka)

Božidar (Andreju).  No in vi ? Ali niste
imeli najložjo nalogo ?

Jože.  Da, da, najložjo je imel.

Andrej amolklo).  Nihče ga ni videl,
odkar sem tako trdo ravnal z njim. (Podpre
si glavo')

Božidar (Jaku).  Pojdi, sin moj, odriniva!

Andrej (poskoči).  Stojte, za Boga ne od¬
hajajte!

Božidar.  Od kdaj pa kliče Andrej Bogat
Da, ta je mogočnejši, kot jaz stara žena. Hi, hi, hi!

Miha.  Vidite, gospod župnik ima vendar

prav!

Jože.  Pa komet ?

Božidar.  Neumno čenčanje o vašem ko¬
metu!

Jože.  Kaj? Tako govorite vi?

Božidar.  Poglejte ga no, tega tepca! Za¬
hteva, da bi mu Bog zvezdo poslal kot modri¬
janom iz jutrove dežele ! Morali bi vsaj tako
pobožni biti, kot so bili ti.

Andrej.  Oj, da bi bil vsaj slikar tu, vse
bi bilo dobro.

Božidar  Vi se šalite!

Andrej.  O ne ! Vse bi dal, da bi se to
zgodilo.

Božidar.  Tudi svojo hčeri Smilite se mi !

Andrej.  Oj kako rad bi jo osrečil!

Božidar.  Ali ste čuli, kmetje '.  Sodček,
prinesite kos papirja in črnilo!  (Andreju.)
i oskusimo zadnje sredstvo! Sedite in pišite, kar
vatn  narekavam ! (Andrej v^ame pero.)  „Jaz,
Andrej, dovoljujem, da si vzame slikar Božidar
rno i° hči Liziko za ženo.“

Andrej  ( neha pisati ). Saj ga ni tu.

Božidar.  Ako vse pišete, kar vam nare¬
kujem, bode nenadoma tu.

Andrej.  Z veseljem! Narekujte dalje!

Božidar.  »Vsako leto jima dam dva tisoč
goldinarjev ter ne bodem nikdar oviral svojega
zeta v izvrševanju njegove umetnosti.“ — Tako,
to podpišite ! ( Andrej podpiše.  — Jožetu in Mihi.)
Vidva podpišeta kot priči, potem bode tudi
vama pomagano !

Jože  in Miha.  Seveda podpiševa! ( Miha
podpiše)

Jože.  Pa saj ne znam pisati.

Božidar.  Napravi tri križe! [Jo je stori to.)
Tako, Sodček, sedaj pa še vi podpišite!

Sodček.  Z največjim veseljem! ( Podpiše
in da pisanje Bojidaru )

Božidar.  Sedaj pazite! Ko naštejem do
tri, stal bode Božidar pred vami. (Vsi stoje
pričakujejo.)

Ena! (Skloni se pokonci ter vrje berglo
strani.)

Dve! (Potegne si plašč , 5 katerim je bil
ogrjen, čej glavo in ga vrije strani.)

In ena je tri!  ( Obriše si % ruto obraj ,
vrije lasuljo strani.)  Tu je Božidar pred vami.

Andrej.  Kaj je to ? Nezaslišana sleparija!

Sodček.  Kaj menite, da je pri vedeže-
valkah kaj drugega kot sleparija ? ( Mihi.)  Ali
hočete morda še zaklad kopati? (Jožetu.)  Ho¬
čete raje enajst sov vloviti?

23

Miha.  Hvala Bogu, nisem še izgubljen!
Takoj pojdem h gospodu župniku. In notri
se mora zopet mir naseliti. (Pokale na srce.)

Jože  Da bi moral zopet sove loviti, grem
raje h gospodu župniku. Potem po noči zopet
lahko spim in bodem zadovoljen in srečen.

Sodček  ( Andreju , ki temno pred se \re).
In vi rajši prodaste svoje dete, akoravno ste
je že dali pismeno Božidaru?

Andrej.  To je brez vsake veljave.

Sodček.  Oho potem zve vsa vas, kaj je
hotel bogati Andrej priznati vedeževalki!

Andrej.  Božidar, tu mojo roko ! Mora že
tako biti. Ko sem vas danes eno uro iskal,
spoznal sem še-le vašo vrednost in pa kakšno
krivico sem vam storil. Odpustite mi! Ostane
pn tem, kakor smo se domenili.

Božidar (ga objame).  Saj sem vedel, da
l e  pod razkavo skorjo dobro srce.

Jože (Jaki).  Kdo si pa ti ? (Izvleče ga i^
ozadja.)

Jaka.  Božidarjev pomagač sem. Ali ni
pristen, be ? (Ka\e svoj obra%.)

Sodček (je med tem donesel čaše).  In sedaj
Pa^ otroci, izpijmo ga merico na zdravje za¬
ročencev! Bog ju živi! Živela!

Vsi (trkajo s kozarci).  Živela, živela, živela 1

(Zastor pade.)

Kmet — Herod,

ali:

gorjč mu, ki pride dijakom v roke!

Burka s petjem v dveh dejanjih.

Osebe:

Gašper, kmet in krčmar v Zakotju.

Matij če, stari oče.

Janko, i

Vinko, > dijaki iz Ljubljane.

Zdravko, >

Zdravnik, branjevec z jajci, 2 hlapca.

Godi se v Gašperjevi kuhinji.

Prvo dejanje.

Prvi nastop.

(Gašper, oblečen po stari noši, je prav nerodno iz le¬
sene sklede mlečno kašo in prigrizuje skorjo kruha; ko
se naje, vzame staro pipico v roko in odtrga košček
zamazanega časnika, da si jo prižge.)

Gašper.  Lejte si no, tukaj mi je naš trgo¬
vec zavil novi robec v ljubljanske „cajtenge“,
bo pa treba pogledati, kaj je kaj novega. (Na¬
takne si velika očala ter bere nerodno in pretrgano.)
„Po-li-tič-ni pregled.“ — Poli-tični, kaki tiči
so neki to? Takih tičev še nisem videl v Za¬
kotju. Aha, od kakega poliča bo, ali kaj ? —
Se takoj vidi, da morajo biti to učene „caj-
tenge“. — „Evropo“ — da, ta je velika, v
n ji se more veliko zgoditi, saj se že pri nas v Za¬
kotju veliko prigodi, in vendar je to le majhna
vas. — ( Bere dalje.)  „Turško“ — to je padalec
od nas, tam se gotovo tudi veliko novega zgodi,
a h kaj to meni mar! ( Obrne list na drugo stran.)
Aha, to bo pa že nekaj, to bo pa treba brati :
»Ljubljana 11  —■ da, tam sem že večkrat bil, ko

28

sem prodajal metle — tam se tudi veliko do¬
godi. (Bere)  „Ljubljana. 28. sušca. Prihodnjo
nedeljo, 4. aprila, bode tukajšnja slov. kršč. so-
cijalna zveza predstavljala : „Tri kralje z Jutro-
vega.“ — Tristo medvedov! To mora pa že
lepo biti! Jaz še enega kralja nisem nikoli
videl, in tam hočejo kar tri naenkrat poka¬
zati. Kje jih bodo neki dobili ? Da, v mestu
imajo res vsega dosti, o čemer se nam tukaj
na deželi še ne sanja ne. Gotovo so si jih dali
pripeljati po železnici. No, ko dobimo pri
nas v Zakotju pošteno cesto, kar se bo menda
kmalu zgodilo, potem bomo tudi mi nekoliko
bolj napredni, saj smo res še daleč zadaj (Po¬
loni roko na čelo in pogleda %opet v časnik.)
Poglej no, trije kralji mi kar ne morejo iz
glave, tako neznansko rad bi jih videl. Kaj pa,
ko bi šel v nedeljo v Ljubljano? Da, ta bo
prava! Kar tje pojdem, kaj tacega se ne vidi
vsak dan. Kako bodo moj očka gledali — škoda,
da je moja Katrica že v krtovi deželi, Bog ji
daj dobro — ali, kako se bodo očka čudili,
če jim porečem : Jaz sem bil pa v Ljubljani
in sem tamkaj videl tri kralje ! Kako me bodo
potem drugi kmetje v Zakotju občudovali in
spoštovali! Prav zares, kar tja pojdem, če prav
me stane dvajset krajcarjev!

(Od daleč se sliši petje. Gašper hodi poslu¬
šajoč gori in doli; pogleda sko^i okno)
Gaudeamus igitur,

Juvenes dum sumus!

Post jucundam juventutem,


Post molestam senectutem,
Nos habebit humus.*)

29

Gašper.  Kakšno petje je neki bilo? Kdo
pa gre tod mimo? Menda pojo francozko.
[Pogleda %opet sko^i okno)  To so gotovo štu¬
dentje iz Ljubljane. Ravno prav so prišli ; ti
bodo mogoče vedeli, kaj je s temi tremi kralji,
in mi lahko povedo, kje jih je mogoče videti.
(Kliče sko^i okno)  Ala! Slišite, gospodje! Ne
hodite vendar kar tako naprej! Kam se vam tako
mudi ? Ali bi ne hoteli prižgati svojih pipic?
— Ali hočete — no, kaj naj rečem ? — ali
hočete — tako je vroče, gotovo ste žejni, kar
notri pojdite, jaz imam prav dobro pivo!

Dijaki (se bližajo, pojoč, kakor preje:)

Poj, dokler cvetoč obraz
Nosiš še po sveti!

Saj, ko starost ti prikima
Tvojega življenja zima,

Več ne moreš peti!

Gašper ( med tem % pvahnim kretanjem sam
s saboj polglasno govori in potem še enkrat %a-
v pije sko^i okno  :) „Če pridete noter, dobite
zastonj vrček piva!“ — Aha že gredo, glej
Jm no, kako hitč, to dela pivo! To sem si

*) Slovenski:

Veselimo se, ker nam
Raj mladosti sije!

Po tej blaženi mladosti,

Po prežalostni starosti,

Zemlja nas pokrije.

3 °

modro izmislil, da sem jih na pivo povabil.
Pa je res dobro, ako človek vsako priložnost
porabi, da se malo izuči. Seveda je treba tudi
v glavi obdržati, česar si se enkrat naučil. Tako
sem enkrat v krčmi na nekem prižigalu, s ka¬
terim se pipe prižigajo, videl napisan nek pre¬
govor, ki tako-le pravi: „Kar je voda za gos-
jake, to je pivo za dijake, oboji ljubijo mokri
,klement‘ (element), oboji so vedno žejni.“ —
To mi je padlo ravno sedaj, v pravem času
v glavo Toda, so že tukaj!

Drugi nastop.

(Gašper. Vinko, Janko, Zdravko.)

Vinko.  Poglej no, saj je to naš Gašper!
Dobro jutro, Gašper!

Janko  in Zdravko.  Morgen, morgen!

Gašper.  Bog daj, Bog daj! — Kaj ? Ali
me že poznate.' To je pa čudno!

Vinko.  To se vam čudno zdi? Mi, pa bi
ne poznali prvega in najbolj izobraženega kmeta
v Zakotju? Tega občeznanega veljaka našega
časa:!

Gašper  (j ^a se).  Kako veliko spoštovanje
imajo do mene! [Glasno.)  Pustimo to! Torej,
kaj sem hotel reči: Dober večer, gospodje!
Ali bi ne hoteli sesti, saj ste gotovo utrujeni.''

Janko.  Ali pa tudi ne, kakor se vzame,
toda mi smo žejni !

Zdravko.  Ali ga imate znabiti kaj mo¬
krega?

3 '

Gašper.  Da, takoj bo tukaj, toda potem
morate tudi vi meni skazati malo uslugo !

Vinko.  To bo za nas velika čast.

Gašper.  Bodi že to, kakor hoče, ali ustregli
mi boste gotovo, kaj ne ?

Janko.  Z največjim veseljem.

Zdravko.  Kar naravnost nam povejte. Kaj
imate na srcu, kaj želite od nas ?

Gašper.  Torej dobro. Glejte, tukaj v časo¬
pisu berem ( natakne očala in bere prav učeno ) :
„Ljubljana, dne 28. sušca. Prihodnjo nedeljo,
4. aprila, bode tukajšnja slov. kršč. soc. zveza
predstavljala: Tri kralje z Jutrovega.“ (Od¬
logi očala.)  Sedaj bi vas rad najpreje vprašal,
če veste, kakšni kralji so to ?

Vinko.  Gašper, Melhijor, Baltazar.

Gašper.  Ne, tako me ne boste vlekli! Ti
so že zdavno mrtvi in ležč pokopani tam gori
nekje na Nemškem v Kelmorajnu ali kako se
že pravi.

Tanko.  In vendar je tako, le da ne pri¬
dejo kralji sami, v svoji osebi, ampak jih drugi
predstavljajo.

Gašper.  A tako ! že razumem, v jaslicah.
Toda pri nas v Zakotju jih postavimo že 14 dni
po božiču, tam v Ljubjani so pa še daleč
zadaj, da jih pokažejo šele v aprilu.

Zdravko.  Občudovati moram vašo bistro¬
umnost, vendar ste žalibog na krivem potu.
Tako priprosta, kakor se vam zdi, stvar vendar
le ni. Tamkaj vse nekako tako naredč, kakor
s e je takrat godilo, seveda so le osebe druge.

3 2

Vi še kaj takega niste videli, to vam pa povem
prav za gotovo. Ce greste v Ljubljano in se
udeležite te predstave, potem bodete že s pri¬
povedovanjem o tem celo Zakotje spravili po
konci in vsi vaši sosedje vam bodo zavidali
toliko srečo.

Gašper.  Ali bi bilo res tako ?

Vinko.  Da, to vam lahko rečem, kaj ta-
cega še ni videl noben Zakočan.

Gašper.  Ali kako je pa s kamelami in
sloni, ali so ti tudi zraven ?

Zdravko.  Seveda, vse kakor takrat, celo
oslov ne manjka.

Janko {poje).  Piva gor! piva gor! Ob¬
stati mi ni več!

Gašper.  Da, takoj dobite piva, ali še nekaj
mi je prišlo na misel: Ako kralji sami ne mo¬
rejo priti, ali bi jih ne mogli vi ravno tako
predstavljati, kakor krščanski socijalci v Ljubljani •

Janko.  To se razume, pa še veliko boljše.
Toda meni je poginiti od žeje, grlo mi je čisto
zasušeno.

Gašper.  Da, da, — to je tudi res, saj je
tako vroče; toda to je moja skrb, prinesem vano
dosti piva, cel sodček, če hočete. ( Odide .)

Tretji nastop.

(Prejšnji brez Gašperja.)

Vinko.  Temu kmetu jo pa lahko za¬
godemo !

Janko.  Toda kako? — to je vprašanje.


33

Zdravko.  Na vsak način kako prav ne¬
dolžno ; kmetič je res nekoliko domišljav in
prismuknjen, sicer pa poštena duša.

Vinko.  No, dobro, vrat mu ne bomo sne¬
mali in ne koles z ojes jemali, take pobalinske
budalosti brez dovtipa prepuščamo pouličnim
klatežem.

Janko.  To sem pa radoveden, kaj neki
nameravaš ?

Vinko.  Moj predlog je ta, da naredimo
kmeta za aprila ; kako, to bo že samo ob sebi
prišlo, ako le malo poskusimo. Na vsak način
mora kmet predstavljati kralja Heroda. Toda,
že prihaja s pivom. Hura !

Bog vas živi, Gašperček,

In vaš peneči ječmenček!

Četrti nastop.

(Prejšnji, Gašper.)

Gašper veliko steklenico piva in dvema
neenakima kozarcema).  Gospodje študentje, naj
mi ne zamerijo, da jim prinašam le dva ko¬
zarca ! Imeli smo tri, ali enega mi je Franček,
ki je sedaj v šoli, na tla vrgel, pa je šel „kaput“.

Zdravko.  O, zato se ne bomo skregali
ne, saj kozarcev ne potrebujemo, mi pijemo
kar iz vrčka.

Gašper.  Kako ste vendar dobri, gospodje!

Janko.  Študentje so vedno „nobel“.

3

34

Vinko.  No, dajte le sem ! {Pije.)  Izvrstno
pivo, to drči po grlu, kakor z oljem namazan
blisk ! Na zdravje, Janko! {Da nato vrček Janku.)

Zdravko (kmetu).  Na vase zdravje! ( Pije
in da potem vrček Gašparju.)  Tako! sedaj pa še
vi pijte !

Gašper {pije in med tem vstane).  Da, to
vam pa povem, pivo iz moje kleti, to je bilo
še vselej dobro in žlahtno ! Takega nima vsak!
{Pije.)  Toda, da ne pozabim, kako bode pa
s tremi kralji ? (Med sledečim pogovorom še vedno
segajo po vrčku in pijo drug %a drugim.)

Vinko.  Dobro, da ste nas spomnili; sedaj
so grla zopet namazana, zato se kar tega po-
primimo! Kaj bi torej radi od nas?

Gašper.  Če smem povedati ?

Zdravko.  Le ne prikrivajte svojih želja
in čutil ; na dan z njimi!

Gašper.  No potem pa bodite tako pri¬
jazni in predstavite mi kar tukaj v moji hiši
tri kralje ! — Ali sedaj mi je prišlo na misel,
da se to vendar ne more zgoditi, ker nimamo
kamel in slonov.

Janko.  No, če bi šlo samo za kamele,
teh je dovolj, take smo že večkrat naredili.

Gašper.  Naredili ste jih ? Ne, tega ne ver¬
jamem, dokler jih ne vidim, toda morebiti bi
šlo tudi brez kamel? Glejte, če svojo stvar
dobro izvršite, dobite še en vrček piva in moja
dekla vam bo prinesla polno ponev pečenih
klobas na mizo, in če tudi ni nobenih kamel
zraven.

35

Vinko.  Dobro, za to bi se že dalo nekaj
narediti, ali žalibog, to še ne gre kar tako, ker
manjka še ene osebe.

Gašper.  Se ene osebe, čemu neki' Trije
kralji so vendar trije, in vi ste tudi trije, torej
nobeden preveč, nobeden premalo.

Vinko.  Toda vi ne mislite na kralja He¬
roda, ta mora biti tudi zraven.

Gašper.  Tega še videti nečem, zanj mi
ni nič! to je bil malovrednež, potepuh, lump,
zverina!

Vinko.  In vendar mora biti ta kralj na
vsak način zraven. Ravno v tem obstoji glavna
stvar pri predstavljanju te zgodbe, da trije
kralji prekanijo kralja Heroda, kakor je zaslužil.

Gašper.  A, kaj še, to bi bilo vendar škoda,
če bi nam ta bedasti kralj Herodež vso stvar
skazil. Ali ne veste nobenega pripomočka ?

Zdravko.  O seveda, vi sami bodete igrali
Heroda.

Gašper ategnjeno ).  Jaz?

Zdravko.  Da, Vi. Vi ste prebrisan mož,
kakoršnih je gotovo malo v Zakotju. Vi bi go¬
tovo dobro predstavljali kralja Heroda.

Gašper.  Da, jaz morem in znam veliko,
to vam moram priznati. Že moja rajna stara
mati so prerokovali, ko sem ležal še v zibelki:
Ta dečko gotovo ne doživi starosti, je preveč
prebrisan ; saj si že sedaj ne pusti nobene pa-
liee v roke dati, takoj misli, da je klobasa.
To so imeli prav; kdor me hoče prekaniti, ta
mora zgodaj vstati.

3

36

Zdravko.  Torej dobro, je že dogovorjeno,
mi predstavljamo tri tuje kralje, in vi igrate
kralja Heroda.

Gašper.  Toda poprej bode treba poskusiti,
jaz vendar ne verjamem, da bo kar tako šlo.

Vinko.  Seveda, to se zgodi vselej pred
predstavo. Poskusiti hočemo takoj sedaj le,
prava predstava naj bo danes teden.

Gašper.  Ali od kod naj vzamemo kraljeva
oblačila ?

Janko.  Kaj še! Kraljevih oblačil gotovo
ni v Zakotju na prodaj. Toda tu vam že jaz
lahko pomagam. Znan sem dobro z gospodom
društvenim predsednikom v Ljubljani, ta nam
bo gotovo za danes teden vse potrebno posodil.
Pri poskušnji se pa lahko opravi tudi brez
posebnih priprav in oblačil, tu si bomo že sami
pomagali.

Gašper.  Kaj bom pa moral govoriti in
delati?

Vinko.  Prav malo; glavna reč je, da mirno
sedite in tako dolgo molčite, da vas vprašamo.

Gašper.  Molčati ? Ali je to taka umetnost?

Janko.  Seveda; a ne mislite, da je stvar
tako lahka! Molčati je velika umetnost; zato
stavimo vsak eno krono, da ne bodete mogli
niti pol ure molčati.

Gašper.  Že prav, velja! Ali mislite, da
sem taka klepetulja ? Bodete že videli, molčati
znam, kakor da bi ne imel jezika.

37

Janko.  No, torej dobro! Dajte sem roko
v znamenje, da sprejmete stavo! ( Gašper mu
krepko stisne roko.)

Zdravko.  Torej, sedaj velja: tri krone
dobiti ali zgubiti!

Gašper.  Ne treh, eno!

Zdravko.  Prosim, ne zamerite : vi ste z
vsakim izmed nas stavili za eno krono, to dd
skupaj tri krone.

Gašper.  Mi je še ljubše, saj bom tako
jaz dobil.

