kulturno - politično glasilo-
Spet je tukaj — novi
VVarmuthov žepni vozni red!
Pri nakupu ga dobite brezplačno
BELJAK VILLACH
svetovnih in domačih dogodkov
4. leto / številka 41
V Celovcu, dne 9. oktobra 1952
Cena 1 šilingi
v senci volitev Kongres sovjetske komunistične stranke
Vsaka štiri leta imajo avstrijski volivci možnost in dolžnost, da odločajo o svojem političnem parlamentu in o deželnih zborih. Jeseni 1949 so bile zadnje politične volitve. Na teh volitvah se niso pojavile bistvene spremembe v sestavi avstrijskih državnih in deželnih parlamentov.
Socialisti in volkspartajevci so ostali v vladni zvezi, ker je tako zahtevala državna notranja in tudi zunanja politika.
ho avstrijski ustavi bi se morale nove volitve vršiti najkasneje v jeseni 1953. V zadnjih tednih pa smo priča naraščajočih medsebojnih napadov. Drug drugemu očitajo korupcijo, poneverbe javnih denarjev in malomarnega opravljanja državnega premoženja. Listi so polnili svoje strani o bivšem volkspartajevskem ministru Kraulan-u> katerega so tudi zaprli in ga potem brez procesa in obravnave izpustili. Razu-(n'e se> da iz tega zadržanja sodnije in sodne uprave še ne sledi, da je imenovani gospod nedolžen, pač pa je jasno dejstvo, da gotovi državni ali obojestranski strankarski mteresi narekujejo tako pot.
Prav zadnji tedni pa so odkrili nov škan-aI °koli tvornic za papir 5teyrermuhl, od atere so hoteli socialisti dobiti „popust” veh milijonov šilingov. Proces o tej; zadevi 8e teče. Do sedaj je v tem procesu vsekakor ^nimivo, da je socialistični ideolog dr. eutsch pod zaprisego izpovedal pred so-eem za socialistične ministre zelo neugo-. ne in obremenilne zadeve in se je socia-hstična stranka maščevala na ta način, da Je stavila starega socialističnega voditelja Pted strankino razsodišče. Kako bo to sodišče odločilo, še ne vemo, na vsak način Pa je le nekaj izrednega v politiki „zapad-f1. demokratičnih strank, da po receptu ljudske demokracije stavijo svojega najvis-j^|ega predstavnika pred strankino sodišče, njegovo mnenje o ..korupciji” ne odgo-ryd Sedanju strankinega vodstva, rf • in podobnih škandalov bomo v obel^	doživeli še veliko in sicer na
j, 1 |traneh ali celo na vseh treh straneh, iz , Vevai° se bo to medsebojno očitanje slik na V ^d60. saj smo imeli podobno g . tudi ob priliki volitev državnega pred-me i a sP°mladi 1951. Končni rezultat teh voj. seb°jnih očitkov pa je ta, da se tudi . ,Cl> ki so poučeni ali vsaj mislijo, da so ceni, ne spoznajo več in je onemogo-‘‘‘l razsodba o gospodarskem delu ene in
(dl> stranke.	— ■
lož ^ nas koroške Slovence je pregled po-7a mnogo jasnejši. Pri vsakih volitvah ii aJo vse stranke slovenski in se zavedajo i v»Cl Važnosti slovenskih volivcev. Da bi
slik
V	nedeljo, dne 5. oktobra, zvečer se je pričel v Moskvi 19. vsesovjetski kongres komunistične partije Sovjetske zveze. Uvodni govor je imel namestnik sovjetskega ministrskega predsednika Vjačeslav Molotov. Nato se je začelo zborovanje in prva seja je že trajala celo noč do ponedeljske-ga jutra.
Napad na Združene države
Na zborovanju je okrog 2.000 delegatov iz vseh pokrajin Sovjetske zveze. V predsedstvo kongresa so bili med drugimi izvoljeni: Stalin, Malenkov, Molotov, Beria, Bulganin, Kaganovič, Kruščev in Vorošilov.
Že takoj v otvoritvenem govoru je Molotov ostro napadel Združene države, da so zakrivile korejsko vojno. Nadalje je očital Združenim državam, da so napravile iz Japonske in Zapadne Nemčije podložniške države. Zatrdil je nato voljo Sovjetske zveze, da ohrani mir, vendar pa bo tretja svetovna vojna neizbežna, ako bodo vojni huj1-skači še nadalje poizkušali s svojimi lažmi prepresti velik del sveta.