Zdravko.  Le ne preveč drzno, le verje¬
mite, da bomo vse mogoče poskusili, da vas
prisilimo govoriti. Mi tudi dobro vemo, da
znašajo tri krone 300 beličev, in to je torej
precej denarca za študenta, za to se dobi pet¬
najst vrčkov piva.

Gašper.  Počnite, kar se vam zljubi, le
dotakniti se me seveda ne smete, ali pretepati
me, in mi tudi nobene stvari ne pokvariti ali
pokončati.

Vinko.  Sprejeto! Sedaj se torej lahko
prične poskušnja. Poprej vam pa hočem še
jasno povedati, kaj imate storiti: 1. morate

mirno sedeti ; 2. morate toliko časa molčati,
da vam rečemo : dobro jutro, kralj Herod, ali
ste dobro spali? 3. na to morate odgovoriti :
Hvala za milostno vprašanje!

Gašper.  Nič druzega?

Janko.  Ne, nič drugega, drugo bo potem
ze samo ob sebi prišlo.

Gašper.  Ali moram že molčati t

3 8

Vinko.  Ne, sedaj še ne, vam bomo že
povedali. Poprej vas moramo še prav posaditi
in odkazati, kje naj sedi kralj Herod. ('Janku
in Zdravku .) Pojdimo zdaj, da dobimo po¬
trebnih stvari!

Janko  (proti občinstvu).  To bo pa lepa
študentovska burka, katere kmetič ne bo zlepa
pozabil. (Dijaki odidejo.)

Peti nastop.

Gašper.  Ne, tako lahko pa še nisem nikoli
zaslužil treh kron, za te bi moral veliko metli*
prodati. Taki-le študentje so res lahkomiselne
stvarce, sicer bi ne bili naredili take neumne
stave. Saj bi vendar morali vedeti, da ni lažjega,
kakor jezik za zobmi držati; — in par besedi:
„hvala za milostno vprašanje“, to je še le prava
coprnija za me! In za to staviti tri krone!
To je vendar preveč bedasto! Prav za prav
bi stave še sprejeti ne smel, ker gotovo dobim.
— Da, da, ti študentje so zapazili, da znam
tako dobro govoriti, in zato mislijo, da ne
znam molčati. Govoriti znam dobro, to je res,
a molčati znam še bolje. —- Če bi bila moja
Katrica še živa, bi se čudila, kako znam go¬
voriti s temi učenimi gospodi! In če bomo
drugi teden zares predstavljali tri kralje, kako
še bo vse čudilo v Zakotju ! Gotovo bo rekel
vsak : „Kako vam je ta Gašper imeniten dečko,
toliko mi vsi skupaj ne zmoremo!“ — Juhej!
(Poskoči.) (Zavesa pade.)

39

Drugo dejanje.

Prvi nastop.

(Gašper, Vinko, Janko, Zdravko.)

(Dijaki vstopijo; prineso sod, velik rdeč
dežnik, pisano konjsko plahto , staro nagubano
kučmo [polhovko], metlo in debelo repo.)

Gašper  ( pride %a njimi).  Aha, saj ste že
zopet tukaj. Ali kaj hočete s temi repami, ki
ste jih tukaj s seboj privlekli ? Menda me ne bote
polivali ali z metlo po obrazu bili ?

Vinko.  Ne, bodite le brez skrbi, nič se
vam ne zgodi. ( Janku in Zdravku .) Stopita sem,
primita, da ga postavimo! ( Privale sod, posta¬
vijo nanj stol in nad njim razprostre dežnik.)

Gašper.  Kaj pa to pomeni? To je vendar
naš sod za meso!

Vinko.  Ta nam bo predstavljal kraljevi
prestol Herodov.

Gašper.  Naš sod kraljevi tron ? Tega sem
si pa mislil jaz vse drugače. Menil sem, da
mora biti to mehka blazina, z najvoljnejšim
perjem nabasana.

Zdravko.  Glejte, ljubi očka, vi imate čisto
prav, toda, to je tudi le za poskušnjo, le za
silo. Ko pridejo prihodnji teden potrebne pri-

40

prave iz Ljubljane, potem bo seveda prestol
prevlečen s svilo in žametom, in nabasan s
pavovim perjem.

Gašper.  A, tako! Jaz sem prav tako
mislil.

Janko.  No, sedaj pa le sem, da vam po¬
magamo gor!

Gašper.  A kaj še, menite li, da sem kakor
trhel štor, da bi ne mogel sam priti na prestoli
[Stopi nerodno gori in se vsede , Vinko se postavi
poleg njega na sod.)

Vinko.  Zdravko, daj mi sem škrlatasti
plašč! ( Zdravko mu poda konjski koc.)

Gašper.  Kaj! Ta stara cunja naj bi bila
škrlatasti plašč?!

Vinko  ( pritrdi , da).  Le mirno, to je vse
le za silo, pravi kraljevi škrlatni plašč pride že
ob svojem času iz Ljubljane.

Gašper.  Ali naj vam dam rajši za poskuš-
njo kako čedno novo rjuho ?

Tanko.  To je sedaj vse eno.

Vinko.  Kje je kraljeva krona ?

Zdravko.  Tukaj! ( Poda polhovko.)

Gašper.  No, če bi ne vedel, da je to le
za poskušnjo, bi te stare kučme gotovo ne
dejal na glavo.

Vinko  ( pritisne mu kučmo na glavo).  To
se razume, vse le za poskušnjo. Zlata, z de¬
manti okrašena krona pride ravno tako iz Ljub¬
ljane. — Dobro, sedaj še kraljevo žezlo!

Janko {da kmetu metlo v roko).  Sprejmite
s tem žezlo kraljeve časti!

4i

Gašper.  Torej za enkrat metlo! — Pa
me menda s tem ne mislite žaliti ? Jaz sem
pred vsem kmet in posestnik v Zakotju in se
pečam z metlarijo le tako postransko.

Vinko.  Vedno in sproti pozabite, da je
to le za silo. Žezlo z dragimi kameni se go¬
tovo naroči iz Ljubljane. Sedaj manjka samo
še državnega jabolka !

Zdravko (mu poda repo).  Je že tukaj.
(Vinko jo da kmetu v levico.)

Gašper.  Saj imam debel paradajzar, ta
bi se vendar bolj podal; ali naj ga poiščem ?

Janko.  Prihodnjič, ako ne pride kaj bolj¬
šega iz Ljubljane.

Vinko (še enkrat vse pregleda in vredi).
Tako, sedaj je kralj Herod gotov. Živijo naš
kralj Herod ! ( Skoči dol.)

Vsi trije.  Živijo, živijo, živijo !

Gašper (je^no).  Kaj, temu falotu bodete
„živijo“ klicali, temu bedaku, temu oslu tra¬
pastemu, ki je takrat dal vse otroke postreljati?

Zdravko.  Le nikar se ne hudujte, vi nas
le napačno razumete. Ne kralju Herodu, ampak
vam velja ta živijo !

Gašper.  To je kaj druzega, to sem tudi
hotel reči.

Vinko.  Sedaj pa pride najvažnejše. Ko
naštejem do treh, morate mirno sedeti in no¬
bene besede več ziniti, dokler vas ne vprašamo :
„Dobro jutro, kralj Herod, ali ste dobro spali ?“
Potem odgovorite resno in častitljivo: „Hvala
za milostno vprašanje.“

42

Gašper.  Saj že sedaj molčim.

Janko.  Toda hočem vas še enkrat nato
opomniti, kajti tri krone so nam vendar dražje,
kakor cela predstava treh kraljev.

Gašper.  Res? Ali ste videli? Ali vam je
žal, da ste stavili? meni nikoli.

Vinko.  Torej, sedaj se razumemo. Ena,
dve in . . .

Gašper.  Se eno besedo. Bodite tako dobri
in denite par polen na ogenj! Naročili so mi,
naj zoreč zavrem, predno domov pridejo 1

Janko.  To se bo zgodilo.

Vinko.  Torej sedaj! Ena . . .

Gašper.  Čakajte, še nekaj! Pazite nekoliko
na mleko, da ne uide čez!

Janko.  Ne bo treba, je že ušlo! ( Sliši se
cvrčanje .)

Vinko.  Sedaj je pa že dosti. (Hm.) Ena
dve, tri.

Gašper  (dela čudne obrabe, tnu^a se in
namrduje, kakor bi hotel še nekaj povedati.)

Janko (po kratkem odmoru, med katerim
dijaki čudeč se stoje pred Gašperjem in ga ogle¬
dujejo).  Izhajajoče jutranje solnce me še ni
nikoli tako razveselilo, kakor pogled te nerode.

Vinko.  Povejte vendar, gospod kmet, ali
še dvomite, da bi znali tudi kamele narediti . r

Zdravko.  Na vsak način, to se mora pri¬
znati, za razstavo goveje živine na Dunaju bi
ne mogli dobiti lepšega vola — hotel sem reči
zakoškega kmeta — kakor tega tukaj.

43

Vinko  ( obrnjen od Gašperja proč).  Sicer
ima res trdo oslovsko kožo, ali čakaj, jaz ga
že prisilim, da bo govoril.

Gašper [$ase).  Nikoli ne.

Vinko.  Če sem prav slišal, ste že sedaj
govorili. ( Gašper ^maje ^ glavo.)  Naj bo. Janko,
vzemi korec, in pogasi z njim ogenj! ( Janko
odide , Gašper %uga % metlo.)

Zdravko.  Vi morate pa tudi mirno sedeti,
to je tudi dogovorjeno. ( Gašper se praska ^a
ušesi in vzdigne metlo.)

Vinko [Zdravku).  Kako se vendar junaško
drži, bomo morali naposled še njegovega očka
poklicati. ( Gašper se %opel popraska.)

Janko [se vrne).  No, dovolj je, jaz pred¬
lagam, da gremo domov.

Zdravko.  Pojdimo!

Vinko.  Toda obljubljene klobase — te bo
vendar treba vzeti seboj!

Janko.  To se razume. [Snamejo ^ vilicami
tri klobase, ki vise v kotu pod stropom.)

Vinko [kai-e klobase kmetu in občinstvu).
Žlahtne klobasice, še vrček piva, in večerja bi
ne mogla biti boljša. [Si ra^dele klobase .)

Janko.  No, dobro jutro, Gašper! Pripo¬
ročamo se vaši naklonjenosti in ne bomo po¬
zabili daleč na okrog raztrobiti tega junaškega
čina.

Vinko.  Dobro se zabavajte, in ne pozabite
povedati pri družini, da jo lepo pozdravljamo !

44

Zdravko  (tiho kmetu).  Le junaško se držite,
gotovo boste dobili!

Vsi trije.  Morgen, morgen, morgen !

(Potem se smešno priklanjajo in plešejo okrog
kmeta in med tem %ačno peti pesem , katero pri
odhodu nadaljujejo in končajo ) .'

Če študent na rajžo gre,

Dobro pije, dobro je,

Mati da mu par klobas,

Oče pravi: Was ist das:

Juhajdi, hajdi, hajda,

Juhajdi, juhajda,

Juhajdi, hajdi hajda.

Juhajdi, hajda.

To je tisti dragi ,pos“

Ki povsod nas pelje skoz.

Če je lačen, trkat gre,

Tja na vrata farovške.

Juhajdi, hajdi hajda itd.

Častni župnik, dober dan,

Dober dan, gospod kaplan.

In prikloni se do tal,

In mu ni nikoli žal.

Juhajdi, hajdi hajda itd.

Kjer pa nova maša je,

Zanj najboljša paša je.

Med gospftdo tam sedi
Z žlahtno piško se masti.

Juhajdi, hajdi hajda itd.

Vince pije, kar se da,

Zraven poje iz srca;

Živi Bog študente vse,

Mašnike in matere!

Juhajdi, hajdi hajda itd.

(Petje postaja vedno bolj tiho,)


45

Drugi nastop.

(Gašper — pozneje dva hlapca in ded.)

Gašper  ( previdno gleda okrog).  Ti falotje
bi me res bili kmalu prisilili, da bi bil govoril.
Toda dobro sem se držal, to so morali sami
priznati. Sedaj se delajo, kakor da bi hoteli
oditi, pa to delajo le tako —e, jih že poznam.
Bržkone se sedaj tudi oni preoblačijo v kralje.

(Gleda ^opet okoli)  Takoj bodo zopet tukaj in
se postavijo na prežo, radi bi dobili tri krone

— seveda — dobro naj jim teknejo! Haha!
(Re{i se.)  Plačati bodo morali, in ako bodemo
potem drugi teden igrali tri kralje, bode ta¬
krat veselje toliko večje. ( Gleda okrog.)  Če mi
le te kanalje študentovske ne pošljejo na vse
zadnje res še očeta na vrat; nič jim ni zaupati.
In če tudi, — ko sem rekel A, rečem tudi B

— in če tudi samega našega gospoda župnika
pokličejo, molčal bom, kakor krt. [Posluša.)
Toda tiho, že zopet gredo!

Prvi hlapec  ( stopi s sekiro v roki na oder,
\ a VJ a  \aiudeno in govori):  O, za božje čase,
kaj pa je to? Gašper! Kaj pa počnete tukaj?

— Kaj sevam je zgodilo? Zakaj ne govorite?
C Maje ^ glavo.)  To pa tudi ni kar tako samo
od sebe. (. Zavpije sko^i okno.)  Andrej ! Pojdi no
brž noter! (Zase):  Ne, kaj tacega se mi paše
ni pripetilo.

Andrej  ( drugi hlapec).  Kaj pa je? Kaj

je to?

40

Prvi hlapec.  Da, to tudi jaz pravim, kaj
more biti druzega, kakor, da se je našemu
gospodarju nekoliko zmedlo. Tu je treba hitre
pomoči. Le urno skoči k doktorju, naj takoj
sem pride ! Pa Bog ne daj komu drugemu kaj
praviti o tem, sicer bi bilo takoj vse v ognju !
(Andrej odide .)

O, ubogi MatijČe, kaj bo neki rekel? Da
bi ga le še ne bilo takoj domov! (Pogleda
sko^i okno.)  Ah, škoda, je že tu.

Matijče (stari oče).  Ka-a-aj je pa to?

Hlapec.  Da, ljubi oče, tukaj sedi vaš
Gašper, kakor nor, nobene besede ne morem
spraviti iz njega.

Matijče.  Gašper! Gašper! Kaj ti je vendar?
Reci vendar kakšno! Ali mi nič ne odgovoriš?
Zakaj gledaš tako zmešano ? Vsaj z menoj
govori! O, to vendar ni za nikamor! (Hlapcu)'-
Urno, urno po doktorja, morebiti bo ta še
pomagal!

Hlapec.  Je že Andrej šel.

Matijče.  Ali povej mi, kaj misliš, da se
je Gašperju pripetilo?

Hlapec.  Gotovo se mu je zmedlo.

Matijče.  Da, da, zmedlo se mu je, tega
sem se jaz že dolgo bal, saj mu je bilo vedno
tako nekam čudno v glavi. — Sem že zjutraj
mislil, da nas danes še kaj hudega čaka. Po¬
misli, danes na vse zgodaj sem videl črnega
polža, ki je lezel od desne proti levi — to


47

pomeni vedno kaj slabega. Poglej tam-le v
pratiko, gotovo je tudi danes nesrečen dan!

Hlapec.  Danes je prvega aprila.

Matijče.  No, to imamo že zopet; prvi
april je najbolj nesrečen dan v celem letu, na
ta dan je bil Antikrist rojen.

Hlapec.  Ej, pustite to, to je vse le prazna

vera.

Matijče.  Naj bo prazna vera, če hoče,
toda nekaj resnice je na tem, le verjemi mi, jaz
sem starejši od tebe.

Tretji nastop.

(Prejšnji. Branjevec z jajci.)

Branjevec (pride noter med lajanjem psov
in kokodakanjem kokoši , s košem jajc na hrbtu).
Dober dan, Matijče! Kako je kaj z jajci? Danes
dobite tri beliče več za ducat, in surovo maslo
je tudi poskočilo.

Matijče.  Kaj so mi mar jajca in surovo
maslo ? Če bi bil le moj Gašper zopet zdrav,
potem bi jih pri nas kar zastonj dobili!

Branjevec (šele sedaj ^agleda Gašperja ter
ga ogleduje).  Ne, ne, kaj tacega še žive dni
nisem videl. Ali vam hočem nekaj povedati ?
Ta ni bolan, ampak gotovo je začaran.

Matijče  ( prestrašen ). Kaj pravite ? začaran ?

Branjevec (s poudarkom).  Da, začaran,
obseden od hudiča. To pride odtod, če kdo

4 8

glavo tako visoko nosi, in če kdo poštene
ljudi goljufa z gnilimi jajci, ali staro surovo
maslo v novo prenareja in kot sveže prodaja.
To pride od tod; tu imate plačilo!

Matijče.  Moj Bog! Moj Bog! Kaj naj
začnemo ? Povejte vendar, vi pridete s toliko
ljudmi v dotiko, ali ne bi vedeli kakega pri¬
pomočka proti temu?

Branjevec.  Morebiti vem, bom poskusil,
kar je v moji moči. Nekoliko razumem o za¬
govarjanju, hočem poskusiti, če bi ne mogel
izgnati hudiča.

(Govori med smešnim pripogibanjem ) :
spredaj:  Hokus, pokus, lokus, kokus;
na desni : lakus, kvakus, drakus, knakus;
\adej nad sodom:  ikus, kvikus, mikus, drikus ;
na levi:  ukus, tukus, tajfel spukus.

(Gašper mahne % metlo po jerbasu , da pa¬
dejo jajčje lupine ven.)

Branjevec.  Vsi dobri duhovi! (Zbe(i.J

Hlapec  (pogleda sko^i okno).  Ah, sedaj
gre zdravnik. To je dobro, izganjati hudiča je
tako sama neumnost. [Pobere nekaj jajčjih lupin
in jih vtakne v %ep.)

Četrti nastop.

(Prejšnji brez branjevca, zdravnik z Andrejem.)

Zdravnik.  Dober večer, Matijče! Kako je?

Matijče.  O, gospod doktor! gospod doktor!
Poglejte vendar našega Gašperja, pomagajte


49

nam, storite vendar, kar vam je največ mogoče,
za denar nam ni prav nič.

Zdravnik  ( preiskujoč bolnika).  Koliko časa
je mož že v tem stanju ?

Matijče.  Ne vem prav natanko, nikogar
izmed nas ni bilo tukaj, ko mu je to prišlo.
Se pred dobro uro je bil pri nas na polju.
Potem je šel domov, da bi pojužinal in za nas
zavrel mleka in zorca Južino je že vso snedel,
kakor vidite {pokale pralno skledo ), ali mleko
je ušlo čez in ogenj je pogašen.

Zdravnik.  To je bil pa gotovo kak tujec

tukaj.

Matijče.  Gotovo bo kaj tacega, ta je moral
to prizadeti ubogemu Gašperju. Moj Bog, kaj
naj začnem, ubogi starec, če bi Gašperja več
ne bilo? To bi bila moja smrt! ( Vije roke.)

Zdravnik.  Le potolažite se, dobri ded,
Gašper ne bo umrl, o tem sem že prepričan.
Zdi se mi, da si je to trdno misel v glavo
vtepel, da je kakšen kralj ali cesar. Ker mu
je manjkalo kraljevih znamenj, zato je znesel
skupaj to šaro. Najpreje ga hočemo bacniti
raz njegovega namišljenega prestola in mu
potem vzeti našemljeno kraljevo opravo. ( Hlap¬
cema .) Pojdita sem, pomagajta, da ga primemo!
(Gašperja vzdignejo s stola in mu odvzamejo po¬
samezne stvari.)

Matijče (med tem):  O, ubogi moj Gašper!
Kaj sem moral vse doživeti! (Vzdihuje.)

4

5 °

Zdravnik.  Potrpite! Potrpite! ljubi očka!
(Hlapcema .) Sedaj mi prinesite korec vode in
brisačo ! ( Prinese. Matijče obriše i ruto Gašperju
obrai.) {Zdravnikdedu.)  Bodite potolaženi, gotovo
je še mnogo upanja. ( Hlapcema .) Sedaj ga držite,
pa previdno, da me ne ugrizne. ( Zdravnik po¬
moči brisačo v vodo in jo dr^i Gašperju na čelo)

Gašper (skoči po konci in vpije).  Sedaj je
pa že dosti! O, preklicana reč! Sedaj je vse
izgubljeno! Oh, jaz ubogi siromak!

Matijče.  To je dobro, da zopet govori.

Gašper (divje).  Da, zopet govori! K temu
ste me samo Vi prisilili. Sedaj je pa cele
„storije“ konec, in tri svetle kronce, bes jih
vzemi! O, človek mora res obupati. Vse ste
mi uničili !

Zdravnik.  Toda, ljubi mož, kaj vam je
vendar, kaj smo vam uničili ?

Gašper.  Da, le poglejte, gospod doktor,
vse se je tako lepo pričelo in imeli smo igrati
tri kralje z Jutrovega in jaz sem bil kralj
Herod. Prav za prav smo šele poskušali, in če
bi jaz sedaj dobro igral kralja Heroda, potem
bi prihodnji teden to igro zares predstavljali.

Zdravnik (hlapcema).  Se vedno se mu
mede. Zato hočem najpreje še nekoliko po¬
skusiti z ohlajanjem, in če se potem nič na
bolje ne obrne, potem mu bomo puščali.