Glavno poročilo je imel Georgij Malenkov, ki je govoril pet ur. V svojem govoru je govoril o zunanjem in notranjem položaju Sovjetske zveze ter o gospodarskih in socialnih uspehih komunizma v zadnjih 13 letih.
V	svojem govoru je Malenkov zelo obširno govoril o Nemčiji, kjer je hotela Sovjetska zveza vzpostaviti mirno, demokratično in neodvisno državo, kar pa je onemogočil anglo-ameriški imperializem. Zato pa se hitro gospodarsko in socialno razvija Vzhodna Nemčija.
Hvala Sovjetski zvezi
Nadalje je v svojem govoru Malenkov naj preje zatrdil, da bi mogla komunizem in kapitalizem mirno živeti drug ob drugem, vendar pa bi se v slučaju vojne So-
vjetska zveza branila tako, kakor v drugi svetovni vojni. Sicer je socialistični sistem Sovjetske zveze boljši kakor kapitalistični sistem Zapada, vendar pa Sovjetska zveza ne bo poizkušala vsiliti svojega sistema drugim. Poudarjal je nato Malenkov velik gospodarski napredek Sovjetske zveze, saj se je proizvodnja od leta 1929 potrojila. Tudi na atomskem področju nima Zapad več monopola in ni sile na svetu, ki bi mogla zaustaviti napredovanje komunizma. Končno je še omenil, da šteje sovjetska komunistična partija danes malo manj kot 7 milijonov članov (približno 3% vsega prebivalstva).
Nato je govoril Malenkov še o politiki Sovjetske zveze, pri tem pa v glavnem o organizaciji in potrebni reorganizaciji komunistične stranke. To je treba očistiti vseh nezadovoljnih in onih, ki so mogoče pod vplivom neke tuje miselnosti. Treba bo naj prej e prevzgojiti vse člane komunistične partije.
Po govoru Malenkova je bila daljša razprava, nato pa sta govorila šef sovjetskega notranjega ministrstva Beria in pa sovjetski vojni minister Bazilevski.
Šef sovjetske policije je govoril predvsem o posledicah vojne na notranje življenje Sovjetske zveze, nato pa o medsebojnem razmerju narodnosti, ki sestavljajo Sovjetsko zvezo.
V časopisju zapadnega sveta opozarjajo predvsem na to, da je bilo poročilo, ki ga je imel Malenkov, v glavnem nadaljevanje izvajanj članka, ki je izšel neposredno pred kongresom v listu „Boljševik” in ki ga je napisal Stalin. Opozarja pa zapadno časopisje pri tem tudi na nepravilnost trditve, da bo prišlo do spora med državami zapadnega sveta.
Kongres komunistične partije Sovjetske zveze še traja in računajo, da bo trajal približno en teden.
Avstrija ter bližnji in daljni sosedje
it lorale za te volivce v južnem delu dežele ^ staviti tudi posebne kandidate, tega pa seveda ne zavedajo več. Obe vladni stran-|ta dajali obljube. Kako pa stvari v res-Cl Ogledajo, najbolj jasno dokazuje pi-šte°’ katero smo objavili v originalu v 39. -,..Vt!ki našega lista, ki tako zelo nazorno a zadržanje najvišjih državnih in dežel-
^ ‘.predstavnikov do vseh slovenskih vpra-
4	...
zadržanje enih in drugih je tako ja-D . za vsakega Slovenca, da mu odločitev tr *. *)0^°frh volitvah ne bo težka, ker bo . ba soditi le po dejanjih, ne pa po praz-t j. besedah. Na obstoječih razmerah pa ^ 1 prilični obiski ne morejo ničesar spre-p..niti, ker so pač dejstva močnejša od le-^ besed in najlepših fraz. Tudi mnenje avneg;, kanclerja, da imajo koroški Slo-j C.1 svoje zastopnike v osebah gospodov ‘tscha in Sagaischegg-a v deželni vladi 'alf * n'nenje enega prvih socialističnih pr-U$t°V’ ^a bi slovenska priloga kmetijskemu r Zacj- »Karntner Bauer” pomenila sloveni-/ n0 ia Koroške, je za razmere tako značil-ijj’ c*a bo odločitev za vsakega lahko jasna I doumna.
V torek je bilo v Linzu zborovanje avstrijskih industrialcev. Na tem zborovanju je govoril tudi avstrijski zunanji minister dr. Karel Gruber o odnosih Avstrije do ostalega sveta. Minister je omenil naslednje:
Jugoslavija in Nemfija
Avstrijske odnose do Jugoslavije je treba presojati pravilno in je pri tem treba upoštevati, da je doslej smatrala Jugoslavija vse avstrijsko premoženje kot nemško premoženje, ki je postalo last države. Z gleichenberškim sporazumom pa smo dosegli prvo ugodno rešitev za avstrijske lastnike v obmejnem pasu. Tudi vsako odlašanje s pogajanji o teh vprašanjih bi samo škodovalo, ker postaja Jugoslavija vedno močnejši člen v zvezi južnovzhodnih držav, kar bo za nas velikega gospodarskega pomena.
Razmerje med Avstrij,o in Nemčijo je prijateljsko. Nima pa Avstrija z Nemčijo še diplomatskih zvez, ker bi moral to sporazumno dobriti zavezniški svet na Dunaju.
Posebej je govoril dalje časa zunanji minister o razmerju do zasedbenih sil, to je do Francije, Velike Britanije, Združenih držav ameriških in pa Sovjetske zveze. Med temi državami zaslužita glavno pozornost seveda Sovjetska zveza in pa Združene države, saj sta to velesili, ki danes odločata v svetu.
Združene države in Sovj. zveza
Zato je gotovo želja Avstrije, da bi bile diference, ki bi mogle nastati do teh dveh zasedbenih sil, čim manjše. Vendar pa nastajajo popolnoma nepotrebna nasprotstva
v odnosih do Združenih držav. To pa verjetno zato, ker želi združevati ameriški kongres v zvezi z veliko podporo, ki jo dajejo Avstriji Združene države, pravico, da bi vplival tudi na notranjo politiko Avstrije.
S tem pa nastajajo velike težave, ki so v zvezi z zahtevo po koaliciji dveh večinskih avstrijskih strank.
Ako kdo danes kritizira avstrijsko gospodarstvo, mora pomisliti, da ne bi mogla nobena država na svetu doseči v povojnih letih več kakor pa smo dosegli v Avstriji
—	je zatrdil zunanji minister dr. K. Gruber.
Ko je govoril nato zunanji minister še
o odnosih do Sovjetske zveze, je omenil, da je ostalo razmerje nespremenjeno. V zadnjem času moremo celo zaznamovati znake, ki kažejo, da se to razmerje izboljšuje in da bi tudi sovjetska zasedbena oblast želela namesto diktata doseči sporazumno sodelovanje z avstrijsko vlado.
Ovira pri tem je samo stališče sovjetske zasedbene oblasti do avstrijske komunis‘i-čne stranke, ki jo sovjetska oblast vidno protežira in podpira. Avstrijska vlada pa mora razlikovati in razlikuje med komunistično partijo in med Sovjetsko zvezo. Gotovo pa je glavna ovira za prijateljsko razmerje do Sovjetske zveze v tem, ker se Sovjetska zveza protivi podpisu avstrijske državne pogodbe v taki obliki, kakor so jo sprejeli namestniki zunanjih ministrov štirih velesil. Razen tega pa Sovjetska zveza
—	tako je zunanji minister dr. Gruber zaključil — še ni nikjer in nikdar točno povedala, kakšna je njena končna cena za izpolnitev moskovskega dogovora, kjer je bila slovesno izrečena obljuba o vzpostavitvi svobodne in neodvisne Avstrije.
+ Prošt Andrej Truppe
Ob sklepu lista smo prejeli vest, da je umrl v Celovcu po operaciji milostljivi go spod Andrej Truppe, prošt v Dobrli vasi. — Pogreb bo v soboto, dne 11. oktobra t. L, ob 9. uri dopoldne v Dobrli vasi.
KRATKE VESTI
Zvezni kancler dr. ing. Leopold Figi je praznoval pretekli teden petdesetletnico rojstva. K rojstnemu dnevu je kanclerju na seji mitiistrskega sveta izrazil iskrene čestitke podkancler dr. Scharf, pozneje sta mu čestitala tudi zvezni predsednik doktor Korner in nadškof dr. Innitzer.
V Beograd je odpotoval novi avstrijski poslanik v Jugoslaviji, dr. Erich Filz. Pred svojim odhodom se je mudil novi poslanik pri koroškem deželnem glavarju dr. Wede-nigu, ki je prosil poslanika, naj zastopa v Beogradu koroške koristi v smislu dobrih sosednjih odnosov..