Gašper (je^no).  Ne, ne meša se mi ne,
vi ste mi vse pokvarili in uničili. Bodite vendar
enkrat pametni! Glejte, jaz sem moral kot

5 1

kralj Herod molčati, dokler bi me trije kralji
ne vprašali: „Dobro jutro, kralj Herod! Ali
ste kaj dobro spali ?“ Nato bi moral odgo¬
voriti : „Hvala za milostno vprašanje." Stavil
sem za tri krone, da bom vse tako storil.
Sedaj ste me pa vi prisilili govoriti, in jaz
moram tri krone plačati, in s predstavljanjem
treh kraljev tudi ne bo nič. Najrajše bi videl,
da bi bila cela stvar na vrhu Grintovca! ( Stisne
krepko pesti.)

Zdravnik {pomočibrisačo; hlapcema).  Dobro
ga držite, še nekoliko mu hočem glavo ohladiti,
potem bo bolj miren.

Gašper.  Ej, kaj še! Pustite vendar vodo
pri miru! Dajte mi enkrat mir, drugače bom
še zares znorel!

Zdravnik {%ase) :  Meni se nekaj svita.
Ali so znabiti trije dijaki?... {Gašperju.)  Po¬
vejte mi vendar, Gašper, kdo so pa bili prav
za prav trije kralji, to se pravi oni, ki bi imeli
tri kralje predstavljati?

Gašper.  To so bili trije zelo učeni go¬
spodje, študentje iz Ljubljane ( gleda okrog),  saj
stojč gotovo blizo kje in poslušajo.

Zdravnik (jategnjeno).  A, tako! Sedaj mi
je vse jasno: ta je pa prav aprilova; ta se je
krasno obnesla. Študentje so svojo stvar prav
izvrstno naredili.

Gašper.  Pa vendar ne mislite, da so me
študentje za norca imeli in me zanos vodili?

4 *

Zdravnik.  Kaj pa druzegaf Ti so vas
kar lepo na led speljali in vas pastili ravno
tako zastonj čakati, kakor takrat kralji z Jutro-
vega kralja Heroda. Oni študentje so mi prišli
ravno pred našo vasjo nasproti ; nesli so vsak
jedno klobaso okrog vratu in so bili prav
Židane volje. Ko ste torej tukaj sedeli kot kralj
Herod in čakali, so se vrnili trije kralji po
drugem potu v svojo domovino. (Glasen smeh
na odra)

Gašper {stiskapesti).  Ti nesrečni študentje!
Ti falotje!

Zdravnik.  Ha, precej trdo so vas prijeli,
vendar vam je to lahko v veliko korist. Go¬
tovo mi ne bodete zamerili, da vam podam
pri tem nauk z dobrega namena!

Gašper.  Ne, vam ne bom nič zameril,
gospod doktor; ali študentje, ti naj mi le še
enkrat pridejo v pest! (Žuga.)

Zdravnik.  Ne zamerite; ako hočete, so
ravno dijaki vaši najboljši svetovalci in naj¬
večji dobrotniki. Že delj časa sem namreč opa¬
zoval, da radi glavo nekoliko po konci nosite,
da hočete biti nekoliko „nobel“, da radi z
višjimi osebami občujete in vaše vrstnike pre¬
zirate. Kaj tacega se je moralo enkrat za vselej
četudi nekoliko neprijetno končati. Kdor glavo
previsoko nosi, ta pogosto z njo kam zadene,
se hitro preobrne in imajo ga radi za norca.
Tu so vas dijaki, kakor se mi zdi, temeljito
ozdravili in vas naučili pregovora:

Pri svojih kopitih ostani čevljar,

In pluga drži naj se oratar!

53

Gašper.  Imate že prav, gospod doktor!
Saj tudi ne bom več tako ravnal, poboljšal se
bom in gotovo ne bom vse žive dni več igral
kralja Heroda. Toda to pa rečem in pri tem
ostanem: Ti preklicani študentje, ti pobalini,
sleparji, kanalije, lumpje, falotje!

Zdravnik.  Tu je torej moja umetnost
odveč, našel sem v dijakih dobre zastopnike ;
vi ste na vsak način temeljito ozdravljeni. Zato
zakličimo v zahvalo vašim dušnim zdravnikom,
študentom trikrat: živijo! ker so vas tako
srečno ozdravili.

Gašper.  Tega pa že nikoli! Ti . . .

Zdravnik.  Živeli študentje: Živijo! Živijo!
Živijo !

(Vsi odidejo, hlapci resnobno in častitljivo
neso kučmo, metlo in koc i. t. d. Gašper pa še
■ vedno vpije: Ti sleparji , lumpje , falotje študen¬
tovski !

Konec.

Župan sardamski

ali

Car in tesar.

Veseloigra v treh dejanjih.

Osebe:

Car Peter Mihajlov.

Fliman, njegov prijatelj, tesarski pomočnik.
Rigo, ribič.

Braun, vodja sardamskega ladjišča.

Friderik, nečak Braunov.

Van Bett, župan sardamski.

Lord Lindsay, angleški poslanik.

Marquis de Chateauneuf, francoski poslanik.

Lefort, ruski poslanik.

častnik.

Vojaki, tesarji, kmetje.


- ' . '

' ..r-v


Prvo dejanje.

Prvi prizor.

Car in Fliman sedita kot tesarska pomočnika oblečena
na brunu ter se zaupno pogovarjata.

Fliman.  Toda, da bi potonili vsi slaniki!
Jaz ne razumem Tvojega računa.

Car.  Saj je vendar tako jasen ; ti le ne paziš!

Fliman. Pač, pač,  poglejva... Najino me¬
sečno plačo si menda dobil?

Car.  Kajpada; 20 tolarjev za vsacega.

Fliman.  Je že prav! in stroški?

Car.  So bili nekako precejšnji.

Fliman.  To sem si mislil tudi jaz... bil
sem nekaj slaboten in sem pil ta mesec dvakrat
toliko, kakor sicer. Pa pustiva vse podrobnosti,
poglejva raje, koliko je še ostalo.

Car.  Vsega skupaj . . . ostane še vsakemu
po 12 tolarjev.

Fliman ačuden ). Kaj praviš, Mihajlov?

Car (vstane).  12 tolarjev, tukaj jih imaš
C mu jih da);  ali ti je morda žal, da si me po¬
stavil za svojega blagajnika?

Fliman  (tudi vstane).  Bog varuj! Ali, pri¬
jatelj, ti se gotovo motiš; jaz sem popil go¬
tovo že za 30 tolarjev!

Car (se smeje).  Red je prvi vir bogastva,
moj dragi!

5 8

Fliman.  O ja, jaz se bodem tudi reda
učil; potrošil sem več nego dobil, in vendar
imam še poln žep

Car (veselo).  Le tiho bodi; kadar odpo¬
tujem, ti razodenem svojo skrivnost.

Fliman.  Kaj nas misliš kdaj zapustiti ?

Car.  Tega ravno ne, a kmalu bode leto,
odkar sem šel od svoje družine in iz domo¬
vine svoje, in prej ali slej . . .

Fliman.  Kakor gotovo mi je Peter Fliman
ime, bi mi bilo po tebi silno hudo . . .! Ah,
tako si dober, ljubim te kot svojega brata.
Tvoja odkritosrčnost, tvoja živahnost mi ugaja
nad vse. Celo najini imeni sta jednaki, saj
naju imenujejo dvojčka, oba Petra!

Car.  Pa še jedno lastnost imam, ki je
za-te najbrže tudi dragocena.

Fliman.  Katera pa ?

Car.  Ej, tista, da vedno tako potrpežljivo
poslušam, ko mi pripoveduješ o svojih mukah
in neumnostih, ki si jih napravil.

Fliman.  To je pa res! Toda, ali veš, da
se še vedno tresem radi jedne take neumnosti !

Car.  To je pa nekaj novega; saj uganjaš
navadno svoje^ neumnosti grozno neustrašeno

Fliman.  Salo na stran! ( Za-se ) Naš gospod
župan van Bett še zmirom po meni poizveduje.

Car.  Kaj imaš tako važno stvar na srcu.'

Fliman.  Poslušaj, Mihajlov! pred teboj
nimam nobene tajnosti ... v Rusiji sem bil
rojen. Ko sem bil 18 let star, so hoteli na
vsak način, da potrebuje car moje službe;

59

utaknili so me v uniformo in mi dali puško
v roke. Presneto! Vojaško življenje mi ni nič kaj
ugajalo, in nekega lepega dne sem se poslovil,
ne da bi koga za to vprašal.

Car.  A-d že razumem.

Fliman.  Zato sem prišel v Sardam in
zgrabil za sekiro in oblic. Moj oberst se je
morda kdaj domislil, da me ni bilo k apčlu,
in to županovo poizvedovanje . . .

Car. Razumem te! Treba se nama bode
čuvati!

Fliman.  Da, dd, i meni se zdi, da imaš
tudi ti kaj podobnega na vesti . .. Vedno se
braniš, da bi kaj povedal o svoji rodbini in
domovini . . . Sploh pa to meni nič mari.

Drugi prizor.

(Prejšnja, Rigo.)

Rigo a kulisami).  Slaniki! sveži slaniki!
holandski sla . . . [Na odru.)  Dober dan, go¬
spoda, dober dan! Me veseli, da Vas morem
pozdraviti!

Fliman.  Dober dan, Rigo; kaj pa pre¬
našaš ?

Rigo.  Dobre, slane, morske slanike, naj¬
boljše vrste! [Zapoje pesmico.)

Car.  Ti prihajaš naravnost iz Amsterdama,

Rigo.  Tako je, gospod, ravnokar sem prišel
iz mesta.

Car.  Ali je kaj novega v glavnem mestu ?

6o

Rigo.  Pač, jako važno novico sem slišal.

Car. Kakšno pa ?

Fliman.  No, Rigo, povej Mihajlovu svoje
novice; te mu bodo bolje teknile, kakor tvoje
sardine.

Car.  Praviš, da veš nekaj novega ?

Rigo.  Pravijo, da se je utihotapil na Ho¬
landsko neki vohun francoskega kralja Ludo-
vika XIV., preoblečen v tesarskega pomočnika.

Car. Kaj, to se pripoveduje ?

Rigo.  Pravijo tudi, da je namestnik Viljem
obljubil 150 zlatih kron tistemu, ki bi zalotil
tega sovražnika republike

Fliman.  150 zlatih kron . . .! Vohun!

Car. Ali je pa to res . . . povej ... In
kdaj se je prikradel vohun na Holandsko ?

Rigo.  Približno pred 14. dnevi.

Car. Sicer ne veš več ničesar ?

Rigo.  Ne, gospod, ničesar več.

Fliman.  In kaj govore o tem vohunu ?

Rigo.  Kaj naj bi govorili o njem? Vo¬
hun je.

Fliman.  In ta vohun ima gotovo veliko
denarja pri sebi ?

Rigo.  Tega sicer ne vem, toda brez dvoma
ga mora imeti, ker je poslanec tako mogoč¬
nega kneza . . .

Car. A, kaj ! prijatelj, kaj se boš brigal
za to neumnost; saj se naju ne tiče.

Fliman.  Kdo ve! Kaj pa Friderik tukaj išče ?

6i

Tretji prizor.

(Prejšnji, Friderik.)

Friderik.  Vesela novica, Petra moja, ve¬
sela novica, Rigo.

Fliman.  Kaj pa je, Friderik.'

Friderik.  Vi bi ne uganili! Danes imamo
praznik!

Car.  Kako to ?

Friderik.  Pa še velik praznik! velika po¬
jedina! Primaruha, danes je god mojega strica,
to ne bo mala reč!

Fliman.  Kaj ? to sem pa čisto pozabil:
god našega mojstra!

Car.  To bo pa za-te, Rigo; saj bode cela
reč najbrž pri „rdečem volu“?

Friderik.  Kaj pa! Vse je že pripravljeno
za nocojšnji večer.

Car.  Rigo, do večera se oglej malo po-
vasi, a ne govori nikomur o tistem vohunu,
in če kaj novega izveš, povej meni ; plačal te
bodem dobro. Na svidenje zvečer, Rigo!

Rigo.  Hvala lepa, gospodje. Z Bogom!

Četrti prizor.

(Fliman, car, Friderik.)

Friderik.  Se nekaj, Fliman, morda nam
preti nevarnost!

Fliman.  Kaj, kaj praviš ?

Friderik.  Dobro vem, da nimaš župana
posebno rad, on je za-te pravo strašilo.

62

Car. Kaj pa je, Friderik ?

Friderik.  Župan je ravnokar obiskal mo¬
jega strica, in slišal sem, da je prišel župan
preiskavat naše delavnice.

Fliman.  O joj!

Car a-se ). Kaj so morda mene zasledili?

Fliman (^a-se ). Najbrže mu je kaj spo¬
ročil moj oberst!

Friderik  Zdi se mi, da sem nekako tako
razumel, kakor da hoče nekaj poizvedeti ( Ugleda
Leforta .) Ah, ta nam je morda hotel prisluškavati!

Car (^a-5e). Lefort je tukaj! (Glasno).  Ali
tega misliš, Friderik? Ne boj se ga, on je moj
prijatelj

Peti prizor.

(Prejšnji, Lefort.)

Lefort.  Dober dan, Mihajlov; dober dan,
dragi moj Fliman.

Car (mu se^e v roko).  Precej zgodaj si
prišel v našo delavnico.

Lefort.  Precej važni opravki . . (Tiho

carju.)  Vaše Veličanstvo mi mora dovoliti kratko
avdijenco.

Fliman (potreplje Leforta po ramah).  No,
gospod trgovec, kako je kaj z Vašo kupčijo?

Lefort.  Dosti dobro! Mislil sem naročiti
pri gospodu Braunu nekoliko sto metrov de¬
belih vrvij; in Vi, Fliman, ali ste še zmerom
zadovoljni s svojim učencem ? Ali kaj napreduje ?

63

Fliman.  On? O, ta zna več nego jaz!
Vse ugane, še predno mu kdo povč ; on bo
še kdaj imeniten delavec, to Vam zagotavljam.

Lefort (tiho carju).  Pošljite proč te ljudi!

Car (tiho).  Tiho! pojdiva na stran. ( Tiho
se ra^govarjata).

Fliman  ( Frideriku).  Glej že zopet šepečeta.

Friderik.  Ali je gospod morda Mihajlov
sorodnik ?

Fliman.  Kaj še! Jaz stavim, da je kak
jud ali oderuh . . . zmiraj mu nosi papirje, da
jih podpisuje; da bi reveža le ne spravil v ne¬
srečo!

Friderik.  Ah, moj Bog, jaz se tukaj za¬
bavam, stric me pa išče. Če bi me tukaj dobil!
(Čaru.)  Mihajlov, na svidenje zvečer!

Car. Na svidenje!

Fliman.  Stoj, tudi jaz imam opravke,
precej pridem, Mihajlov. (Tiho.)  Toda varuj se
tega človeka (pokale na Leforta)  ; prepričan sem,
da si izposojuješ od njega denar; na vse zadnje
te bode še osleparil. Pojdiva, Friderik. (Odideta)

Sesti prizor.

(Car, Lefort.)

Car (veselo).  Pri moji veri, dragi moj Le¬
fort, ti pa nisi na najboljšem glasu v Sardamu;
svetujejo mi, naj se te ogibljem. To je pa res
lepo za poslanika!

Lefort (nekoliko nevoljen).  Za vraga, to je
Vaša krivda, Veličanstvo; silite me, da igram

64

ulogo kakega . . . Kdo neki bi spoznal v takile
obleki poslanika ruskega carja!?

Car.  E, kaj! Poslanik se pač ne more ve¬
liko pritoževati, če se car tako dobro počuti
v obleki tesarskega pomočnika.

Lefort.  In vendar bodete morali kmalu
opustiti vse to.

Car.  Opustiti ?

Lefort.  Tako je, Veličanstvo! Hvalil sem
Vaš plemeniti načrt, da zapustite svoje države;
toda čas bo, da dokončamo svoje potovanje . ..
V jednem letu, odkar delate v sardamskih de¬
lavnicah pod imenom Petra Mihajlova, se je
v Evropi mnogo spremenilo, in koristi naše
Rusije . . .

Car.  Koristi Rusije! Lefort, v tej raskavi
obleki sem v jednem letu več storil v svojo
čast, kakor bi bil storil car v desetih letih, če
bi ne bil nikoli zapustil prestola in palače
svojih očetov. Po moji skrbi in moji vstraj-
nosti bode srečen cel narod. Oprostil ga bodem
dolgoletne nevednosti in vseh predsodkov, in
nekdaj bodo blagoslavljali moj spomin. V sto-
j e m carstvu hočem zreti dobre zakone, umet¬
nosti in znanosti, moč in bogastvo. Nobena
stvar mi ni pretežka, ako je treba koristiti na¬
rodu mojemu. Ko bodem umiral, takrat naj bi
mogel reči: Bil sem njegov kralj, kajti osrečil
sem ga!

Lefort.  In vendar moramo odpotovati! Ve¬
ličanstvo, in hiteti v Moskvo. Zvezne sile, ki
so združene proti Ludviku XIV., upajo, da

6 5

Vas zaslede in zadrže, da se še ne vrnete v
svojo državo ; med tem bi netile nemir v Rusiji.
Poslaniki so že zbrani v Ryswicku . . . Sumijo,
da ste skriti v Sardamu, in jaz vem, da se že
veselč, kako vas bodo z zabavami zadržavali...

Car  ( smehljaje ). Ti me pa že slabo po¬
znajo. Lefort, počakajmo še poročila moskov¬
skega guvernerja ; njegova poročila naj odločijo;
sicer pa imej med tem že vse pripravljeno za
odhod, da morem na prvi mig zapustiti Ho¬
landsko . . . (smeje).  A zdaj sem že dosti dolgo
igral carja ; zdaj bodem zopet tesarski pomočnik.
(Zapoje.)

Sedmi prizor.

(Car. Lefort. Fliman.)

Fliman  ( Lefortu ). Še vedno tukaj ? Eh,
gospod trgovec! Ta ubogi Mihajlov mora de¬
lati, če hoče živeti. Vi ga pa zadržujete, da
trati čas z nepotrebnim klepetanjem,

Car.  Jaz sem mu že tudi povedal, da naj
se briga vsak za svoje stvari.

Lefort.  Vi ste pa nekaj slabe volje, gospod
Fliman?

Fliman.  Imate čisto prav, gospod, jako
slabe volje sem. (Tiho carju.)  Ti, naš župan
je bil ravnokar v delavnici. Saj uganeš zakaj ?

Car.  Van Bett ? Zlomka! jaz bi se z njim
grozno rad seznanil. (Tiho Lefortu.)  Teci, in
kar najhitreje odredi, da dobimo potrebnih čast¬
nikov in mornarjev.

5

66

Lefort. (Tiho.)  Kje jih naj dobim?

Car.  V gostilni, kjer se vrši praznovanje.

Fliman.  Že prihajata, mojster Braun in
župan!

Lefort. (Tiho.)  Jaz grem! (Odide; od druge
strani prideta Braun in Van Bett.)

Osmi prizor.

(Car. Fliman. Van Bett. Braun.)

Braun  ( s klobukom v roči).  Izvolite vsto¬
piti, gospod župan, ako hočete začeti s svojo
inšpekcijo.

Van Bett (s papirji v rokah).  Dk, da! Pre¬
iskava, preiskava ... To je res taka reč, kakor
bi mi treščilo iz jasnega neba, ko sem dobil
poročilo iz Amsterdama.

Car (%a-se).  Iz Amsterdama!!

Braun.  Kaj se je zgodilo, gospod župani

Van Bett.  Kaj se je zgodilo...! Sel...
Depeše, ukaz . .. No, ker stvar tudi vas zadeva,
ne bode nič škoda, če jo tudi vam razodenem.
Torej berite to-le, potem mi povejte, kaj ste
brali!

Braun (smeje).  Jaz, gospod župan ... Saj
jaz ne znam brati . . . Vzemi ti, Mihajlov .. •
on je bolj učen, zna brati, pisati in računati . • •

Van Bett.  No, to je malenkost . . . P°"
znam dobro ljudi, ki tega ne znajo . . .!

Braun.  Pa ga res ne morem pogrešati,
brez njega se ne morem ničesar lotiti.

67

Van Bett [globoko vzdihne').  1 ako je, da,
vsem velikim možem se tako godi, če nimajo
svojega tajnika . . . No, moj mali, [carju),  ti
znaš brati?

Car.  Ne bogve kako.

Van Bett.  A, kaj saj znaš ; saj ne zahte¬
vam, da bi moral tako dobro znati, kakor jaz,
tega tudi ni treba. Tvoj stan tega ne zahteva.

Car [bere).  Gospod župan ( prestane in pre¬
leti naglo vse vrste na tihem).

Van Bett.  Ne bere slabo ; za svoj stan bere
čisto dobro ... le naprej, sinko moj.

Car [bere)  Gospod župan, vladi je silno
veliko na tem, da pozna in strogo nadzoruje
vse korake nekega Petra, ki dela v sardamskem
ladjišču.

Fliman [$ase).  Uf!

Car [$ase)  Lefort je imel prav.

Van Bett.  Kdo je nekaj spregovoril? [Vpraša
vsacega po vrsti.)  Nekdo je rekel: uf!

Car [bere).  Porabite vsa sredstva, da ta
tujec ne uide iz Sardama, in naznanite takoj
vse, karkoli zveste o njem.

Imam čast itd. itd. itd.

Van Holben, župan amsterdamski.

Van Bett {v^ame pismo na^aj).  Itd, itd . . .
Ze to Vam povč, kako važno je to poročilo.

Braun.  Ali morda na koga sumite, ki bi . . .

Van Bett.  Lepo vprašanje! Jaz vedno su¬
mim, jaz ! . . jaz moram vedno sumiti, in jaz
stavim, da se gre za to, da zapremo kako sum-

5

68

ljivo osebo, sumljiv individuum, morda kakega
vojaškega beguna!

Fliman (^ase).  Me že imajo !

Van Bett.  Naj pridejo vsi vaši delavci sem.

Braun.  Kaj, potemtakem bi se moralo vse
delo prekiniti!

Van Bett.  Kar se tega tiče, gospod Braun,
naj pa pometa vsak pred svojimi vrati! Jaz
vendar ne bom povsod okrog letal in spra¬
ševal! Kaj pa mislite ?

Braun.  Kakor ukazujete, gospod župan.
{Flimanu.)  Fliman, pozvoni z velikem zvoncem in
povej delavcem, naj sem pridejo. ( Fliman odide,
pozvoni in tesarski pomočniki pridejo od vseh
strani. Zraven pojo kako pesem.)

Deveti prizor.

Van Bett { bolj %a-se ). Zdaj pa le pozor!
Pričeti moramo bolj zvito, da ničesar ne za¬
pazijo. [Glasno.)  Komu izmed vas je ime Peter?

Car.  Meni gospod župan.

Van Bett {Braunu).  Ta bo!

Fliman.  Meni tudi!

Van Bett.  Aha ta tudi!

Več pomočnikov.  Jaz sem tudi Peter!

Van Bett.  Na, tukaj imaš! Zdaj imam
celo trumo Petrov! Kaj naj storim...? Ahž,
dobro sredstvo! {Delavcem.)  Saj vi ste iz Sar-
dama, ali ne ?

Delavci  Seveda, gospod župan!

6q

Van Bett.  Dobro! ( Čaru in Flimanu .) Jeden
izmed vaja je vsekako tujec!

Oba.  Da, gospod župan!

Van Bett {Flimanu).  No ja ! Poglejmo torej!
Kje si ti rojen ?

Fliman.  V Smolensku na Ruskem.

Van Bett.  Dobro! (Carju.)  In ti.'

Car.  V Moskvi na Ruskem.

Van Bett {osramočen).  Tudi? in tvoje ime.'

Car.  Peter Mihajlov.

Fliman.  Peter Fliman.

Van Bett. {Braunu).  Peter! Peter! Sitna
stvar. Namesto jednega imamo dva! Toliko
Petrov, da se smeti iz njih delajo!

Braun.  Kaj vas pa tako razburja gospod
župan.'

Van Bett.  Vse. vse ! Poglejte samo, v kaki
zadregi sem! Naročajo mi, da naj zasledim tujca,
kateremu je Peter ime . . . kaj se to pravi . . .
poslali naj mi bi natančne podatke njegovega
stanovanja, ulico, hišno številko, in s svojim
zdravim razumom bi potem navsezadnje še
kaj našel.

Braun  To je vaša stvar, gospod župan.
Dovolite mi torej, da se vrnejo moji ljudje k delu.

Van Bett  To je res . . . ali ta dva Petra
naj ostaneta tukaj •  slučajno mi šine morda
kaka srečna misel v glavo.

Braun {delavcem).  Le naprej, fantje, v jedni
uri se vidimo v gostilni.

{Pomočniki odidejo prepevaje.)

70

Deseti prizor.

(Van Bett, Braun se odpravlja na odhod.)

Van Bett  ( premišljaje .) Fliman! Nekaj mi
je prišlo na misel.. . Tako je, pri moji veri...
Se trenotek, gospod Braun . . . Zdi se mi, da
sem našel . . . Ta Fliman mi ne gre iz glave.

Braun.  Fliman! on je najpoštenejši dečko
na svetu !

Van Bett.  Ta, ta, ta . . . pošten dečko,
kakor hočete, pošten ali nepošten . . . Pravili
so mi že o tem Flimanu . . ., da je nevaren
človek . . . malovreden človek . , . pijanec, ki
se najraje pretepa . .

Braun.  Oho, to je pa . . .!

Van Bett.  Da, dk, gospod Braun ; pa jaz
sem tudi še tukaj . . .! Poizveduje se za nekim
sumljivim človekom, in to more biti le kak
žganjar, ki pobija kozarce in steklenice.

Braun (nestrpno).  Oprostite, gospod župan,
imam važen opravek. — ( Hoče ven)

Van Bett.  Potrpite še jedno minuto . .
Vi pripravljate vendar svečan obed v gostilni ?

Braun.  Res je.

Van Bett.  Znano vam je, gospod Braun,
da so vsi javni lokali pod mojim nadzorstvom,
in da bi morali torej vi mene o tem obvestiti.

Braun.  I seveda ; toda saj ste mi že dali
dovoljenje.

7 '

Van Bett.  Kaj to! saj ne govorim zdaj
o tem! Ostaniva pri stvari ... V današnjih raz¬
merah utegne nastati pri tacih pojedinah prepir
ali še kaj hujšega, in jaz kot župan si ne mo¬
rem kaj, da bi ne bil navzoč.

Braun.  Ej vraga ! Jaz vam ne bodem bra¬
nil, če hočete nadzorovati.

Van Bett.  To je lepo! Ljubše mi je, da
me samo povabite.

Braun.  Kako to?

Van Bett.  Ne radi jedi, oh, Bog varuj !
Saj vam je znano, da imam svoj dinč v do¬
mači hiši ... in vsak vč, da si privoščim prav
dobro hrano . . . Obkorej je že obed?

Braun  (jako %ačuden).  Opoldne, gospod
župan.

Van Bett.  Je že prav ! pravočasno bodem
tam . . Nadzoroval bodem vse od kraja do
konca ... in morebiti ... da ne začnete brez
mene!

Braun ({a-se).  Ta se pa zna na prav fin
način povabiti! Da se le ne sramuje !

Enajsti prizor.

(Prejšnja. Friderik.)

Friderik (Braunu).  Stric! Neki Anglež —
jako gosposk — je ravnokar prišel. Rad bi ne-
utegoma s teboj govoril.

72

Van Bett.  Neki Anglež ?

Braun.  Najbrže je tisti, ki je že enkrat
ogledoval našo delavnico

Van Bett [ponosno).  Anglež! Brez dvoma
kakšen Lord ... in Vi mi niste ničesar povedali
o tem ? Jaz grem z Vami; jaz sam ga hočem
vsprejeti. Razume se, da tako visoka oseba
zasluži našo največjo pozornost. [Odidejo.)

73

Drugo dejanje.

Prvi prizor.

(Lord Lindsay, Van Bett vstopi ravnokar.)

Van Bett.  Kaj želi Vaša milost? Ali si
hočete ogledati kako luko, arzenale, ladij e ?
Vse Vara je na razpolago, milostljivi gospod!

Lindsay  ( skrivnostno ). Poslušajte me ! Po¬
izvedovati bo treba nekaj silovito važnega.

Van Bett.  Le govorite, milord . . .! Po¬
izvedovati, ah, to je kakor nalašč za-me !

Lindsay.  Ali bi Vam smel zaupati ? Ali
znate biti previdni, in pred vsem, ali znate
molčati ?

Van Bett.  Bolje kakor vsak!

Lindsay.  Vsega Vam še ne morem zdaj
razkladati . . . Pozneje bodete izvedeli, kdo sem.
(.Van Bett hoče oditi, misleč , da je vse pri
kraju , a se vrne br^o na^aj, ko lord Lindsay
pristavi :) Potruditi se morate, da mi dobite mla¬
dega človeka, ki se skriva v Sardamu, pre¬
oblečen v tesarskega pomočnika.

Van Bett  (v skrbeh ). Mlad človek . . .
čakajte ...

Lindsay.  Neki Rus !

Van Bett  Neki tujec, ime mu je Peter!

Lindsay.  Res je! Ali ga poznate?

74


Van Bett (dostojanstveno).  Če ga poznam?
Jaz opazujem že dolgo tega Petra Flimana...
Ravnokar sem dobil poročilo...

Linclsay.  Tako je!

Van Bett (glasno, slovesno).  Da veste, mi-
lord, ni trajalo deset minut, pa sem si dejal
— ta človek je.

Lindsay (ga ugrabi %a roko).  Pst, Pst, bo¬
dite previdni!

Van Bett (skuša, da bi uganil).  I seveda,
takih tajnosti se ne sme praviti na glas.

Lindsay.  Gospod župan!

Van Bett.  Milord! (Milostljivi gospod f)

Lindsay.  Sreča je v Vaših rokah!

Van Bett (si pogleda v roke).  V mojih
rokah ?!

Lindsay.  Poizvejte na premeten način od
Petra, kakšni so njegovi načrti glede Angleške.. •
Potem mi priskrbite kako priliko, da bodem
mogel ž njim govoriti.

Van Bett.  Dovolite mi, milostljivi gospod,
samo eno vprašanje, da bodem na jasnem . . •
Ali se vse to nanaša na Anglijo ?

Lindsay.  Seveda . . . 2000 funtov šter-
lingov dobite za to uslugo!

Van Bett a-se).  2000 funtov šterlingov

za jeden pogovor s Flimanom?!

Lindsay,  Zlasti se moramo čuvati, da nas
francoski poslanik ne prehiti.

Van Bett.  A! Francoski poslanik se tudi
meša v to stvar?

75

Lindsay.  Brez dvoma! Tudi on je v Sar-
damu in tudi on išče Petra.

Van Bett.  Ah! zdaj pa razumem . . . Fran¬
coski poslanik . . . zdi se mi . . . vsaj na-me
napravi tak vtis... vsekako je mogoče, da se
motim ... bi pač tudi rad . . . [^ase).  Čisto nič
več ne razumem od cele stvari!

Lindsay.  Torej gospod župan, Vi sprej¬
mete vodstvo cele zadeve?

Van Bett.  To je umljivo samo po sebi. . .
stvar bodem že vodil. . . Samo jedna stvar me
spravlja v zadrego . . . namreč ta, kako in kam
naj celo stvar vodim . . . kajti potem . . . no,
drugo se najde potem samo po sebi.

Lindsay.  Ko bodete z njim govorili, se
Vam bodo zjasnili vsi dvomi.

Van Bett.  To mislim tudi storiti To je
tudi moj namen.

Lindsay.  Toda mudi se že; kje se zopet
vidimo ?

Van Bett.  Kje,..?  V gostilni pri bde¬
čem volu 4  . . . tam bodo slavili nekak praznik,
in Vaš tujec bo tudi tam . . . Tam lahko po¬
rabite ugodno priliko.

Lindsay (smeje)  V gostilni! Tam ga bodem
spoznal. . .! Jaz pridem brez spremstva in pre¬
oblečen tja, da odvrnem vsako sumnjo od
sebe ... In Vi, gospod župan, ga pripravite na
moj prihod.

Van Bett.  Jaz bodem storil svojo stvar kar
najboljše, milostljivi gospod!

76

Lindsay ( skrivnostno , v^ame klobuk in pa¬
lico , da odide).  Vi pač sedaj razumete, kako
važen je ta „Staatsstreich“.

Van Bett  ( prisluškuje, da bi še kaj več slišal;
ker ne reče Lindsay ničesar več, pravi tiho na
uho:)  Milord, da, važen je že sam po sebi.

Lindsay.  Z Bogom...! faa se pri odhodu).
Vendar je razkrit skrivnostni car, in jaz bodem
imel to čast, da sem ga pridobil za angleške
interese . . .! ( Namenoma glasno.)  2000 funtov
šterlingov!

Van Bett.  Milostljivi gospod, jaz želim iz
dna duše. ( Lindsay odide .)

Drugi prizor.

(Van Bett sam.)

2000 funtov šterlingov . . .! Ta Fliman .,.
za vraga, kdo pa je prav za prav i  Iščejo ga...
pazijo nanj . . . gotovo je kaka neizmerno vi¬
soka oseba ali je pa kak državni hudodelec . . .
(opa^i Flimana.)  Ah, tukaj je! On mi bo menda pac
kaj več povedal o tem, kakor ta skrivnostni Anglež.

Tre tj i prizor.

(Van Bett. Fliman.)

Fliman (ne vidi Van Betta).  Že skoro
zadnji čas je, da gremo v gostilno na kosilo,
Mihajlova pa še sedaj ni ( ugleda Van Betta).
Moj Bog, župan je še zdaj tukaj !

Van Bett (prijavno).  No, dragi moj Fliman!

Fliman fačuden).  Dragi moj Fliman ?!

77

Van Bett (za-se).  Zaupno govorjenje mu
menda ne ugaja, pa govorimo drugače (Glasno.)
Verjemite mi, gospod Fliman, jaz nameravam
Vaše načrte le podpirati, nikakor pa ne ovajati
skrivnosti, ki Vas v Sardamu zadržuje . . .

Fliman  (jja-se). Skrivnost.. .! vse mu je
znano! (Glasno.)  Kako ste pa razkrili mojo
skrivnost, gospod župan? Odkod ste pa zvedeli?

Van Bett  ( samozavestno ). Odkod sem zve¬
del? In če bi ne zvedel, se mi menda mora
povedati! Neumno bi bilo torej, še nadalje se
zatajevati.

Fliman.  No, torej! Ker se ne morem več
izogniti ... vi ste torej sprejeli od obersta kako
poročilo ?

Van Bett.  Obersta ? Seveda . . .! a-se .)
Aha, oni Anglež je oberst (pologi prst pomen¬
ljivo pred nos),  kako se to vse lepo vjema!
(Glasno.)  Povedalo se mi je, kolike nevarnosti
vam pretijo, če Vas zaloti francoski poslanik.

Fliman  Ruski poslanik ?

Van Bett.  Ali je ruski poslanik? Ne, ne,
francoski poslanik bo, sem prav dobro razumel.

Fliman a-se ). Vraga! Torej ima že ta

naročila, da me zapre ?

Van Bett (samozavestno).  Toda, ne bojte se,
gospod Fliman, saj je angleški oberst tukaj ...

Fliman.  Angleški oberst je tukaj?

Van Bett.  Ge vaši interesi . . . ! Saj pač
razumete vso stvar.

Fliman.  O kaj še, jaz ne razumem niti
pičice o vsem

7 8

Van Bett.  Oprostite, gospod Fiiman, Vi
morda razumete o tem veliko več, nego tisti,
ki se le delajo, kakor bi razumeli . . no torej
če se Vaši interesi ujemajo z njegovimi načrti
in interesi . . . gledč Anglije . . potem se bo¬
demo sporazumeli...; vse je pripravljeno, in
vso stvar bodemo na splošno zadovoljnost
aranžirali.

Fiiman.  Torej mislite, da se da aranžirati i

Van Bett.  Jaz prav nič ne dvomim.

Fiiman.  Pa sem res napravil veliko ne¬
umnost; če pomislim, da sem bil še-le devet¬
najst let star!

Van Bett.  Seveda, to je le velika ne¬
umnost! ase ) Ne vem, kaj je storil, ( glasno)
pa mi smo tudi še tukaj, in odgovorili jim
bodemo še vse drugače!

Fiiman.  Prav res . ..! Ah, povedali mi
bodete . . .

Van Bett.  Kaj! Vi mi bodete povedali . ..

Fiiman.  Ne, Vi mi morate povedati . . •

Van Bett.  A, jaz naj Vam povem...
Bojim se, da bi me napačno ne razumeli..-
Glejte, gospod Fiiman, zdi se, da sprva...
deloma je težava radi Anglije ... to prihaja
najbrže od tod . . . glede na ... in potem .. .
sploh pa mislim, da je boljše, če počakava
angleškega obersta . . , jaz bi utegnil nekatere
važne podrobnosti pozabiti.

Fiiman.  Le pripovedujte!

79

Van Bett.  Bi bilo brez potrebe . .. Sploh
pa vse, kar bi vam vedel jaz povedati, je toliko
kot nič. Saj ga bodete kmalu videli.

Fliman.  Obersta?

Van Bett.  Tako je in sicer v gostilni pri
rdečem volu, kjer bo pojedina. Priskrbel sem
vam jaz ta sestanek.

Fliman  Ah, gospod župan, te usluge vam
ne pozabim, dokler bom živ. moja hvaležnost...

Van Bett.  To je pravzaprav le malenkost, ki
le nekoliko označuje mojo vsestransko spretnost.

Fliman  Verjemite mi, da . . .

Van Bett (mu prekine besedo).  Tiho, tiho!
Ne govoriva več o tem. Če mislite, da ste mi
kaj dolžni, bo še pozneje čas za to. In pri¬
pravljen bodem vselej ... da vsprejmem . . .
({ase, odhajajoč)  Zdaj je prav dobro priprav¬
ljen . . . prav za prav pa še ne vem, kdo je
— dži, v resnici ne vem še prav ničesar . . .
toda še par tacih pogovorov, kakor je bil ta-Ie,
pa bom razvozlal uganko. (Odide.)

v

Četrti prizor.

Fliman (sam).

Pri moji veri . . .! Vedno bolj strmim . ..!
Saj župan le ni napačen človek . . ., kako se
je zavzel za-me,. .! Jaz mu prepustim, naj
stori, kakor hoče . . .! Če se da vsa stvar aran¬
žirati pri kozarcu dobrega vina ... A kdo pri¬
haja? A-a, Rigo z nekim častnikom. Ali je
morda on kaj zasledil ? Mihajlova ni tukaj ...

8o

Peti prizor.

(Fliman. Rigo. Marquis Chateauneuf.)

Fliman.  No, Rigo, kaj pa je?

Rigo.  Naletel sem na tega-le gospoda na
trgu, in on me je vprašal, kod se pride v de¬
lavnice.

Fliman.  Tukaj, tukaj ; prav ste prišli, go¬
spod častnik. Ako želite, vas popeljem k go¬
spodu Braunu.

Rigo.  Gospod noče, da bi ga kdo izpoznal.

Fliman.  Če je pa tako, — potem pa mene
pustite; kajti Peter Fliman se ne podaja v no¬
bene skrivnosti.

Marquis ase ). Peter ... To bi bilo pa
res izvrstno, če bi kar slučajno tako hitro za¬
sledil carja, katerega že nekaj dni zaman iščem.

Fliman  ( tiho k Rigu).  Ali ni to oni vohun,
o katerem si nam ravnokar pravil?

Marqnis  (k Rigu).  Ej, dečko, ali mi ne boš
še nadalje razkazoval?

Fliman.  Gospod, jaz ne dovolim, da bi
hodili dalje, ako ne poveste, kdo ste.

Marquis.  Kaj Vas pa to briga?

Fliman.  Kaj! Toliko me briga, da niti
koraka ne bodete več napravili dalje.

Marquis fase).  Tako surovo govorjenje...
On že ni! ( Glasno .) Bomo videli!

Si

Šesti prizor.

(Prejšnji. Car.)

Car.  No, ali ste pripravljeni? Zadnji čas je.

Rigo.  Oh, gospod Peter, ravno prav ste
prišli.

Marquis (%ase).  Peter! ...! ah, to je pa vse
kaj druzega!

Car. Kaj pa je?

Rigo.  Fliman ne pusti dalje tega tujca.

Fliman.  Ti mi pomagaš, kaj ne, da sto¬
riva svojo dolžnost, ta-le . . .

Marqnis.  Francoski častnik se ne boji
dveh mož!

Car fase).  Francoz!

Marquis.  Ogledujem si kot popotnik za¬
nimivosti holandske in se ne morem dolgo
muditi v jednem kraju. Zato bi bilo skoro
odveč, da bi se vsakemu predstavljal. Takoj
bodem odpotoval v Ryswick.

Fliman.  Srečno pot!

Car (se približa marquiju).  Ah, vi pripa¬
date francoskemu poslaništvu . . .

Marqnis.  Tako je, pogajanje se je pre¬
trgalo, mi se bodemo umaknili.

Car (fivahno).  Pogajanje se je pretrgalo !

Fliman.  Zlomka, kaj te pa zopet to briga!

Car.  O nič, prav nič . . . vedel bi le rad,
zakaj ...

Marquis.  To je javna tajnost.

Car.  Javna tajnost!?

6

82

Marquis.  Poraz ruskih čet.

Car  (| ivahno).  Kaj ?

Marquis.  Car je na robu propada.

Car.  Nemogoče!

Fliman.  Meni bi bilo prav hudo žal.

Marquis  ( namenoma hladnokrvno).  Poročila
so zanesljiva. — Turki so popolnoma porazili
rusko armado. Veliki vezir zmaguje še vedno
in koraka proti Moskvi.

Car (pohabi na svojo ttlogo).  To ni res, ni
res! Carjeva armada se je proslavila, prema¬
gala je Turke in zavzela Perekop.

Marqnis  ( tiho in %ivahno ). Vi ste car!

Car {presenečen).  Jaz! (Zase.)  Lisjak!

Marquis  ( tiho in  f ivahno ). Uganil sem, Veli¬
čanstvo! ( Spoštljivo .) Ali smem upati, da mi
dovoli Vaše Veličanstvo v imemu mojega kralja
avdijenco ?

Car.  Kdo pa ste?

Marquis.  Marquis pl. Chateauneuf, kavale-
rijski oberst, poslanik Ludovika XIV.

Rigo (Flimanu, s katerim se ves čas tiho
ra^govarja).  Glej, zdaj sta pa menda že naj¬
boljša prijatelja.

Fliman.  Ta Mihajlov ima pa res s celim
svetom skrivnosti!

Car (da marquisu roko).  Gospod marquis,
veselilo bi me, če bi se mogel z Vami pogo¬
voriti ; če se morda ne bojite krčme?

Marquis (se smeje).  V krčmi?