Pri izkopavanju jarka za polaganje električnega kabla pri elektrifikaciji železniške proge od Beljaka do Trbiža so naleteli delavci na kolodvoru v Podkloštru na 250 kg težko bombo. Ta je ležala tu še od vojnih letalskih napadov. Bombo so odkopali in pozneje razstrelili. Od 5. oktobra vozijo na tej progi vlaki z električno silo.
Na Dunaju je obiskalo Evropski vlak 540.759 oseb, število vseh obiskovalcev Evropskega vlaka v Avstriji pa je 799.868 in v vsej Evropi doslej 5,090.550. Z Dunaja je odpeljal vlak v Salzburg.
Danska je prepustila Združenim državam na otoku Grenlandiji prostor za zgraditev letalskega oporišča Severnoatlantske obrambne zveze. To letališče na skrajnem severu zapadno-evropskega obrambnega pasu bo močno skrajšalo letalsko pot iz Amerike v Evropo.
Pet znamenitih evropskih pravnikov v univerz Francije, Belgije, Nizozemske, Ita lije in Nemčije je sestavilo osnutek za ustavo Združenih evropskih držav.
Zasebne letalske družbe v Združenih državah, ki imajo skupno 1.600 letal, bi mogle v slučaju potrebe prepeljati iz Amerike v Evropo vsak dan po eno popolnoma opremljeno pehotno divizijo, ali v 14 dneh 250.000 vojakov z vso potrebno opremo. V to število letal seveda niso všteta vojaška letala.
Predsednik zveze ameriške letalske industrije je izjavil, da bo ameriška letalska industrija izdelala letos v mesecu decembru okrog 1100 letal in bo dosegla s tem rekord povojne proizvodnje letal.
V Sofiji na Bolgarskem so bili obsojeni na smrt z ustrelitvijo katoliški škof Žižkov in še trije duhovniki. Še 23 duhovnikov je bilo obsojenih na zaporno kazen. Obtoženi so bili »vohunstva in protidržavnega delovanja.”
Ameriški ledolomilec „Eastwind” je dosegel najsevernejšo točko, ki jo je doslej dosegla kaka ladja z lastno močjo. Od te točke je še 442 morskih milj (okrog 800 km) do severnega tečaja.
Pri volitvah v poslansko zbornico na Japonskem je dobila od 466 poslancev liberalna stranka 240, napredna stranka 85, desni socialisti 57, levi socialisti 54, neodvisni 30. Nobenega poslanca niso dobili komunisti, ki so imeli doslej 22 poslancev.
Bivši nemški general Mackensen, ki je bil obsojen kot vojni zločinec na dosmrtno ječo, je bil pomiloščen in izpuščen iz zapora. V zaporu so še bivši nemški generali Kesselring, Mannstein in Falkenhorst.
Pri uporu v ujetniškem taborišču na otoku Čeju na Južni Koreji je bilo v bojih ubitih 45 ujetnikov, 120 pa težje ranjenih. Dva ameriška vojaka sta lažje ranjena.
Politični teden
Po svetu...
Najzanimivejši dogodek v zadnjem tednu v zunanji politiki je gotovo spor med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami, ki se je pokazal spet enkrat v zelo ostri obliki. ;
Med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami
V glasilu centralnega komiteja komunistične partije Sovjetske zveze, „Boljševik”, je napisal Stalin članek, ki obsega 50 strani. Znano je, da napiše Stalin za javnost članke samo takrat, kadar je pričakovati kakšnih važnih dogodkov. Gotovo je ta članek napisan namenoma ravno pred XIX. kongresom komunistične partije Sovjetske zveze. V tem članku razpravlja Stalin najpre-je p gospodarskih vprašanjih Sovjetske zveze in vsega sveta. Zaradi zapadnega imperializma — tako pravi Stalin — je danes svet razdeljen v dvoje gospodarskih področij. Eno tvori Sovjetska zveza s Kitajsko in Vzhodno Evropo. Drugo gospodarsko področje pa tvorijo Združene države in ves ostali svet, ki je odvisen od Združenih držav. Ker pa je pritisk Združenih držav na te države vedno hujši, se bosta predvsem Anglija in za njo še Francija poizkušali znebiti pritiska Združenih držav. Zato Stalin ne napoveduje več spopada med komunizmom in kapitalizmom, kakor je preje večkrat napovedal, ampak nekaj drugega. Napoveduje namreč v svojem članku, da bo nastala neizbežno vojna med posameznimi državami kapitalističnega sistema. Torej najpreje vojna med Združenimi državami, Francijo in Anglijo. Kako si to vojno predstavlja, v članku Stalin še ne pove. Le to je v članku rečeno, da zavzema gospodarska kriza v zapadnih deželah vedno večji obseg in da bo ravno zaradi tega moralo priti do vojne med temi državami Zapada.