Car.  Tako je; gostilno sem si izbral, da
delim tam svoje avdijence; toda priti morate
tja v opravi navadnega pivca.

Marquis (smeje).  Precej se preoblečem, da
bom vreden sprejema. (Odide.)

Sedmi prizor.

(Car. Fliman. Rigo.)

Car (:jase). Vse se mi zgodi po volji in
na čast naroda mojega! *

Fliman.  Resnično, Mihajlov, ti me vodiš
za nos! Ravnokar si še rekel, da držiš vedno
z menoj in zdaj . . .

Car.  Le pomiri se! Fliman, še nocoj boš
odobraval vse, kar sem storil; torej potrpi ne¬
koliko. Rigo, ti se pa sedaj lahko umiriš, ves
tvoj današnji strah je bil zastonj. A jaz ti bom
poplačal tvojo gorečnost. Ali si prodal veliko
slanikov?

Rigo.  Prav malo, gospod.

Fliman (čaru).  Kaj, sedaj boš kupoval
slanike, ko še pila nisva? Počakaj vendar.

Car.  Le pusti me. Pokaži sem svojo košaro.
Ali imaš dobre slanike ? (Jih ogleduje.)

Rigo.  Niso vsi jednaki; ti-le so boljši, druge
dam pa dvakrat bolj po ceni.

Car.  Rigo, ali bi me ne mogel natančneje po¬
učiti,kako se lovč slaniki ? Saj jetebi dobro znano.

Fliman.  No-ja! Že zopet vprašanje! Če
misliš vse vedeti, kako lovi Rigo svoje ribe,
ne boš gotov v dveh urah.

6 «

8 4

Car.  Kaj misliš, da bi hotel ostati še dalje
v Sardamu, pa bi ne vedel ničesar o ribarstvu
in slanikih ?

Fliman.  Res je, lov na slanike je najboljši
ribji lov, šola za pomorščake, zibel holandskih
mornarjev!

Car.  Ali ni mar to tudi zlata žila za državo
holandsko? ( Rigtt .) Povej, Rigo, ali nisi tudi ti
že ribaril?

Fliman.  Povej no, Rigo, ali je tvoj oče
res tako ubog?

Sigo.  Žalibog! S petnajstimi leti bi bil
postal že lahko mornar; samo jedne vožnje
bi se udeležil, a sedaj moram že šest mesecev
skrbeti za svojega ubozega očeta, ki nima zraven
mene nikogar na svetu, da bi zanj skrbel; brata
nimam nobenega in mati moja je že davno
umrla.

Car.  Prijatelj, to je lepo ; ti si dober sin.
Ali je tvoj oče rojen v Amsterdamu ?

Sigo.  Ne ; on je iz Ukrajine na Ruskem.

Car  in Fliman (začudeno).  Iz Ukrajine?

Sigo.  Da; bil je kmet. Najprej je služil
v vojski carja Aleksija. Potem pa je prišel kot
sluga ruskega poslanika na Holandsko in ostal
v Amsterdamu.

Car.  Ali ni tvoj oče nikoli več mislil, da
bi se povrnil v domovino ?

Sigo.  O, rad bi se vrnil, a njegova bolezen...

Car.  Nesreča tvoja me je res ganila; le
potrpi, prijatelj, pomagal ti bom. Vse slanike
kupim od tebe.

Fliman.  Kam boš pa z njimi?

Car.  Mojster Braun gotovo ni na vse po¬
mislil. Ko se bodemo dobro napili, bodo sla¬
niki ravno prav. Kaj misliš ?

Fliman.  Ne bo slabo, res ne.

Car.  Nd, Rigo, ves denar, kolikor ga še
imam!

Rigo.  Oj, preveč ! preveč !

Car.  Le vzemi denar za svojega bolnega
očeta. Tudi midva sva tujca v tej deželi kakor
ti. Upam, da se še vidimo. Danes pojdi z nama
v  gostilno, boš sam ribe delil. Glej jih no; že
gredo vsi povabljeni praznično oblečeni z go¬
spodom Braunom.

(.Pridejo prepevaje noter.)

Osmi prizor.

(Prejšnji. Braun. Pomočniki.)

Braun (delavcem).  Pozor! Tu prihaja naš
milostljivi gospod župan! Mir in spoštovanje
pred tem izvrstnim uradnikom!

Deveti prizor.

(Prejšnji, Van Bett.)

Van Bett.  Ali prihajam o pravem času,
gospod Braun?

Braun.  Seveda, gospod župan!

Van Bett.  Pokažite no brž jedilni list!
(Delavcem .) Mir! Tiho ! Čitanje jedilnega lista
je jako važno delo.

86

Več glasov.  Tiho! Tiho!

Van Bett (bere).  Kurja juha, telečja pe¬
čenka, koštrun, gnjat, beefteak (biftek) s čebulo,
ukuhane kumare, kotelete, čisto vino itd., itd.,
itd. Ah, kako delikatno kosilo nas čaka. Vse
bo lepo, ničesar ne pogrešam.

Braun.  Naprej, tovariši, naprej, marš:
ena, dve, tri: — (Prepevaje odidejo.)

Tretje dejanje.

Ko se dvigne zastor, sede raznolične skupine pivcev in
igralcev okoli miz, in sicer v sobi, ki je odičena kakor
gozdiček z drevesci itd. — Car, Fliman in Lefort sede
za isto mizo spredaj na levi.

Prvi prizor.

(Car. Fliman. Lefort. Delavci.)

(S prva pojo navzoči primerno pesmico.)

Friderik.  Fliman, pridi no sem!

Fliman.  I kaj pa je? (Vstane in odide v
ozadje.)

Friderik.  Na tvoje zdravje bodemo pih.

Fliman.  Na Vaše zdravje, tovariši! (Trkajo
s kozarci.)

Lefort  (tiho carju).  Vse je pripravljeno
za odhod Veličanstvo; samo še danskega kapi¬
tana pričakujem in pa ladijo, ki nas odpelje...

«7

Precej, ko dospe v pristanišče, izvem to po
dogovorjenem znamenju.

Car. Vse je lepo, a jaz pričakujem tukaj-le
poslanika Ludovika XIV., in če morem skleniti
zvezo s Francijo pred svojim odhodom, se mi
izpolni s tem prav vroča želja.

Več glasov.  Hej, natakar, piva! vina!
( Marquis , opravljen kot holandski delavec , se prikaze
v ozadju in hodi gor in dol; \ očmi išče carja j)

Drugi prizor.

(Prejšnji. Marquis.)

Marquis fcase).  Kakšen hrup . . .! Kakšna
zmešnjava . . .! Res, krasna družba za prvega
evropskega monarha.

Car (tiho Lefortu).  Tukaj je naš marquis
Chateauneuf. {Glasno.)  Le sem, tovariš !

Fliman.  Še jeden ! {Marquis vratne Flimanov
sede\)

Marquis  (med tem, ko se vsedo).  Dober
dan, tovariši!

Fliman.  No, ta pa menda ne pozna izgo¬
vorov. ( Marquisu .) Prijatelj, tukaj je moj prostor !

Marquis [se ne gane).  Zato sem ga pa vzel!

Fliman.  Na ... to je pa od sile !

Marquis.  Tako !

Fliman {ga natančno pogleda).  Da bi ga
— nepovabljen, pa še . . . {ga i^po^na; ^ase)
Bog mi bodi milostljiv! on je! Francoz!

Lefort.  Kaj pa je? Tako ste prepadeni!

Fliman.  Nič, nič.

88

Car ( ponudi Chateaunenfu smodko).  No, pri¬
jatelj, oborožite se !

Marquis ( i^nenaden ). Z veseljem (%a-se).
Pogajanje se pričenja — s smodko!

Car.  In ti, Fliman, prižgi vendar svojo pipo!

Fliman  ( hladno ). Sem že pušil.

Car  ( marquisu ). Izvolite čašo čaja?

Marquis.  Od srca rad.

Car.  Ej, Fliman, tvoj kozarec!

Fliman (hladno).  Nisem žejen.

Car.  Hotel sem piti s teboj na Friderikovo
zdravje.

Fliman {hladno).  On je zdrav in jaz tudi.

Car.  Pa si slabe volje.

Fliman (še bolj hladno).  Jaz? Niti najmanje;
prišel sem sem, da se zabavam ; in zabavam se
res imenitno!

Lefort.  Kdor bi Vas videl, bi tega ne
verjel.

Car (tiho , driječ kozarec v roki).  Marquis!
na čast Francije!

Tre tj i prizor.

(Prejšnji. Braun.)

Braun (pivcem).  Ej, fantje, kdor hoče
igrati naj gre tja v dvorano. Zdaj se pričenja.

Več glasov.  Živijo! živijo, gospod Braun!
(Odidejo s Friderikom.)

»9

Četrti prizor.

(Prejšnji. Van Bett.)

Van Bett  (policijskemu slugi, ki \a njim
koraka).  Že prav, že prav, jutri mi podaš na¬
tančno poročilo.

Braun.  Kaj pa je, gospod župan ?

Van Bett.  Ah kaj! Ta tepec mi ne da
miru; pričel mi je praviti, da so jetniki porabili
mojo odsotnost in ravnokar pobegnili iz ječe.

Braun.  O, rogač!

Van Bett.  Sitnost, da ji ni para ... To se
mi je pripetilo že več ko stokrat, in vendar
tako zelo paziva na vse!

Braun.  Jaz upam. da jih bodo ujeli . . .

Van Bett.  O, to me niti najmanj ne skrbi:
grdobe pridejo nazaj, ne da bi jih klical — že
kar iz navade.

Car  (tiho Lefortu).  Poglej hitro, če je
prišlo poročilo iz Moskve.

Lefort (tiho).  Takoj, Veličanstvo ! (Odide)

Peti prizor.

(Prejšnji brez I.eforta.)

Fliman (hoče za Lefortom).  Jaz ne ostanem
^č tukaj. ^ *

Van Bett (ga ^adr\uje ). Ah, potrpite še
m alo, gospod Fliman (tiho).  Najin lord bo vsak
čas tukaj. (Fliman se vrne.)

Braun(smeje).  Gospod Fliman ...! Vi pa jako
častite nocoj tesarske pomočnike, gospod župan !

go

Van Bett (samozavestno).  Tesarske pomoč¬
nike — oho! — Ali pa Vi veste, da je on res
tesarski pomočnik?

Braun.  Kako mislite?

Van Bett (skrivnostno).  Pst! (Tiho.)  Ta
Fliman ni to, za kar ga smatrate.

Braun.  Ali ga Vi poznate?

Van Bett.  Kakšno vprašanje ...!  Saj sem
vendar jaz tisti, ki je  celo stvar razkril!

Braun  A, Vi ste razkrili ?

Van Bett (skrivnostno).  Tako je, jaz sem
stvar razkril. .. Mojster Braun, dobro si za¬
pomnite, kaj Vam rečem ... ta Fliman je knez,
kateremu bodo v kratkem izkazovali velike
časti . . . (Braun se odkrije , Van Bett mu pologi
klobuk z°P et na  glavo.)  Čakaj, no . . . ali je pa
capin, katerega bomo v treh dneh obesili.

Braun.  Kaj pravite? Knez ali pa capin?

Van Bett.  Prvo ali drugo ... in jaz sem
pripravljen na vse . . . za drugi slučaj sem dal
pripraviti ono malo sobico za zločince ... za
prvi slučaj pa imeniten govor . . . Saj veste
tistega mislim, ki sem ga govoril pri prihodu
našega namestnika, in ki se pričenja : Prekrasni
dan, ki .. .

Braun.  Ki nam zasvetil . . .

Van Bett.  Ali je tako : Ki nam zasvetil... •
Res je, se že spominjam . . . Prekrasni dan, ki
nam zasvetil. — To je dobro za vse.

(Van Bett opa^i lord Lindsaya, potisne naglo
Brauna na^aj ter mu gre naproti.)

Šesti prizor.

(Prejšnji. Lindsay.)

Van Bett.  Ah, milord, tisočkrat vas prosim
odpuščanja, da vam nisem prišel naproti.

Lindsay [tiho).  Pst! — jaz tukaj, nisem
milord.

Van Bett [tiho).  A ja, je že res, milordov
n ' več . . že razumem . . . jako spretno sem
vse izvabil iz njega in čisto je pri volji, da vas-
vsprejme.

Lindsay [tiho).  Ali ste prepričani, da je
on pravi?

Van Bett.  Če je on pravi . . .? Oh, popol¬
noma prepričan . . . Sami bodete koj videli?
[Flimanu):  Gospod Fliman !

Fliman.  Gospod župan!

Van Bett [tiho Lindsayu).  Torej zdaj vidite,
da  je res! [Flimanu):  To je oni gospod, o ka¬
terem sem z vami govoril.

Fliman.  O čem ?

Van Bett [tiho).  Gledč Anglije.

Fliman (gre proti Lindsayu).  A a, že vem,
^ a  • • • [Lindsayu.)  Gospod, velika čast mi je . . .
a  utegnili bi naju slišati ; sčdiva k tej-le mizi!
Lindsay [spoštljivo).  Na uslugo sem vam.
edeta na desno; car in drugi sede na levi.)

Car Bett [tiho Braunu; oba v sredi).  Na
uslugo sem vam.  . aho ! ali slišite?

Braun.  Kaj naj bi neki to pomenilo ?

92

Van Bett.  To pomen ja... da ..z ozirom...
glede . .. no, to se pravi toliko, kakor da mu
je na uslugo.

Braun.  Toda, kaj me sploh to briga; bolje
je, da se pobrigam za svoje stvari.

Van Bett.  Prav imate, mojster Braun, le
pustite nas same.

Fliman.  E j, natakar! Dva konjaka!

Car {kliče).  Papirja, pero in črnila!

{Natakar prinese; natakar in Braun odideta .)

Sedmi prizor

(Car in Chateauneuf (levo), lord Lindsay, Fliman,
Van Bett (desno).

(Pribor je dvojen.)

Van Bett {se vseda).  Samo j e d n o želim:
da govorimo tako prosto, kakor bi bili doma.

Lindsay {jako spoštljivo, stoječ).  To je prav
moj namen.

Fliman {sede).  Moj tudi; ne bojim se no¬
bene žrtve, samo da pridem enkrat do zaželje-
nega miru.

Lindsay {opazuje mi^o, kjer sedi car).
Bojim se, da bi kakšen nepoklican — —

Fliman.  Kar se tiče teh . . oh, ne bri¬
gajte se za-nje ; to sta dva pivca, katerih jeden
je moj zaupen prijatelj. {Lindsay sede)

Car {marquisu).  Pokažite mi podlago nase
pogodbe. {Marquis da carju papir)

95

Marquis (opazuje drugo omizje).  Toda
ti-le gospodje ... ali se ni bati. . .

Car  ( pogleda tja).  Fliman pije . . .! Prav
nič se ne bojim, da bi naju poslušal.

Marquis (jase, spo^navši Lindsaya).  Moj
Bog! Lord Lindsay! Tudi on misli carja za-se
pridobiti!

(Pribor dvojen.)

Vsi ($ase).  Le previdni bodimo!

Lindsay  ( Flimanu , stoječ in odkrit).  Štejem
se srečnega, Vaše Veličanstvo ... da poznam
dobre Vaše interese. ( VanBett se umakne osupnjen
{ a  tri korake s stolom vred na^aj ter opajuje % od¬
prtimi usti Flimana.)

Fliman ( osupnjen vstane).  S kom pa go¬
vorite, če smem vprašati ?

Lindsay.  Ab, prosim odpuščanja .. . po¬
zabil sem . . . gospod Peter . . .

Fliman.  Ej . . .! Tudi gospod . . . (Van
Bettu.)  Pojdite no sem!

Van Bett (se približuje).  Seveda, to je
jasno... saj sem že rekel: Vaše Veličanstvo,
Hm, ti veliki gospodje ... pa jim ni prav nič
težko.

Fliman.  Gospod Van Bett pravi, da ste Vi...

Findsay.  Angleški poslanik?

Fliman.  Angleški ali pa tudi od kod drugod,,
to je  meni prav vse jedno, samo če mi morete
pomagati iz zadrege.

Findsay.  Če vsprejmete pogodbo, katero
sem že deloma sestavil, vam to pripomore
brez dvombe do triumfa.

94

Fliman.  Jaz jo vsprejmem.

Van Bett.  Vsprejme jo . . .! To je pa lep
začetek .. . Oglejmo si torej to pogodbo . ..
{Za-se.)  Morda bom na vse zadnje le kaj uganil.

Car  (marquisu ). Res, marquis, Če imate od
svojega kralja dosti velike pravice za tako po¬
gajanje, bom podpisal pogodbo predno odpo¬
tujem v Moskvo.

Marquis (pokale neki papir).  Vaše Veli¬
čanstvo naj izvoli pogledati! (Dd carju dokument ,
katerega oni pokorno ogleduje.)

Lindsay  (Flimanu ). Vidite torej, da vse
tako kaže, da morate Angliji služiti.

Fliman.  Kdo, jaz, služiti ? — Jaz ne maram
slišati niti besedice o kaki vojni.

Van Bett.  Saj sem vam rekel . . on je
mojega mnenja

Fliman.  Jaz ljubim mir! Kralji naj se le
lasajo za prvenstvo; jaz hočem živeti v miru.

Lindsay.  Razumem ... Vi mislite ostati
nevtralni.

Fliman.  Nevtralen . . . ? dk, tako je.

Van Bett {pije).  Najstrožja nevtralnost..-
Jaz poznam nazore gospoda Flimana.

Lindsay.  To je  vse, kar zahtevamo, in
za to ceno vam zagotovim mir in pokoj Rusije-

Fliman.  Najpreje moj mir; drugo pride
že pozneje na vrsto.

Car {marquisu).  S to pogodbo bodete pae
zadovoljni.

Marquis.  Ah, Veličanstvo, vse moje nade
so izpolnjene.

95

Car (v^ame pero).  Jaz podpišem za-me
tako ugodno pogodbo.

Marquis.  Kaj! precej ?

Car. Vladar naj hiti dobro delati, kadar
more; le kadar mora kaznovali, takrat naj se
obotavlja. ( Podpiše, da listino marquisu in oba
se še nadalje %abavata, vstaneta, gresta počasi
proti ozadju, kjer sedeta $opet na stole.)

Fliman  ( Lindsayu, ki pride).  Ah! pazite,
da se ne zmotite . . . pišite : neutralen !

Van Bett.  Ali ste blagovolili zapisati:

Nevtralen?

Lindsay  (j ponudi papir).  Prosim berite!

Van Bett.  Jaz se zanesem na vas.

Fliman (v^ame papir).  Moram pogledati
sam  .. . toda ta hip mi je nemogoče ; svojega
zaupnega prijatelja moram vprašati za svet, on
navadno mesto mene bere.

Lindsay a-se ). Admiral Lefort je v Sar-
damu, njega bo vprašal za svet.

Fliman (vstane in gre proti ozadju).  To je
srečna misel. Zdi se mi, da je stvar v redu.

Lindsay  (tiho Van Bettu).  Gospod Van Bett;
jaz sem presrečen ! Nocoj dobite vi 2000 funtov
šterlingov.

Van Bett.  Milord, jaz sem vam na uslugo!
(Zase.)  Pa res ne vem, kako sem ta denar zaslužil.

Lindsay (tiho Van Bettu).  Ne izgubiva ga
cisto izpred oči, on mi utegne še uiti, ali raz¬
umete? Dajte, da ne govori nihče ž njim!

9 6

Van Bett.  Ej, milord . .. saj ga dam lahko
zapreti.

Lindsay.  Kaj . . . Ali ste ob pamet?

Van Bett [osupnjen).  Ah, jaz sem se zmotil;
moji jetniki mi rojč po glavi.

Lindsay.  Vse mogoče ozire . . .! Največji
rešpekt . . .! [Gre proti ozadju.)

Van Bett.  To se razume ! [Za se.)  Tega
še-le prav nič ne razumem; zdi se mi, da je
cela reč zdaj še trikrat manj jasna, kakor poprej;
pa to je vse jedno, jaz bodem že vse pojasnil...

(Več ljudi teče prestrašenih proti ozadju.)

Van Bett [gre tja).  Kaj pa je? Že zopet
kakšen prepir?! [Odide ven.)

Osmi prizor.

(Prejšnji. Lefort vstopi razburjen.)

Lefort [tiho carju, ki se % marquisom po¬
govarja).  Oh, Veličanstvo, saj sem vam že prej
govoril, — vse je izgubljeno. [Hitro!)  Sel narn
je ravnokar prinesel poročilo iz Moskve; prejšnja
stranka princezinje Zofije je zopet nenadoma
vstala ; vsa četa strelcev se je uprla!

Car [razburjen vstane).  Nesramneži! Odpo¬
tujmo ! Odpotujmo takoj!

Deveti prizor.

(Prejšnji, Braun. Van Bett se vrne z več drugimi.)

Braun.  Ah, moj Bog, moj Bog! kakšna
zmešnjava; vsa vas je pokonci.

97

Van Bett (stopa njim).  Kaj, ali gori?
Takoj bom zapovedal znositi skupaj vse čebre,
kolikor jih je v vasi. Naprej, marš!

Braun.  Ah, kaj še . . .! To ne . . . Ves
kraj so zasedli vojaki .. . govori se o zarotah,
o sumljivih osebah, katere bodo takoj zaprli.
Gostilna je od vseh stranij obkoljena.

Car.  Od vseh stranij obkoljena ?

Braun.  Nihče ne more iz hiše.

Lefort (tiho carju).  Kaj naj storimo ?

Car (%ivo).  Presneto! Videli bodemo, ali
se drzne kdo! —

Van Bett.  Prav gotovo, videli bodemo !
Nezaslišano je, da si drzne kdo, ne da bi meni
povedal . . . (hoče ven).

Braun.  Saj vas ne bodo ven pustili.

Van Bett.  Kaj pravite . . .? To bi bilo pa

le malo prekosmato.! Mene zadrževati,

men e . .. najvišjo gosposko v Sardamu?!

Braun.  Tukaj je zapovedujoči častnik.

Van Bett.  Častnik ... Vi mi prej niste
Povedali, da je kak častnik tukaj.

Car (tiho Lefortu).  Sitnost! Kako bi se
■zvlekli i z  nje, da bi se ne bilo treba dajati
spoznati?

Bliman ase).  Jaz ne uidem, to je gotovo.

7

9 ®

Deseti prizor.

(Prejšnji. Častnik s štirimi vojaki.)

Častnik (stopi naprej).  Župan sardamski ?

Van Bett {krepko).  Jaz sem. (S povzdig¬
njenim glasom .) Jaz sem, gospod častnik, in
jako se čudim, da se mi ni sporočilo . . ,

Častnik.  Bil sem trikrat v vaši hiši, da
bi vam pokazal ukaze, katere moram izvršiti.
Ker vas nisem našel, sem moral izpolniti ukaze.

Van Bett.  N6 ... to je kaj druzega; če
imate ukaze, ( delavcem)  če ima res ukaze . ..

Car.  Ukaze, pa od koga ?

Braun.  Res, od koga ima ukaze ?

Van Bett.  To je pa res! od koga ima
ukaze . . . ? morda nima prav nič več govoriti,
kakor jaz. ( Častniku ) Gotovo bodete razumeli,
gospod, da župan ne more verjeti, ako ne vidi
z lastnimi očmi.

Častnik.  Res je! ( Mu da neki papir.)  To
je vladni ukaz!

Van Bett (maje zglavo).  Poslušal Vas bodem,
člen za členom!

Častnik (nujno).  To je vladni ukaz.

Van Bett (ko si je bil ogledal pečat).  Res
je, on ima ukaze.

Častnik.  Vlada je zvedela, da nekaj me¬
secev sčm hodijo po holandskih ladjiščih tujci,
da naberejo veliko število delavcev in mornarjev.
Vlada je sklenila, da napravi temu konec.

Lefort (tiho carju).  To zadeva nas.

99

Van Bett.  Kaj, kaj tacega si kdo upa . . . ?
Potem morajo pa biti holandski župani pravi
tepci . ..! Ah, za Sardam jamčim jaz sam!

Častnik.  Ravno v Sardamu se jih je največ
podkupilo.

Van Bett (prepaden).  Kaj, v Sardamu .. .?!
Toda, gospoda moja, ali sem še župan, ali nisem
več . . . ? Ce sem župan, moram vendar kaj o
tem vedeti ... in jaz ne vem ničesar, prav
ničesar

Častnik.  Ukaz se glasi, da naj primemo
m zapremo vsacega tujca, ki ga dobimo brez
potnega lista na našem ozemlju.

Van Bett.  Da ga primemo in zapremo,
~~ to je še-le najmanj.

Častnik  Zato sem ukazal vojakom, da so
zasedli vse javne prostore.

Van Bett.  Izvrstno , ..! Bolje bi ne mogel
storiti niti jaz!

Lefort  (tiho carju ) Kako neki se izognemo
sitnosti ?

Car (tiho).  Stvar bo jako zanimiva.

Marquis (tiho).  Temu oslu županskemu
o> porezal ušesa

Van Bett.  Samo za trenotek potrpljenja;
ne  prehitimo se . . . jaz upam, gospod častnik,
da  pridemo na čisto, ne da bi se premaknili
tod . . . danes sem pričel sumiti . . .

Častnik.  Sumiti?

v  Van Bett.  Tako je; tukaj vidim pet ali
ses t obrazov, ki so mi nepoznani . . ., to so
n ajbrže tisti . . .

7

I oo

Braun.  Gospod župan!

Van Bett [glasneje)  Tiho! ( Marquisu .) Po¬
glejmo torej ; ti, ki tako zaničljivo zijaš, kaj
si pa zgubil v Sardamu? Kdo si?

Marquis.  Jaz sem marquis pl. Chateau-
neuf, poslanik Nj. Veličanstva kralja francoskega
in navarskega.

Van Bett (osupnjen).  Poslanik Nj. Veličan¬
stva . . .! ( Za-se .) O moj Bog . . . ! lepo sem
naletel ko j pri prvem. ( Glasno .) Tisočkrat prosim
odpuščanja, milostljivi gospod, saj nisem Vas
mislil, ampak tega le (pokale na Leforta).  Kdo
si ti, ki zmerom z onim le ( pokale na carja )
šepečeš; n 6 , ti rujavosuknjež, kdo si?

Lefort  Jaz sem admiral Lefort, poslanik
carja ruskega !

Van Bett (še bolj ^ačuden ). Admiral. .
admiral . . .! prav zelo prosim Vašo Ekscelenco
odpuščanja ; toda, če je človek na čelu cele
uprave . . . (opa^i lorda Lindsaya.)  Aha! tuka)
imam zapeljivca . . ! Tako je, pri moji veri,
celo mene je mislil zapeljati ; pravil mi je vse
nemogoče reči . . celo 2000 funtov mi je oblju¬
bil .. . in še sedaj nisem videl nobenega . . .
dogovarjal se je s tem-le capinom (pokale na
Flimana).  Kdo si, povej !

Lindsay.  Jaz sem lord Lindsay, poslanik
Nj. Veličanstva, kralja angleškega !

Van Bett  ( osramočen  ). Ah, človek išče
zapeljivcev, pa najde samo visoke gospode . . •
Milord . . .! To je gostilna, ki res ni na slabem >
saj se je zbrala cela truma diplomatov tukaj.

IOI

Častnik  (Van Bettu).  Vso čast, gospod
župan, pa ste res jako dobro poučeni!

Van Bett  Čakajte . . . Našel sem ga .. .!
0! saperlot! Ta-le Peter Fliman, ta-le Peter
Mihajlov . . Primite ta dva človeka . . .!

Fliman.  Mene ?

Van Bett.  Tebe, tebe!

Braun.  Vam se sanja!

Van Bett (ka^e na Flimana ). Primite mi
tega človeka!

Lindsay  (tiho Van Bettu).  Kaj počnete ?
Saj to je car!

Van Bett  ( osramočen).  On . . .? oh, potem
(pokale na Mihajlova)  tega-le primite !

Marquis  (tiho Van Bettu).  Kaj delate? To
je vendar car ?

Van Bett {čisto i% sebe)  Ta . . .? Ah, pu¬
stite me v miru . . . vsak bi bil že car, če bi
mu  kdo verjel. — Dogovorili so se . . . Torej:
poslaniki, vladarji, mornarji, pivci, kadilci, šno-
farji — vse brez izjeme mi aretujte . ..! jutri
se  bo že vse pojasnilo.

Car (razburjen).  Prvi, ki mi pride blizu...!

Van Bett.  Ti se upiraš . . .! čakaj... čakaj
( častniku)  pokličite sem svoje ljudi! {Kriči.)
vsak naj prime svojega; jaz zgrabim najhuj-
šega! {Gre nad carja.)

Car {ga krepko sune v prsi).  Poberi se!
(. an Bett pade Braunu v naročje.)

Van Bett.  Oj, zločinec! On se drzne vzdig-
nit * r °ko proti županu. Prvega te bodo obesili!

102

Zgrabite mi vse te postopače, zlasti ne poza¬
bite na capina, ki me je udaril s pestjo.

Lefort (stopi pred carja in pokale modri
trak , ki ga je nosil skrivno pod suknjo).  Stojte!
Ne drznite se dotakniti mojega gospoda in carja!

Car.  Lefort!

Lindsay {udari % nogo ob tla)  Lefort! nje¬
gov gospod! prokleto! To je car!

Vsi (strmeči).  Car!

Lefort (glasno).  On sam!

(Vsi se globoko priklonijo .)

Car (veselo).  Torej! Že vidim, da se ne
morem več prikrivati! (Delavcemj  Prijatelji, ne
ustrašite se mojega novega imena ; za vas bodem
vedno Peter Mihajlov, vaš tovariš pri delu in
zabavi, ki vas bode vse osrečil.

Fliman.  O, moj Bog . . . ! kaj, si ti . . •
Oprosti ... (se umika; car mu da roko.)  Ob,
kako srečen sem, da vidim svojega najboljšega
prijatelja Mihajlova — cesarja!

Lindsay (Van Bettu, ka^oč mu Flimana).
Vraga! Čemu ste mi pa pravili?

Van Bett.  Pustite me no v miru ; Vi ste
mene premotili, ne jaz Vas . . . Vraga, če bi
me vprašali, kdo je car, bi Vam takoj odgo¬
voril: ta le . .! Saj to je jasno, in nobenih
pet minut se ne potrebuje, pa se vidi, da je
on Njegovo Veličanstvo, cesar ruski . . .! Ze
po njegovi pesti bi ga spoznal . . . dobro sem
opazil, da udarec ni bil od kake navadne
roke . . . ( Spoštljivo se obrne proti carju )  Veličan¬
stvo! Prekrasni dan, ki nam... (se mu ustavi.)

103

Car.  Je že dosti, gospod župan!

Van Bett.  Ne, Veličanstvo, ni dosti. Pre¬
krasni dan, ki vam zasvetil...! (Ne \na dalje.)
Toda, ker že tako hočete, ne bom dalje pravil.
Celo mesto mora priti, da se Vam pokloni.

Car.  Misericordia! Celo mesto . . .! Za kaj
tacega nimam časa; takoj odpotujem. (Lord
Lindsayu.)  Lord Lindsay, pogodba med Fran¬
cijo in Rusijo je sklenjena; Vaš gospod, kralj
angleški, naj vsprejme francoske predloge in
m 't je sklenjen. In ti Fliman . . .

Fliman  N6!

Car.  Tebe imenujem ravnateljem svojega
ladjišča na Nevi.

Fliman.  Na Nevi ? Ali tam vendar ni niti
jednega čolna!

Car.  V desetih letih bo tam stalo glavno
naesto Rusije.

Van Bett.  Potemtakem morajo pričeti de¬
lavci takoj delati! (Delavcem) :  No!

Car.  Rigo, ti prideš s svojim očetom za
men oj na Rusko, in Lefortu naročam, naj skrbi
za  Vaju ; in Vas, tovariši moji, bodem ohranil
v  vednem spominu! (Sega jim v roke.)

(Zapojo.)

Car.  Ob Nevi se zopet vidimo!

Konec.


Jeza nad petelinom in kes.

Vesela igra v dveh dejanjih za dekleta. — Nemški spisal

Viljem Pailler.

Osebe:

Gospodinja Vladka.

Lenčka, 1

Rada, > Vladkine dekle.

Nežika, J
Botra Katra, soseda.

Kmetska hiša, posest gospodinje Vladke. — Med
prvim in drugim dejanjem mineje trije dnevi. — (Desna
in leva je umeti od strani gledacev.)




107

Prvo dejanje.

Kmetsko dvorišče. Na levi stanovanje dekel; na desni
vrata v vežo. Škropilnice, koš, grablje, motike i. dr. leži
razmetano okrog.

Prvi prizor.

Gospodinja Vladka ( pride ve%e) : He,

kako to dobro dč kako ljubko boža po licih!

Ta

sveži jutranji zrak pred soparnim dnem in
meglenim večerom ! — Moram vendar pogle¬
dati, kaj so že dekle vse naredile. Petelin je
že pel, in da morajo ob petelinjem petju iti
na delo, to že vedo . .. Toda, kaj pa je to ?
" Se vse prazno in tiho : pa ne, da bi bile
dekleta že na polju in vrtu?! — Tu pa ležč
še grablje, škropilnice in — kakor vidim —
prav v lepem redu; meni se zdi, da so lenobe
še  v postelji . . .! To ti je križ s temi posli !
Nazadnje še spč, tega pa res ne morem umeti!

' Saj imam vendar petelina, ki dan za dnem
P°je točno ob minuti, kakor bi imel uro pri
se bi; in glas ima moj petelin kakor trobento ;
a  moje dekle mi še zaspč kar pravilno. Tu
notri ležč kakor klade in ne slišijo klicati niti
mojega pridnega kokota. — Saj ne vem več,
k ) e  se me glava drži; kaj pa naj začnem s

io8

takimi deklami ? Kanonov vendar ne morem
postaviti na dvorišče in jih prožiti navsezgodaj

— in še celo to bi bilo zastonj: če enkrat
dobro tiče v svojih gnezdih, potem menim, bi
se ne prebrihtale, ko bi tudi cela vojska kora¬
kala mimo njih. ( Potrka na vrata in kliče glasno)'-
No, moje ljube, marljive, pridne dekle ! — Na
noge, Lenčka, kvišku, Rada; po konci, Nežika!

— Alo. na noge!

Dekle (od \notraj ). Kaj pa je?

Vladka. Kaj j e ? Čas vstati j e, čas dela
je, lenoba je! — le ven, otročički!

Lenčka (od %notraj).  Ali še ni prezgodaj ?

Vladka. Kaj, prezgodaj ?! Moji Lenčki je
seveda še prezgodaj: ti bi najrajši spala do
poldneva in potem iz postelje šla naravnost
k jedi.

Rada (od znotraj).  Jaz še nisem čula petelina.

Vladka. Če bi moral petelin s svojim petjem
čakati, da ga čuje naša Rada, potem bi mar¬
sikdaj sploh ne smel peti. Le včn, petelin ze
bdi in je že davno klical. Le urno !

Drugi prizor.

Nežika (izstopi pritrjujoč si lase).  Sem že
tu, gospodinja Vladka.

Vladka. Ni več; že, ampak: še-le ! — Saj
si vendar sicer tako urna in pridna pri delu !

Nežika. Ne vem, kako da mi je danes
tako dobro dejalo ! Mora vse eno biti še majhno
prezgodaj, petelin je morebiti le prekmalu pel.

Vladka. Petelina mi le pusti z mirom.
Petelin se ne moti. Kadar zapoje, je čas vstati,
in ne poje ne prekmalu, ne prepozno. — Toda,
kje sta pa uni dve?

Tretji prizor.

Lenčka in Rada ( prideta i% spalnice; Lenčka
S1  pritrjuje predpasnik , Rada si pri vratih še briše
\ otiračo roke).  Sva že tu, gospodinja Vladka!
Lobro jutro !

Vladka. Recita rajši: zaspano jutro, leno
jutro; najboljše jutro mi vošči vedno le moj
dragi kokot: Kikiriki — se že dani! To je
lepa pesmica, toda vam ne gre v glavo.

Lenčka. Petelin poje, kadar se mu zljubi.
Vladka. Zljubi se mu pa vselej o pravem

času.

Rada. Saj smo ravnokar šle počivat.
Vladka To ti je prava dremota! — Celih
se dem ur spi in še ji ni dosti.

Nežika. Pa zakaj imate vso vero v tistem
Petelinu?

Lenčka. Jaz tudi to pravim. Ravnajte se
ra jši po uri.

Rada. Drugi ljudje pazijo na uro v zvo-
ni ku, samo pri nas je tisti petelin edini gospod
P r i hiši, vse se mora ravnati po njem.

Vladka. Tega ve ne razumete ! Kaj bodo
ure, ki jih naredč ljudje; en sam kamenček
pade med kolesca, in ura se vstavi. Potem gre
vse  uavskriž, in zmešnjave ni konca ne kraja.

I 10

Lenčka. Sevč, petelin pa še ni naredil
nobene zmešnjave.

Vladka Petelin ima vselej prav, to si za¬
pomni, Lenčka! To je ura, ki jo je naredil
ljubi Bog sam. Že v raju je ob solčnem vzhodu
pel petelin svojo pesmico, in v Noetovi barki
je pel vsemu svetu, in vse se je ravnalo po njem.

Rada. Če bi bila jaz z Noetom, bi bila lepo
utopila petelina v oni povodnji.

Lenčka. O jaz bi mu bila že v barki
zavila vrat.

Nežika. Meni bi se bil pa vse eno smilil.

Vladka. Naj bo, kakor hoče ; jaz se držim
petelinjega petja. Tako je od nekdaj pri tej
hiši in jaz ne opustim stare, dobre navade,
petelin je najstarejša in najčastitljivejša ura.
„Če vstaneš, ko petelin poje, lahko opraviš
delo svoje/ To je star pregovor in pri nas
hišno pravilo — potem pa mir besedi. Le
pojdite na delo.

Lenčka in Rada (mrmrajoč).  Prezgodaj je
pa vse eno.

Nežika. Jaz pa se še tudi nisem naspala.

Vladka. Kdo pa je včeraj tu-le tako lepo
pospravil ?

Lenčka Jaz sem dela po navadi vsevkrai-

Rada. Jaz sem tudi škropilnice postavila
v lepo vrsto.

Nežika. Meni kar ne gre v glavo, odkod
ta nered.

Vladka. Menda so se po noči škropilnice
same zvalile semkaj, grablje so pa nekoliko

poplesale po dvorišču. — O, ste lahkomiselne
punce, ste! Lenčka in Rada, ve-dve pojta na
travnik obračat seno ; pa le nekoliko zasučita
se. Ob enem lahko vsaka prinese en koš sena
domov, da ne bota prazni hodili. — Nežika,
ti pojdi na vrt salati prilivat; toda hitro, sicer
pride solnce, pa bo zopet vse opešalo in ovenelo.

Dekle. Bomo že storile, kakor ste rekli.

Vladka. In perišče pšenice za pridnega
petelina tudi lahko prinesete potoma iz kašče.
Ali ste razumele ? — Zdaj se pa le podvizajte
‘n pridne bodite ! (Gre.)

Dekle (kličoč njo).  Bog vas obvari, go¬

spodinja Vladka!

Četrti prizor.

(Nežika pograbi škropilnico, uni dve grablje in koš.)

Lenčka. Kam pa misliš iti?

Nežika. Na vrt prilivat salati; saj mi je
gospodinja ukazala,

Rada. Najprej moraš iti v kaščo.

Lenčka. Seveda, za našega ljubega petelina
moraš prinesti pšenice.

Nežika. Tega gospodinja ni naročila meni.
Lenčka. Tako? Komu pa?

Rada. Morda celo meni?

Nežika. Proti vsem je rekla. Pa ve-dve že
tako gredoč na travnik prideta mimo kašče ;
tore j lahko kar spotoma vzameta perišče zrna

2a  petelina.

I 12


Lenčka. O, to veva ; lehko bi prinesli pe¬
telinu tečne pice, toda med-ve — nočeva.

Rada. Meni je vse eno, če petelin ne dobi
jesti niti praška.

Nežika. Gospodinja Vladka pa le zahteva to.

Lenčka. Pojdi torej in skrbi za gospoda
petelina.

Rada. Morebiti bo potem pel za-te neko¬
liko pozneje.

Nežika. Jaz ne bom nalašč delala takega
ovinka do kašče.

Lenčka. In me-dve ne bova nalašč prav
dobro pitali tistega zoprnega petelina, da bi
ostal prav živahen in čuječ.

Rada. Oj, ko bi nas pač kdo rešil tega
petelina!

(Dekle stopijo nekoliko naprej in odloge orodje .)

Nežika. Kaj pomaga prepir in stok ? Petelin
je pri hiši in poje in gospodinja Vladka nas
kliče ob njegovem petju ; — to se ne d& pr e '
drugačiti.

Lenčka. Predrugačilo bi se že.

Rada. Ali nam bo res ta petelin kradel
najslajše spanje? To je že grozno!

Nežika. Pa nam vendar ni nič hudega.

Lenčka. Kaj ? Ti nazadnje še zagovarjaš
tega zoprnega petelina in njegovo sitno petje.

Rada. Ali ti ni nič na tem, da moramo
radi te priskutne živali toliko trpeti?

Nežika O, jaz bi tudi rada dalj spala, toda
mislim, da umrla ne bo nobena izmed nas, če
vstaja ob petelinjem petju.

Lenčka. Oslabele in zbolele bomo pa le
brez dvoma, če se nam zmerom krati najboljši
spanec.

Rada. Prav res, meni že dolgo ni nekaj
prav, in tega je samo ta kokot kriv s svojim
preglasnim petjem Veliko prezgodaj vstajati,
veliko premalo spati in potem se še jeziti nad
to kurjo mrcino — to mora zdelati najbolj
zdravega človeka.

Nežika Toda pomislita, kako prijazna in
dobrotljiva je naša gospodinja sicer proti nam;
z delom nas gotovo ne preobklada.

Lenčka. Tisto je že res; časa imamo do-
v °lj, da se okrepčamo; toda to je tudi potrebno,
če se mora tako zgodaj vstajati.

Rada. Da je treba iz postelje ob petelinjem
P et ju, od tega telo tako zelo oslabi.

Nežika. In pa izvrstna hrana; kje dobita
hišo, da bi se imele tako dobro ?

Lenčka. No, jesti imamo dosti in zelo
dobro; toda jaz bi jo bila pa tudi že zdavnaj
pobrala če bi služba ne bila tako dobra in lahka.

Rada. Zato jaz kar ne morem razumeti,
imamo potreben počitek, dobro hrano, da
smo zmeraj vesele, se smejemo in pojemo, za
vse to naša gospodinja tako skrbi, za spanje
P a n >ma smisla; toda tega je gotovo kriv ta
P et ehn, za tem mora tičati kakšna „coprnija“.