Končno v svojem članku napade Stalin še enkrat Združene države kot državo največjega imperializma, ki ga je treba uničiti. Dokler ta imperializem ne bo uničen, tako dolgo v smislu Stalinovega članka ne bo miru na svetu. Te besede pa so že stare, novo pri vsem tem je le, da ne napoveduje Stalin več vojne med komunizmom in kapitalizmom, ampak vojno med državami zapadnega sveta.
Komaj se je malo poleglo pisanje o tem Stalinovem članku, že je prišel iz Moskve drug udarec. Gotovo je najboljši diplomat Združenih držav dosedanji veleposlanik v Moskvi, George Kennan. Ta zelo dobro pozna sovjetske razmere in tudi govori rusko tako kakor angleško. Pretekli teden se je mudil veleposlanik v Zapadni Evropi, kjer je bila konferenca vseh ameriških poslanikov v srednji in vzhodni Evropi. Pri tem je izjavil Kennan, ko je govoril o razmerah v Sovjetski zvezi, da je dovoljenje za potovanje zastopnikom tujih držav zelo omejeno. To je bilo že preje znano in tudi sovjetske oblasti tega niso nikdar zanikale. Vendar pa so v Moskvi to izjavo ameriškega veleposlanika izrabili in so zaradi tega zahtevali takojšen njegov odpoklic. Na to zahtevo Sovjetske vlade je odgovoril že ameriški zunanji minister Dean Acheson, ki je seveda branil ameriškega poslanika. Izjavil je, da je popolnoma resničen oni del Kennanove izjave, ki pravi, da postopajo v Sovjetski zvezi z inozemci ravno tako kakor so postopali v nacistični Nemčiji. Ni pa še povedal Dean Acheson, kako bo z dejanji odgovorila Amerika na zahtevo Sovjetske zveze. Gotovo pa je, da hoče vlada Sovjetske zveze povzročiti spor med Združenimi državami ter med Francijo in Veliko Britanijo.
Kongres v Moskvi
Čeprav je v organizacijskem pravilniku komunistične partije določeno, kdaj naj si sledijo strankini kongresi, ti nikdar niso bili sklicani ob določenem terminu, temveč takrat, kadar je politični položaj zahteval. Še vsak kongres je prinesel nov veter v gibanje komunistične internacionale, vsak kongres je določil smernice svetovni komunistični internacionali predvsem v pogledu načina nadaljnje borbe. Kongres bo torej za naslednja leta določil politična, gospodarska in druga bojna sredstva komunizma. Da so ga sklicali prav sedaj, je dokaz, da dosedanji načini ne ustrezajo več, da je treba pomladitve. Jasno je, da bodo posvetovanja predvsem okrog državnega in ideološkega komunizma. Osvetljena bo linija partije, določeni odnosi do nekomunističnega sveta in to gospodarsko, državno-po-litično in vojaško.
Katere „snovi” je treba obdelati? Marshallov načrt je uspel in ni uspel. Uspel je v tem, ko je prepričal, da bi zapadna Evropa iz ruševin padla v kaos in komunizem, uspel je v tem, ko je evropskim narodom bistveno pomagal do obnove in volje do življenja. Politično je uspel, ker je preprečil vdor državnega komunizma na Za-pad, gospodarski uspeh pa še ni popoln, ker je do gospodarske enotnosti Evrope še daleč, ker je gospodarska enotnost odvisna tudi od politične in obratno.
Ameriška politika je borbo za zapadno Evropo dobila proti Sovjetski zvezi, ni pa še dobila te Evrope kot take. Montanska zveza, Atlantska zveza so že doseženi mejniki v tej borbi, vidni uspehi, ki pa cilja še niso dosegli.
Zagrebškega nadškofa dr. J. Stepinca, ki je konfiniran v vasi Krašič na Hrvaškem, je obiskal dopisnik francoske poročevalne službe (Agence France Press) iz Beograda. Vprašal je nadškofa, če misli zapustiti Jugoslavijo in nadškof je odgovoril:
„Ostal bom pri svojih vernikih. Ako bi zapustil državo, bi smatrali to kot priznanje krivde, jaz pa imam popolnoma čisto vest.”