8

114

Nežika. Tega ne smemo povračati gospo¬
dinji; tej smo veliko hvalo dolžne.

Rada. Oh, tako lepo, tako dobro, tako
rajsko bi bilo v tej hiši, samo če bi tega petelina
ne bilo, ali če bi vsaj ne mogel peti.

Lenčka. Čakajta jaz imam eno misel! To
nam pomaga; da, to nas stori srečne.

Nežika in Rada. Kaj pa? — Kaj pa? Po-
no!

Lenčka. Samo da me ne bota izdali.

Nežika. Gotovo ne, Lenčka.

Rada. Tu moja roka.

Lenčka. Torej poslušajta! Ni res, me bi
bile popolnoma srečne, popolnoma zadovoljne
v tej hiši, samo če bi se mogle dovolj naspati?

Nežika Res, potem bi bile popolnoma srečne,

Rada. In popolnoma zadovoljne.

Lenčka. In kdo nam krati sladko jutranje

vej

spanje r

Nežika in Rada. Petelin! Petelin!

Lenčka. Dobro ; Če bi pa petelina ne bilo,
bi ne mogel peti, in gospodinja Vladka bi nas
ne mogla buditi.

Nežika. Ali je to vsa tvoja modrost?

Rada. Kaj hočeš s tem ? Pomagaj nam rajši!

Lenčka. To ravno hočem, pomagati vama
hočem. — Poslušajta : petelina moramo ubiti.


Nežika. Kaj si rekla ?

Rada. Ubijemo, misliš, ubijemo naj pe-
telina ? —To bi bilo vseeno neusmiljeno!

Lenčka. Zakaj neusmiljeno? Koliko go¬
lobov in kokoši smo morale že zaklati !

Nežika. Meni so se vselej hudo smilile.

Rada. Pravzaprav imaš prav, Lenčka ; pe¬
telin ni nič boljši kot kokoši ali celo nedolžen
golobček.

Lenčka. Buditi nas potem gotovo ne bo
mogel

Rada. In me bomo spale, dokler nas bo
veselilo. Jaz sem za to, Lenčka. — Kokot,
kokot, tvoja zadnja ura je že bila!

Lenčka. Dobro, Rada I Kaj pa ti, Nežika ?

Nežika. Ljuba Lenčka, nikar ne ubijaj
petelina; bilo bi ga vse eno škoda, tako je lep.

Lenčka. Da, posebno zjutraj, kadar poje,
da se tri ure daleč sliši; takrat mi vselej hudo
dopade.

Rada. Pojdi n6, Nežika, to bo hitro ven ;
s aj ne bo dolgo trpel. Hitro ga zakoljemo, in
proste smo tega trinoga. Pomisli samo to, Nežika!

Lenčka. Lej, lej, kakšna prijatelja sta s
Petelinom!

Nežika. O, rada gotovo nimam tatu našega
jutranjega počitka; toda ubiti, ubiti petelina, ker
uas prezgodaj kliče iz pernic, to je vendar pre-
trdosrčno, preneusmiljeno.

Rada. Toda tako sam pa tudi ne sme
Sadati pri hiši.

Nežika. To tudi jaz pravim; toda saj ga
ahko na kak drug način spravimo od hiše.

Rada. Da ga ne bi zaklale ?

Lenčka. To sem pa vendar radovedna.
Nežika. No, le poslušajte me: jaz mislim,
ga rajši prodale, kakor ubile

da

8 *

Rada. Da bi ga prodale, mislil? Res, na
ta način bi nam bilo tudi pomagano

Lenčka. Ti si pa kakor Ruben pri egip¬
tovskem Jožefu; ta je bil tudi za to, da brata
rajši prodajo.

Nežika. Zato je bil pa tudi nazadnje dober
konec.

Rada. Samo kdo bi hotel tega nepokoj-
neža ? Bomo težko dobile kupca.

Lenčka. Pravi tepec bi moral biti, kdor bi
kupil za drag denar tega kričača. V celi soseski
je ta petelin znan in razvpit in pristujen. —
Ubiti ga — to bi bilo najhitrejše.

Nežika. E, kupca dobiti me ne skrbi. Ali
ni bila ravno zadnjič botra Katra, naša soseda,
pri nas in je povpraševala, odkod ima naša go¬
spodinja tako lepega petelina ?

Rada. Je že res, dobro se še spominjam.
Soseda je ponujala naši gospodinji visoko ceno
za kokota. — D&, da, to bo najboljše; pro¬
dajmo kričača; tako ostane pri življenju, a nas
ne bo več motil s svojim kikiriki, in me vendar
ne bomo imele na vesti uboja.

Lenčka. Naj bo v božjem imenu, dasi jaz
ne bom imela miru, dokler bo ta slavček živel;
toda udam se. Torej ga pa prodajmo.

Nežika. Takoj g-em sosedo klicat.

Rada. Pusti, grem jaz. Jaz in botra Katra,
medve sva dobro znani, in tu gre kupčija ve¬
liko boljše in hitrejše. {Gre.)

"7

Peti prizor.

Nežika. Če le dobi Rada sosedo doma?

Lenčka. Mene to ne skrbi. Tako zgodaj
ljudje ne hodijo z doma, ta lepa navada je
samo pri nas. — Toda zdaj bo drugače: da
se le petelina odkrižamo, potem bomo tudi me
zjutraj tako sladko spale, kakor naši sosedje;
prav od srca se veselim bližnjih dni. Ko nas je
sicer petelin podil iz gorkih postelj, bo zanaprej
lepo vse tiho in mirno v naši hiši in me se
bomo prav zložno raztezale po mehkih blazinah.
Toda, kaj ti je Nežika? O čem pa premiš¬
ljuješ? Ti nisi kar nič vesela!

Nežika. Moram reči . . .

Lenčka. Ali se že zopet kesaš, ali ti je še
vedno žal, da se bomo osvobodile nadležne
živali?

Nežika. Nekoliko nepoštena je kupčija z
ubogim ptičem vendar le

Lenčka. Kako neki? Nepošten je bil le
petelin; ta nas je vsako jutro ogoljufal za nekaj
ur  sladkega spanja

Nežika. Še en pomislek imam

Lenčka. Le na dan ž njim! Menda bo
tako prazen kakor prejšnji.

Nežika. Kaj naj storimo z denarjem, ki
skupimo za petelina? Obdržati ga ne smemo,
to bi bila tatvina.

Lenčka Imaš prav, v naših rokah ne sme

ostati.

Nežika. A kako ga dati gospodinji ?

Lenčka. To je zopet nova zadrega! —
Kakšne skrbi napravi ljudem preglasen petelin!

Nežika. Mogoče bi lehko rekle, da je
denar prinesel kak neznanec za gospodinjo
Vladko.

Lenčka. Ne, ne, gospodinja bi potem po-
praševaia in poizvedovala in me bi morale
lagati brez konca in kraja ; to ne gre.

Nežika. Ali pa denar položimo skrivaj
v gospodinjino omaro, da ga lehko najde in
misli, da ga je založila, in ima za svojega.

Lenčka. To je boljša misel. D&, da, tako
spravimo denar v njene roke. Hvala Bogu,
soseda že prihaja z Rado.

Šesti prizor.

(Rada in soseda botra Katra prideta od desne.)

Lenčka. Bog vas sprimi, botra Katra, Bog
vas sprimi !

Nežika Da ste le prišli, botra Katra.

Katra. Bog vaju sprimi, dekleta! Zakaj ne
bi prišla ? Res je še zgodaj, zelo zgodaj

Rada. Najboljše je, da se kar brez ovinkov
pobotamo za petelina.

Lenčka. Botra Katra, vi bi nam prav lehko
skazali veliko prijaznost

Nežika. In naredili prav dobro kupčijo,
draga soseda.

Katra. Že vem, že vem, dekleta. Tega
noben človek ne more reči o Katri, da ne bi
vsakemu rada skazala kake prijaznosti. [Botra

ponjuha in moli tobačnico deklam ) Morebiti ga
katera hoče en ščepec?

Dekle. Lepa hvala!

Katra. No, tudi prav; torej njuhati nečete ?
Že pride, že . . . gotovo prav nedolžna zabava.
So pa tako hudobni ljudje . . .

Lenčka. E, so tudi tako hudobni ptici.

Rada. Ali naj petelina ujamem?

Lenčka. Pusti mu še teh par minut prostosti,
menda bo mogel pričakati svoj odhod.

Nežika Ne res, botra Katra, saj bote kupili
od nas petelina ?

Katra. To se razume. Takoj ga vzamem
m tudi plačam gotovo in pošteno.

Nežika. Petelin je brez dvoma lepa žival
'n svojega denarja vreden.

Lenčka. Res je to, na daleč okoli ne do¬
bite takega,

Rada. Saj ste tako pred nekaj dnevi že
»glihali u  z našo gospodinjo zanj.

Katra. Je že res! Pred nekaj dnevi je bilo.
Neka gospoda v mestu je na vsak način hotela
lm eti takega petelina, toda s tisto zdaj ni nič;
prav za prav ga zdaj ne morem rabiti. Toda,
bi komu skazala s tem kako prijaznost, (po¬
njuha,)  potem se že razume, že razume.

Lenčka. Torej koliko nam daste t

Nežika. Hitro, botra, recite pošteno ceno.

Katra. Pošteno, seveda pošteno, samo iz
Prijaznosti; jaz tako rada komu skažem kako
Prijaznost. (Ponjuha T^opet tnalo.)

I  20


Rada. Če se ne motim, našo gospodinjo
samo stane dve kroni.

Katra. Dve kroni? — To je že lep denar

Lenčka. In takrat še ni bil tako postaven,
kakor je zdaj.

Nežika. In še ni tako lepo pel kakor sedaj.

Katra. In še ni toliko snedel, kakor sedaj.

Rada. Naj bo, botra, za dve kroni ga tudi
vi dobite, celega, lepega, krasnega petelina.

Nežika in Lenčka. Dh, naj bo, nama je
tudi prav tako.

Katra. Za dve kroni, kar dve kroni ? Res,
vsakemu rada skažem prijaznost [njuha),  toda,
dekleta, to je pa le preveč, gotovo preveč.

Nežika. Pomislite vendar, tako krasna žival!

Lenčka Koliko bi pa vi dali?

Rada. Določite ceno sami!

Katra. Vidite, dekleta, skoro gotovo bom
morala žival hraniti kakega pol leta, predno
dobim kupca ; to pa stane nekaj ; tako postavna
žival hoče tudi postavno hrano. Toda jaz sem
že taka, da zelo rada skažem kako prijaznost
(njuha).  Eno krono vam pa vse eno dam za
petelina!

Lenčka. To je hudo malo, kar premalo,
botra Katra

Nežika. Na ta način bi ga vam dale skoro
zastonj.

Rada. A odkrižati se hočemo petelina na
vsak način ; zato, kar se mene tiče, ga le vze¬
mite. Čakajte, grem ponj. (Gre.)

Sedmi prizor

Katra. No, kako bo, dekleta?

Lenčka. E, kaj pa hočemo storiti?

Nežika Samo gleštati ga morate dobro.

Katra. Zakaj bi ga ne gleštala dobro ; tako
mu bodem stregla kakor mlademu grofu.

Lenčka. Pa izdati nas tudi ne smete.

Nežika Res ; imejte ga nekaj dni zaprtega,
da nihče ne zve, kam je prešel.

Katra. To se razume ; jaz bom že tiho.
Nič se ne bojta.

Osmi prizor.

(Rada prinese petelina, zaprtega v podolgasti košarici.)

Rada. Ga že imamo, lepega našega kokota.
Se skoro ni dal ujeti, kakor bi slutil, da mora
°d hiše.

Katra. Verjamem, verjamem; zakaj nebi
slutil? Tak petelin je moder in pameten ptič.

Rada. Zdaj je pa čisto miren; mogočno
ln  veličastno sedi v košarici kot kakšen kralj.

Nežika. Čedna živalica je pa le res. to mu
^ora pustiti celo njegov največji sovražnik.
‘ °rate ga v resnici prav lepo imeti, botra Katra.

Lenčka. Tako, ljubi petelinček, zdaj je s
t ,'°i' rn  gospodarjenjem pri kraju; le poj in delaj
sunder, kolikor te veseli. Me te ne bomo poslu-
Sa ' e ) nam ne boš več kradel jutranjega počitka.

Rada Ne bomo se več jezile nad teboj.

)0tra ’ l e  kar vzemite ga !

122

Katra (v^ame petelina).  Pojdiva no, pete¬
linček. Nate, dekleta, tu imate kronco. Pa prav
od srca zdrave ostanite, in če bi dekleta potrebo¬
vale zopet kakšne prijaznosti, Katra je za kaj
takega zmerom pripravljena ; jaz vsakemu rada
skažem kakšno prijaznost.

Lenčka. Zdaj nam najprej to skazite, da
boste tiho o tej stvari.

Nežika In da petelina skrijete.

Rada. Ali takoj v mesto prodaste.

Katra. Vse bom storila, vse, dekleta Le
zanesite se na Katro; jaz tako iz srca rada
komu skažem kakšno prijaznost. Pa zdrave,
dekleta!

Vse tri. Bog vas obvari. (Katra gre)

Deveti prizor.

Lenčka. Vendar enkrat! Zdaj se mi je od¬
valil kamen od srca.

Nežika. Meni tudi.

Rada. In meni tudi.

Lenčka Juhej, petelin je od hiše!

Nežika. Srečno pot v mesto, gospod kokot.
Veliko zabave!

Rada. O, vesele jutranje urice! Daleč okoli
nobenega kikiriki!

Lenčka. In gospodinja Vladka! Kako bo
naša dobra Vladka lepo spala do belega, svet¬
lega dnč!

Nežika. Pred osmemi se zdaj ne bo > llC
ganilo pri nas. Da le petelina ni več!

123

Rada. V resnici, srečne dekle smo. To je
bila pametna misel. In kako hitro je vse šlo.
Zdaj me še-le delo res veseli.

Lenčka Džt, zdaj bo šlo vse urno od rok.
Nežika. Hitro na vrti (Zagrabi škropilnico.)
Lenčka in Rada In rne-dve na travnik.
(Vnamete grablje in koš.)  Zdravstvuj, Nežika!
(Gresta  )

Nežika. Pozdravljeni! (Gre s škropilnico .)
(Zagrinjalo pade)

Drugo dejanje.

(Oprava ista; samo vse v lepem redu.)

Prvi prizor

Vladka (pride s svetilko v roki i% ve^e).
Ravno tako se mi zdi, kakor bi bil petelin že
Pel nekje. Oj! moj lepi, viteški, ubogi petelin!
Rani je prešel ? Tri dni je že vse tako tiho,
P r azno in pusto na dvorišču ; vzide solnce, toda
n >liče ga ne pozdravi s petjem. In tako nena-
Trrna, tako nepričakovano je izginil moj kokot.
Nazadnje mi ga je vzel še sam sv. Peter, saj
l e  bil tako krasen, tako Čuječ ptič. Bog bodi
Za h'aljen, da ga več ne potrebujem; tako sem

124

že vajena vstajati ob petelinjem petju, da me
ob tej uri kar več ne pusti v postelji; natanko
čutim, čisto natanko, kdaj pride čas, ob katerem
je moj petelinček pel svojo jutranjo pesem . .
A moje dekle — te so dan za dnem bolj za¬
spane ; prej so redkokdaj čule petelina ; zdaj
že komaj slišijo, če jaz trkam na vrata, če jih
kličem sama. ( Trka na vrata njih spalnice  ) Alo,
na noge, dekleta! Lenčka Rada, Nežika, na
noge, petelin je že pel ! ( Nekaj časa molk)

Tule jih imaš! Po konci, Lenčka! — hitro,
urno iz pernic, Nežika, Rada! ( Zopet molk)
Ali vas moram s silo poditi venkaj? — Čakajte,
lenobe lene, zaspane! ( Gre v spalnico Molk.
Potem od ;rnotraj .) Lenčka, vstani! — Rada,
Nežika! Ali se še niste naspale?

Lenčka notraj ). Saj spimo komaj dve uri.

Nežika. Saj je še popolnoma tema.

Vladka. Le oči odpri, bo kmalu svetlo.
No, Rada, ali te ne bo ven?

Rada. Že grem; ne mučite nas vendar tako!

Vladka. Ve govorite o mukah r! Jaz šeni
tista, katero se zmerom muči ; jaz imam težavo
z vami, ker nečete iz gnezdov. Le lepo hitro
in urno , .! ( Vrata se odpro)  Tako, dekleta,

le ven, le naprej!

(.Lenčka in Nežika prideta  z'| spalnice, maneta
si oči in se stegata ; %a njima gospodinja , nazadnje
Rada)

125

Drugi prizor.

Lenčka. Le poglejte, gospodinja Vladka,
kako je še tema Menda je komaj polnoč proč.

Nežika. To tudi jaz pravim; že po tem
vem, da ne more dosti več biti, ker sem še tako
trudna.

Vladka. Ker ste take lenobe, ker niste ni¬
česar vajene.

Rada Tega se pač ne bomo nikoli pri¬
vadile, da bi delale v trdi noči.

Vladka. Saj je že vendar beli dan, otročiči
m oji! Solnce je že davnaj gori, le dan je ne¬
koliko mežav in meglen ; le verjemite. Po vsem
svetu so petelini že odpeli, jaz čutim to, čutim
čisto natanko.

Lenčka. To mora biti strašen občut.

Rada. Saj za nas dovolj strašno.

Nežika. Kaj naj vendar počnemo, gospo-
dinja Vladka?

Vladka. Ali ste na travniku že gotove
z  delom ?

Rada Ne, malo prostora je še ostalo ; eno
dopoldne se pa lehko dovrši.

Vladka. Pojdite torej še enkrat na travnik
ln  glejte, da izvršite.

Lenčka. Dobro, gospodinja Vladka! Če
°mo le pot našle tjekaj.

Rada. Bode res treba da si navežemo na
giblje svetilke.

Vladka. Ti, Nežika, stopi tje na vas in
naroči za danes tesarja. Na vrtu je marsikaj

treba pritrditi in obnoviti; koli v plotu so ve¬
činoma segniti; teh naj se najpreje loti!

Nežika. Mislite li, gospodinja Vladka, da
je tesar že vzbujen?

Vladka. Ali meniš, Nežika, da je tesar tak
tožle kakor moje dekle?

Nežika. Saj takoj grem. Toda ne vem, kako
da se mi še tako ponočno zdi.

Vladka. Le na mojo izkušnjo se zanesi;
jaz ne potrebujem nobenega petelina, da bi mi
naznanjal pravo uro ; zdaj jo že sama popol¬
noma gotovo zadenem, jaz sem sam svoj petelin.

Lenčka. Cujte, gospodinja Vladka, v zvo¬
niku bije ura.

(Vse poslušajo in glasno štejejo: ena, dve,
tri ... do dvanajst .)

Vladka. Ali je mogoče? Še-le polnoči?!
No, no, — nekoliko prekmalu sem vas vendar
zbudila. Že prav — otročiči, pojdite še neko¬
liko v postelj in dobro spite.__ Ob petelinjem
petju vas bom že zbudila . . . Še-le polnoči.. ••
kako se človek lehko goljufa! (Zglavo ^majajoč
izgine v  ve|o.)

Tretji prizor.

Lenčka. Zdaj pa imamo!

Rada. Zdaj jepzopet še-le polnoči.
Nežika. Zato smemo še malo smuknit'
pod odejo.

Lenčka. Da nas gospodinja iztira čez pol
ure zopet ven.

Rada. Tako je storila včeraj in predvčeraj

Nežika. To je res! Te noči, odkar je pe¬
telin od hiše — to so bile strašne noči.

Lenčka. To je grozno ; na ta način mo¬
ramo poginiti. - Jaz ne grem več ležat, spanec
me je minil popolnoma.

Rada Mene tudi! Kdo bo še spal ob
takem ?!

Nežika. Gospodinja Vladka je menda ob
vso pamet,

Lenčka. Meni se tudi zdi tako. Zadnjo
noč nas je klicala že ob enajstih, potem ob
polnoči, potem o pol ene in ob dveh in ob
tr eh ... ali se še spomnita?

Nežika. Če se še spomniva! ? — Kaj takega
se  ne pozabi kmalu.

Rada. Nas je že toliko prebrihtala, da ni
m ogla nobena preslišati.

Lenčka Kako neki? Saj smo se morale
vselej popolnoma obleči, priti na dvorišče in
pričeti delo.

Rada. Res, lep jutranji počitek!

Nežika. Tako smo se veselile jutranjih
ur,c , sladkega jutranjega spanja!

Lenčka. In tihih, mirnih noči! — oh, kaj
nam  je začeti ?!

Rada. Prej je bilo vendar tako lepo! Petelin
1 j as  je pustil v postelji vsaj do jutranje zore;
10  takrat smo se že odpočile nekoliko.

Nežika In nrav same smo si tako-le na¬
redile.


Lenčka. Res prava budalost, prav oslovska
budalost — da smo petelina spravile od hiše.

Rada. To je že za znoreti.

Nežika. Na vsak način moramo zopet do¬
biti petelina.

Rada. Prav govoriš! Dobiti moramo zopet
petelina.

Lenčka. To pa že: »moramo dobiti" —
toda nič ne pomaga; gospodinja Vladka je do¬
ločno rekla: če ne dobi nazaj svojega starega,
lepega petelina, ne mara nobenega. Gospodinja
torej ne bo hotela nobenega več.