Dopisnik ga je nato vprašal o sedanjem položaju Cerkve v Jugoslaviji. Nadškof je dejal:
„Stanje je neizpremenjeno. Jaz sem še vedno nadškof hrvaški in samo sveti oče mi more to nalogo odvzeti. Ne morem sicer izvrševati svoje službe, ker sem zastražen. Zato vrši mojo nalogo pomožni škof Salis."
Drugod po svetu
V	Egiptu je naj večja egiptovska stranka, vafd stranka, sprejela po dolgotrajnem posvetovanju zahtevo generala Nagiba, da se stranka preosnuje. Ako stranka te zahteve ne bi sprejela, bi bila prepovedana. Tudi je morala stranka ugoditi zahtevi generala Nagiba, da bi izključila dosedanjega pred-, sednika, Mustafa Nahasa. Novi predsednik stranke je sporočil, da je Mustafa Nahas dosmrtni častni predsednik stranke.
V	Perziji spor zaradi petroleja še ni končan. Ministrski predsednik Mosadek je stavil Veliki Britaniji ultimat, v katerem zahteva, da mora britanska vlada odgovoriti, ali sprejme njegove predloge o rešitvi petrolejskega spora. Res sta vladi Združenih držav in Velike Britanije skupno odgovo-
Kakšna naj bo Združena Evropa ?
Eisenbourer in Stevenson o veri
Madčkof dr. Steplnac;
0 verskih razmerah v Jugoslaviji
darjen — po številu, moči, bogastvu, kulturi itd. — kakor njegov lastni narod. Tako zaničevanje bi kazalo veliko ozkosrčnost. Treba je spoštovati pravice vsakega naroda, da lahko živi. Ta pravica ne sme biti umetno omejena in ne podvržena strahovanju.
3.	Zaupanje. Ljudem svojega naroda zaupamo, dokler ne postanejo nevredni tega zaupanja. Smatramo jih za brate in sestre. Prav tako moramo zaupati članom drugih narodov. Tudi tu ne smemo imeti dveh uteži in dveh mer. Ljubezen do lastnega naroda ne pomeni zaničevanja, nezaupanja in sovraštva do drugih narodov.”
Te besede sv. očeta so tako jasne, da ne potrebujejo nobene razlage. Te besede pa veljajo vsem, veljajo pa predvsem katoličanom, zlasti pa onim, 'ki se še priznavajo za katoličane tudi v javnem življenju.
To je važno zlasti pri nas na Koroškem, kjer se srečujeta dva naroda. Tu bi morali predvsem katoličani drugega naroda, to je Nemci, pomagati ustvariti pogoje za mirno sožitje obeh narodov v deželi. To pa je mogoče samo na podlagi pogojev, kakor so izraženi v gornjih besedah sv. očeta, papeža Pija XII., ki gotovo ni govoril samo za Slovence ali Francoze. Govoril je tudi za Nemce, zlasti za Nemce katoličane, ki so tudi dolžni poslušati sv. očeta in se ravnati po njegovih besedah.
žav. V veri in ne morda v bogastvu, ne v proizvajalni iznajdljivosti, ne v orožju — prav in samo v verskem prepričanju naših ljudi je upanje in trdnost v bodočnosti.” General Eisenhower, kandidat republikanske stranke, pa pravi:
Svobodno obliko vladavine si je mogoče zamisliti in jo ustvariti samo na verski podlagi. Tudi stvaritelji Združenih držav so mogli samo s pomočjo Stvarnika doseči tako velike uspehe in samo na verovanju ima njihov revolucionarni podvig pravi pomen. V začetku naše državne zgodovine je napravil naše prednike resnično svobodne samo temeljni stavek naše izjave o neodvisnosti, ki pravi: Vsem ljudem je dal Stvarnik določene pravice, ki jih ne sme in ne more nikdo spreminjati in jemati.
Naši dedje so pokazali, da je le bogaboječ narod dovolj močan, da preživi nasilje in osvobodi sebe in druge. Danes pa moramo mi pokazati, da je naša lastna vera, ki jo vedno znova obnavljamo, dovolj močna, da se postavimo proti vsem nasilnikom in proti vsakemu nasilstvu.”
O razmerju Cerkve in države je izjavil nadškof:
„Ni nobene spremembe, kar je treba obžalovati, ker pri sporu meti Cerkvijo in državo trpi samo ljudstvo. — Cerkev pa ne more nikoli popustiti v svojih zahtevah po obveznem cerkvenem zakonu, po svobodi katoliškega časopisja in po verskem pouku v šolah.”