Rada. Ali, prosim vaju! — Tako slehrno
noč petkrat do šestkrat vstati, strašiti se in
povrh še jeziti ... te neštete sitnosti, neskončne
zdražbe •— tega ni mogoče prestati.

Nežika. Res, me ne prenesemo tega.

Lenčka. Jaz si ne vem več pomagati.

Nežika. Mogoče bi pa le ugajal gospo-
dinji še kak drug petelin, če bi bil dosti lep-

Rada. In bi se dosti drl.

Lenčka. Ali ne vesta, kar si gospodinja
enkrat ubije v glavo, da ji potem ni več mo¬
goče izbiti? In zdaj je sama rekla: ali starega
petelina, ali pa nobenega.

Nežika. No, to sva tudi medve slišale.

Rada. In gospodinja Vladka ostane P r '
tem; toliko trde glave je že.

Lenčka Kaj naj storimo? Tako ne more
iti dalje! Spati moramo mirno!! Oh, nobene
pomoči, nobene pomoči!

129

Nežika, Ali vama kar nič ne pride na
misel? Ali smo brezpogojno izgubljene?

Lenčka in Rada (vijoč roke).  Oh, ljubi Bog!
petelina, pošlji nam zopet petelina v hišo!

Nežika. Ce bi mogle starega dobiti nazaj,
tega bi gospodinja že rada vzela

Lenčka. Seveda! Stari petelin — ta je in
ostane njen ljubček.

Rada. Prav res! Če bi prejšnjega petelina
zagledala na dvorišču, bi jo menda veselja po¬
lile solze.

Nežika. Vidita, kako je prav, da ga nismo
zadavile. Zdaj ga saj lehko kupimo nazaj.

Rada. Misliš ti, da bi še enkrat šle k botri
Katri ?

Lenčka. To je nemogoče! saj bi nas moglo
že vendar sram biti.

Rada. To tudi jaz pravim! Ne! rajši —
ne  več spati, kakor tako sramoto.

Lenčka. Botra Katra bi nas imela zdaj za
»devičice noričice", in po pravici

Nežika. „Devičice noričice“ smo bile že
P re d tremi dnevi, ko smo ji dale petelina.

Rada. To je tudi zopet res! — in za tako
sle po ceno!

Lenčka. In verjetno je, da je soseda petelina
Ze  zdavnej prodala

Rada. Kaj? — prodala?! našega petelina?!

0  bi bilo grozno!

Nežika. Odkod veš to tako gotovo, Lenčka?

9

1 3 °

Lenčka. Botra sama mi je povedala. Ime¬
nitna gospa v mestu ga je kupila in zelo dobro
plačala.

Rada, Morda ga ji pa soseda še ni nesla
v mesto?

Lenčka. Tega ne vem.

Nežika. Včeraj je bila botra Katra celi dan
pri domu — včeraj že ni bila v mestu.

Rada. In predvčeranjim sem jo videla na
njivi, ki leži ob našem travniku.

Lenčka. Potem ima pa našega petelina še
doma, še v naši vasi.

Nežika. O, vesela novica! Kokota, našega
kokota še dobimo nazaj!

Lenčka. Toda jaz ne grem k sosedi, rne
je preveč sram.

Nežika. Mene pa ni nič sram; da je le se
v naši vasi! In če bi tičal v mišji luknji, g a
moramo dobiti, da nas bo zopet budil zjutraj.

Rada. Delale smo mu krivico; tako točen
je bil in ni nikdar pel prezgodaj.

Lenčka. Mislita tudi nekoliko na ceno.
Botra Katra imenitne kupovalke iz mesta ne
bo kar tako-le vodila za nos.

Nežika. Za tisto jo bomo že morale od¬
škodovati.

Rada. No, stotaka menda ne bo treba dati.
Soseda je moja prijateljica, bo že malo milejs e
ravnala z nami.

Lenčka. Jaz vendar-le dvomim, Rada!
Botra Katra vsakemu rada skaže kakšno p rl '
jaznost in zelo pridno njuha zraven; toda kadar

1 3 1

gre za denar, potem prijateljstvo izda pri njej
šmentano malo.

Rada. O, le pojdi z nama, boš videla, da
precej veljam pri njej.

Nežika. Toda saj je komaj polnoči proč.

Lenčka. Zdaj ne moremo hoditi k sosedi.

Rada. Kadar misli iti v mesto, se odpravi
na pot na vse zgodaj. Mogoče ravno danes
hoče odnesti petelina; in če odlašamo, je prav
lahko potem prepozno.

Nežika. Poglejta no! Botra ima luč.

Lenčka. Že res! Senca se maje semtertje
°b oknu; danes hoče iti v mesto.

Rada. Kar hitro k njej, da še vsačimo
petelina!

Nežika No, zdaj je luč ugasnila.

Rada. Se že vrata odpirajo.

Lenčka. Obrnila se je na to stran, prišla
ho tu mimo našega dvorišča.

Rada. Jaz jo pokličem.

Nežika in Lenčka. Le, le, — pa hitro.

Rada (gre v ozadje na desno in Jakliče ven):
Botra Katra! Botra Katra! Pojdite sem za par
besed, botra Katra!

Četrti prizor.

(Katra pride od desne, noseč pokrito košarico,
in v njej petelina.)

Katra. No — ali se godč čudeži? Moja
dekleta že na nogah, pa tako brihtne, in vendar
) e  še temna noč!

9

132

Lenčka. Gotovo tega nismo storile rade;
me temu ne moremo kaj, da ponoči „brgarimo“
tako okoli.

Nežika. Botra Katra, me dobro vemo, da
vi vsakomur radi skažete kakšno prijaznost.

Katra. Dobro, dobro, dekletce, da si si
le to enkrat zapomnila; da — to mora biti res:
vsakomur rada skažem kakšno prijaznost . .
{njuha.)  No? Ali naj morda za vas kaj vzamem
s seboj v mesto? Pisemce, ali kaj takega?

Rada. O, ne, botra Katra — nasprotno:
tukaj bote pustili nekaj.

Nežika. Ali morda iz mesta zopet nazaj
prinesli.

Katra. Tega ne razumem, dekleta. Ravno
tako ne, kakor da ste tako zgodaj na nogah in
tako vesele. Mislila sem, da vam je prej petelin
pel veliko prezgodaj.

Lenčka. E bile smo v veliki zmoti!

Rada. Petelin nam je zmerom dobro hotel.

Nežika. Ljuba botrca, imate li še doma
petelina ?

Katra. Zakaj bi pa to rade vedele, dekleta?
Ali vam še vedno kali nočni mir? — Tega
vendar ne morem misliti. Skrila sem ga dobro
v veliko košarico in zagrnila s plahto; bil j e
v večni temi te dni in se ni niti genil,

Lenčka. V večni temi je bil petelin?

Rada. In niti genil se ni?

Nežika. Uboga, dobra žival!

Lenčka. In kje je ubožček sedaj?

133

Katra. Kje je sedaj, dekelce ? Bodite poto¬
lažene : v moji hiši ga ni več!

Dekle. Kaj pravite? Petelina ni več v vaši

hiši ?

Katra. Da, dekleta — tako. Ima že drugega
gospodarja, ali bolje — drugo gospodinjo.

Lenčka. In kje je seda]?

Katra. Sedaj — dekleta — je ravno na
potovanju.

Nežika. Na potovanju?

Rada. Pa kam?

Katra. Glej, glej! Ce bi imel petelin le
„kvinteljc“ pameti, bi ga moralo hudo veseliti,
da se tako zanimate zanj. V mesto potuje.

Lenčka. Odkdaj, botra?

Katra. Odkdaj? Deset minut bo menda,
odkar „mladenič se je na pot podal“. Prav lepo,
gorko in zložno kraljuje tu-le notri (odpre neko-

pokrov ) — prav kakor petelin v košarici.

Dekle (se uspo krog košarice).  Kaj, tu-le
notri je petelin?

Nežika. Hvala Bogu, še je tukaj.

Lenčka. Kako modro sedi notri!

Rada In kako pobožno gleda!

Katra. Zdaj, dekleta, me pa nikar več ne
Za držujte. Kaj je s prijaznostjo?

Lenčka. Ali naj vam povemo prav kratko
ln  odkritosrčno ?

Katra. Čisto kratko in odkritosrčno, dekleta.

0  bo najboljše. Jaz moram prinesti petelina še
P re d dnevnim svitom v mesto.

Dekle. Ne, ravno tega ne smete storiti.

■34


Katra. Kako naj to zopet razumem? Zdaj
mi pa res ne gre več skupaj tu-le notri [poka\e
na čelo).

Nežika. To je ravno tista prijaznost.

Katra. Da petelina naprej spravim? — to
tako storim.

Lenčka, Oh, ne; dajte si dopovedati: petelin
mora ostati tukaj.

Rada. Petelina morate zopet prepustiti nan).

Nežika. Res je to! me hočemo dobro žival
zopet imeti na našem dvorišču.

Katra. Kako to? Saj ste bile vendar tako
vesele, ko sem vam ga odkupila za drag denar.

Lenčka. To je bila ravno največja neumnost
od nas.

Nežika Od takrat nimamo miru celo ljubo

noč

Rada. Prej smo morale vstajati ob pete-
linjem petju, kar je bilo prav prijetno.

Lenčka. Zdaj pa nima naša gospodinja no¬
bene časovne mere. Vsako noč nas zbudi po
šestkrat, ker misli, da je to čas, ob katerem ) e
sicer pel petelin.

Katra. To je vse prav lepo, dekleta...

Lenčka. Ne, to ni lepo, ampak žalostno.

Katra Jaz sem zelo rada prijazna, toda
v tej stvari vam ne morem pomagati; petelin
ni več moj.

Nežika. Saj vas ne bomo pustile napre)-

Rada. Dajte nam petelina nazaj I

Lenčka in Nežika. D&, prosimo vas p ra '
lepo — dajte nam petelina nazaj.

'35

Katra. Dekleta, to ne gre! Kupila ga je
imenitna gospa iz mesta in ga dobro in takoj
plačala; res dobro, zelo dobro! In kupovavko
si moram ohraniti.

Nežika. Me vam rade damo ravno toliko,
kot ona imenitna gospa.

Katra. Toda, dekleta, pomislite vendar
same! Kako bi moralo žaliti ono gospo, če ji
ne prinesem petelina, dobro plačanega petelina.

Lenčka. Me vam rade damo še več kot
ona gospa.

Rada. Zahtevajte, kolikor hočete, draga
botrca, samo petelina nikar ne nosite nazaj.

Katra. Še več mi hočete dati, dekleta ?
Pomislite vendar, da je tista gospa zelo ime¬
nitna in mi je ponudila lep, srebrn denar za
petelina.

Nežika. To nič ne stori, me vam vendar
ponujamo še več.

Lenčka. Me nismo sicer imenitne gospe,
a  petelin nam vse eno za noben denar ni predrag.

Rada. In me imamo tudi lep, srebrn denar.

Katra. V mestu, dekleta, dobim za petelina
st >ri okrogle, srebrne kronce.

Lenčka. Štiri kronce ?

Nežika. To je veliko, botra

Rada. Nam morate nekoliko odnehati, že
f adi prijateljstva z menoj, ljuba botrca

Katra. Ne morem, dekleta, res ne morem.
" a ) sem si tako mislila! — Zadnji čas je, da
se  odpravim v mesto.

Lenčka. Stojte, botra! Samo trenutek!

Nežika. Me moramo imeti petelina!

Rada. Tudi me vam damo štiri okrogle,
srebrne kronce.

Katra. Toliko tako dobim v mestu; morate
mi obljubiti več, dekleta, če hočete, da bo kaj
kupčije.

Lenčka. Torej naj bo, damo vam več.

Rada. Kar recite, koliko zahtevate.

Nežika. Me se rajši prodamo same, kakor
pa petelina. Koliko hočete, botra?

Katra. No, bom dala prav ceno, dekleta,
ker tako rada skažem kakšno prijaznost. Toda
izpod šest kron ga vam ne morem pustiti. Saj
tako izgubim s tem svojo najboljšo kupovavko.

Lenčka. Dobro, botra, tistih šest kron dobite.

Katra. Pa okrogle, srebrne krone.

Rada. I, seveda, ljuba botrca.

Nežika. Gospodinja Vladka nam je dala
o Božiču vsaki po dve kroni; te vam bomo
dale, botra.

Katra. Dobro, hočem počakati tukaj s pe¬
telinom.

Lenčka. Takoj smo zopet nazaj.

Rada. Čisto nove, še popolnoma svetle
kronce so.

Nežika. Toda, da nam med tem ne uidete
s petelinom.

Katra. Le brez skrbi bodite, dekleta! Za
šest kron stojim tukaj štirinajst dni s šestim'
petelini.

(Dekle odidejo v svojo spalnico po dencv .)

'37

Peti prizor.

Katra. Tako se godi človeku, če vsakemu
rad skaže kakšno prijaznost. Ta petelin je po¬
stal za-me radi moje prijaznosti zlatega denarja
vreden. Zdaj si prihranim ob enem dolgo pot
v mesto in imam povrh še pet kron čistega
dobička. Kar je petelin snedel te dni, tisto ni
vredno, da bi računala — Zdaj pa le ven, moj
lepi, hrabri petelinček! Mesta seveda zdaj zopet
ne boš videl; moral boš ostati preprost vaški
petelin, toda zato ti bodo zanaprej toliko bolj
stregli, in vse svoje žive dni ostaneš petelin
v košarici.

(Dekle se vrnejo \ denarjem.')

Šesti prizor.

Lenčka [da botri svoji kroni).  Nate, botra
Katra, tu sta moji lepi, srebrni kroni.

Katra. Zahvalim, dekelce.

Nežika [dajoč denar).  In tu sta moji dve
kronci.

Rada [istotako).  Potem še jaz pridenem
Sv °ji dve, in petelin je zopet naš.

Katra. Zahvalim, dekleta, zahvalim ! —
^ en ' srebrne kronce, vam pa lepega, zlatega
Petelina [Rada ji vratne petelina i% rok.)  Mnogo
zabave, dekleta; se prav lepo priporočam! In
ne  pozabite; jaz sem . . .

Lenčka. Zelo rada prijazna.

i 3 8

Nežika. Me smo to že izkusile, gotovo
ne pozabimo kmalu.

Rada. Z Bogom, botra.

Katra. Tudi vam, dekleta! (Gre.)

Sedmi prizor.

Vse tri dekle. Hvala Bogu, petelin je zopet
doma !

Lenčka. Kako pohlevno sedi notri.

Rada. Kar spustila ga bom na kurje dvorišče.

Nežika. Le spusti ga, ljuba Rada; to se ga
bodo kure ustrašile.

Lenčka. Da bo potem svidenje tem veselejše

Rada. Juhe, petelin je zopet doma! veselja
si ne vem kaj.

Nežika. Zdaj se mu mora pa prav .dobro
goditi.

Lenčka. Najlepšo pšenico mu bomo nosile.

Rada. In še belega kruha mu nadrobim.

Nežika. Ce le na petje ne pozabi.

Lenčka. To bi bilo pa res kot nalašč, ce
bi bil peti pozabil pri sosedi. Petelinček, pete¬
linček. da boš točno klical svoj kikiriki, sicer
si za nič petelin!

Rada. To si gotovo vzame k srcu

Lenčka. Zakaj pa ne? Ali misliš, da taka
žival nič ne drži na svojo čast?

Nežika. Le nesi ga, Rada, v njegovo staro,
dobro vladano kraljestvo

Rada. Pojdiva no, petelinček, pojdiva.
(Odnese petelina na desno.)

139


Osmi prizor.

Lenčka. Vsa hiša se mi zdi zdaj lepša,
da le petelin koraka zopet po dvorišču.

Nežika. Jaz se prav od srca veselim na
njegov prvi kikiriki!

Lenčka. Petelin je tu, kronce so proč.

Nežika. Ti je mar žal po njih?

Lenčka. Malo že, Nežika; imela sem le
precej veselja ž njimi.

Nežika. Jaz tudi, Lenčka. Toda pomisli,
če bi petelina ne bile več dobile: — te noči!!

Lenčka. Brrr! kar stresa me! — vse eno
rajši enkrat vstanem kot pa sedemkrat.

Deveti prizor.

Rada (se vrne).  Tako! Zdaj kraljuje vitez
rdečega grebena zopet v svoji trdnjavi; mu
ni bilo nič tuje, takoj je vedel, kaj in kako.

Lenčka. To bo gospodinja Vladka natezala
nsesa, ko zopet zasliši petelina.

Rada. In, pomislita vendar! — če bi bile
me zadavile reveža!

Rada. O, da le nismo storile tega!

Lenčka. In, hvala Bogu, da imamo le zopet
našega petelina!

Nežika in Rada. Res, hvala Bogu, da imamo
ie zopet našega petelina!

Sklepna pesem.

Vse tri:

Ena:

Drugi dve :
Ena :

Drugi dve:
Ena:

Drugi dve :
Ena:

Vse tri:
Ena:

Drugi dve:
Ena:

Drugi dve :
Ena:

Drugi dve :
Ena :

Vse tri:

Vse tli:

Ena :

Drugi dve :
Ena:

Drugi dve :
Ena:

Drugi dve :
Ena :

Vse tri :
Ena:

Drugi dve :
Ena :

Drugi dve:

Petelin ljubi, krasni naš,
petelin je doma;
veselja skače nam srce,
da spet imamo ga.
Kliče kokot:

Kikiriki!
hitro na pot;

Kikiriki!

Že se dani,

Kikiriki!

Že se svetli,

Kikiriki!

Kvišku glave,

Kikiriki!

Delo v roke!

Kikiriki!

Suči metlo
Kikiriki!

S krepko roko!

Kikiriki! !

Saj gospodinja kliče nas
že koj o polnoči,
petelin naš pa nas budi
še-le, ko se dani.

Če je povsod
Kikiriki!

Metla gospod,

Kikiriki!

Da se svetli
Kikiriki!

Vse in blišči,

Kikiriki!

Aj, to lahko
Kikiriki!

Spi se sladko,

Kikiriki!

1 4 1

Ena:

Drugi dve :
Ena :

Vse tri:

Da nas zbude
Kikiriki 1
Pesmi glasne:
Kikiriki!

3 -)

Vse: Prav rade klic na delo, trud

poslušamo me tvoj,
samo prezgodaj, prosimo,
prezgodaj nam ne poj!

(Zagrinjalo pade.)

Fr. K.

fcfc

Kliče ko-kot:  ki-ki-ri

Ce je po-vsod: ki-ki-ri ■

5^^

ki!
ki !

-t


•- • e

P'



hitro na pot;

ki-ki-ri

ki-ki-ri


m f


že se da - ni,
da se svet - li„

ki-ki-ri

ki-ki-ri

ki !
ki!


m f y

f A f>




že se svet - li.
vse in bli - šči.


v y

Ki-ki-ri

Ki-ki-ri -


Zbirka ljudskih iger.

1. snopič.

Vsebina: 1 . Pravica se je izkazala. Burka v
dveh dejanjih.

2 Zamujeni vlak. Šaloigra v petih
prizorih.

3. Lurška pastirica- Igrokaz v petih
dejanjih.

2. snopič.

Vsebina: 1 . Vedeževalks. Glumavenem dejanju.

2.  Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih.

3.  Zupan sardamski. Veseloigra v

treh dejanjih.

4. Jeza nad petelinom in kes. Ve¬

seloigra v dveh dejanjih.

Cena-,  mehko vezanemu snopiču 40 kr.,
po pošti. 45 kr.

Za društva, ki vzamejo vsaj 5 izvodov skupaj,
Jc cena 30 kr., po pošti toliko več, kolikor znaša
Poštnina. ’

Opomba :  Prvega snopiča je samo nekaj malega
se  v zalogi.

k  - Posamezni snopiči se dobivajo pri „Slovenski
scansko-socijalni zvezi" in v »Katoliški Bukvarni“
v  Ljubljani.

Naznanilo

V edno bolj se prepričujemo , da nam je po¬
trebna v slovenščini knjiga, ki bi točno in jasno
tolmačila, kaj je socijalizem, kako se je razvijal
in kakšne smeri ima v naših dneh. Dr. KREK
je od leta 1896. obdeloval ta vprašanja v ,,Dom in
Svet-u“ ; ker je pa tvarina razkosana in je izprva.
izhajala na platnicah, ki so večinoma zavržene, ne
more v ti obliki vstrezati svojemu namenu. Pisatelj
je pripravljen urediti in izpopolniti svoj spis za
samostojno izdajo, katero je prepustil ,, Slovenski
krščansko-socijalni zvezi “ v Ljubljani.

Odbor krščansko-socijalne zveze naznanja torej,
da prične prav kmalu izhajati

^ Socijalizem.

Spisal Dr. Krek.

Založila kršč. soc. sveža v Ljubljani

in sicer v snopičih po 15 kr. Vsak mesec izide vsaj
po jeden snopič. Knjiga bo najmanj  v jedneni l e ^ u
gotova. Ker pa mora imeti ,,Zveza" zagotovijonil 1
toliko kupcev, da se ji ne bo bati izgube, P roSl
svoje prijatelje in somišljenike, naj z nabiranje^

naročnikov omogočijo to važno podjetje. Imena na¬
ročnikov naj pošljejo vsaj do konca mes eca svečan^
Luk. Smolnikar -ju, stolnemu vikarju v Ljubija

Odbor slov. kršč. soc . zveze.

' m '  1