Končno je dopisnik vprašal nadškofa še o sedanjem boju Cerkve v svetu. Nadškof je odgovoril:
„Nikdar v zgodovini človeštva še ni bil Bog premagan. Včasih je sicer izgledalo, kakor da bi bil Bog premagan, toda takrat je bila kazen za njegove nasprotnike vedno najhujša.”
Med narodi Evrope, zlasti pa med narodi Zapadne Evrope vedno bolj prevladuje prepričanje, da more Evropo rešiti samo združitev evropskih narodov v enotni Združeni Evropi, kjer bodo drug ob drugem mirno živeli vsi narodi Evrope. Zato ni čudno, da je o tem vprašanju govoril tudi sv. oče.
Dne 14. septembra je sprejel papež Pij XII. udeležence kongresa mednarodnega gibanja „Pax Christi — mir Kristusov”, ki je bil v mestu Assisi. To gibanje ima namen širiti med narodi pravi pojem krščanskega miru. Najpreje je sv. oče v svojem govoru obsodil brez pridržka vsako krivico in nasilje, pa če jo je treba pripisati tudi članom lastnega naroda.
Nato sv. oče našteva podrobno pogoje, ki bodo morali biti izpolnjeni, če hočemo, da bo zamisel o Združeni Evropi rodila sadove. Ti pogoji so:
„1. Pravičnost, ki naj bo enaka do vseh. To, kar en narod, ena država zahteva zase, to čemur se ne more odpovedati, mora priznati brez pogojev tudi drugemu narodu, drugi državi. Narodno samoljubje večkrat nagiba posameznike ali pa tudi del naroda, da rabi dvojno mero. Treba je zato razuma in volje, da ostane vsakdo pravičen, pravičen tudi tam, kjer se križajo narodne koristi.
2. Medsebojno spoštovanje. N ihče ne sme zaničevati drugega naroda, ker je manj ob-
Ko večkrat v zadnjem času tudi iz ust državnih poglavarjev slišimo besede, da je vera opij, da je strup za ljudstvo, da je vera samo ostanek starih časov in da spada vera le med bajke za otroke in stare ljudi, je zanimivo, kaj pravita o veri kandidata za ameriškega predsednika.
Guverner Stevenson, kandidat demokratske stranke, pravi:
»Verujemo v Stvarnika, ki nam je dal življenje, sposobnosti pa tudi dolžnosti, da razlikujemo med dobrim in slabim. Isti Stvarnik nam zapoveduje dobro delati in slabo sovražiti. Prepričani smo, da moramo vse svoje delo uravnavati po naj višjih moralnih načelih, verujemo pa, da bo končno zmagalo dobro nad slabim.
Verujemo tudi, da mora tudi vlada povsod in vedno služiti pravici in dobremu. Samo taka verska opredelitev je napravila naš narod močan in samo ta verska opredelitev bo varovala naš narod pred raznimi moralnimi zablodami.
V veri so najosnovnejši temelji, na katerih slonita moč in varnost Združenih dr-
rili na Mosadekov ultimat. O odgovoru bo sedaj razpravljala perzijska poslanska zbornica.
... in pri nas v Avstriji j
Ni še nikjer uradno izgovorjeno in niše ( objavljeno, vendar pa vse tako izgleda, da j je med obema vladnima strankama že do- j govorjeno, kdaj bodo prihodnje volitve. Te , naj bi bile na spomlad leta 1953, četudi ] bi morale biti po ustavi šele v jeseni. Verjetno bodo volitve koncem meseca aprila« , Ni pa še gotovo, če bodo takrat samo vo- ; litve v poslansko zbornico. Socialisti ho- ; čejo, da bi bile istočasno z državnimi voli-tvami tudi volitve v deželne zbore. Medtem pa želi OeVP v nekaterih deželah de ; želne volitve istočasno z državnimi, v dru-gih deželah pa želi deželne volitve pozneje- , Naj bo tako ali tako, gotovo je, da v teh razmerah ni misliti na kako uspešno zakonodajno delo starega, to je sedanjega pat' lamenta. Ta bo sprejel le še državni pr0-račun, pa še tega po velikih težavah.
Pri novih volitvah bo število poslance' ostalo v celoti isto, vendar pa bodo na pod' lagi izida zadnjega ljudskega štetja izgubi' le vzhodne dežele (Dunaj, Dolnja Avstrija in Gradiščanska) devet poslancev. Po dva poslanca pa bodo imele več Gornja Avstrija, Štajerska in Tirolska. Tudi Koroška bo imela enega državnega poslanca več, tore] ne več 10, ampak 11.
Dne 15. oktobra se setane poslanska zbornica k jesenskemu zasedanju. Na dnevnen1 redu je samo obravnavanje zakona o teitJ« da bodo smeli izvrševati advokatsko prakso tudi advokati, ki so »volksdeutsch”, četudj niso avstrijski državljani. Na tej prvi sej* bo odstopil dosedanji predsednik P°s*anV ske zbornice, dr. Leopold Kunschak. Natof bodo seje odgodene do 22. oktobra, ko bodo volili novega predsednika poslanske zbornice. Takrat bo predložil zbornici ^ obravnavanje tudi finančni minister predlog novega državnega proračuna (za lej0 1953). Vendar pa o proračunu še ne boa° podrobno razpravljali, ampak ga bodo ročili finančnemu in proračunskemu odboru, ki naj o proračunu razpravlja. Fr nas je že taka navada, da se na sejah P°' slanske zbornice ne zgodi nič posebneg3 in tam navadno o zakonih tudi dosti 0° razpravljajo. Poslanska zbornica zakone sprejme tako kakor so bili sprejeti na sejah posameznih odborov ali pa že preje nj strankinih sejah. Sedanji parlament je bi bolj zato, da je sklepe sporazumov me obema vladnima strankama potrdil.
Glavni predstavniki obeh vladnih Stranj na zborovanjih in zaupniških sestankih r ^ govorijo in dajejo izjave, kakor bi bili z - -	-on1
v začetku volilnega boja. Tako je gov
notranji minister dr. Helmer na zborovanju zaupnikov socialistične stranke v Inn5" brucku. Pri tem je omenil, da bi bilo verjetno zelo težko v sedanjem parlament1’ med obema strankama najti sporazum važne gospodarske odločitve. Treba bo na novo sprejeti zakon o cenah, o prometu ( živili. Verjetno bo treba na novo določi1 tudi vrednost šilinga v razmerju s tujin’ valutami. To pa bi moglo povzročiti zVl' Sanje cen najvažnejšim življenjskim potreb
ščinam. Gotovo pred volitvami tega ne
hotela vzeti na sebe nobena stranka in bo vse to čakalo novoizvoljeni parlamen1-Razen tega je dr. Helmer na tem zbor0-vanju še ostro napadel one, ki očitajo nje-mu in ostalim socialističnim prvakom i,c pravilnosti pri podržavljenem podjetj1* Steyrermuhl. To je tovarna za papir, 0 katere so po navedbah direktorja dr. L311 dertshammerja in tudi dr. Jul. Deutsch*’ zahtevali pri socialističnem podjetju »^°rh warts” popust v ceni papirja do zneska dv° milijonov šilingov.
Na Dunaju je na sestanku načeldv‘l OeVP govoril tudi načelnik stranke ubjj Raab. Ta je najpreje omenil, da je oči’0 korupcije, ki so jo socialisti očitali OeV’’ padel nazaj na socialiste. Nadalje je dej;l)' da ni nujno, da bi ostala na vladi ved” ista koalicija strank. Končno je izjavil,5 ing. Raab, tla je zato, da se geslo letošnr ga katoliškega shoda: svoboda in dostoj-1” stvo človeka izvede tudi v praktičnem /l Ijenju, za tem mora stremeti OeVP. _ • Letos se je razmeroma hitro začelo vec3
število brezposelnih. Za konec septembra
ce\°
kazuje statistika delavnih uradov za Avstrijo 116.279 brezposelnih, od tega škili 55.810. Na Koroškem je bilo koncj^ septembra brezposelnih 3.744 in je to * vilo narastlo od meseca avgusta za 186. varnost je, da bo to število v mesecu o14 ^ bru in še bolj- v naslednjih mesecih Pr komerno narastlo.
Spomin na Holandijo
Našim rojakom
„Slavčki” pa tudi drugi bralci „Tednika” čutijo tesno povezanost z rojaki v Holandiji. Stalno beremo o njih hvalevrednem prosvetnem delovanju. Ponosni smo na te naše brate, ki tako daleč od domovine res vzorno skrbijo za kulturno in versko izobrazbo.
„Slavčki” se posebno radi spominjamo večerov, ki smo jih preživeli v Limburgu. Ko smo bili preteklo soboto spet skupaj v Mohorjevi hiši, je vsak vedel povedati to ali ono veselo od tam in vsak je dejal: „V Holandiji je bilo tako fletno, da bi kar takoj spet šel tja.” Med Slovenci v Holandiji in nami se je stvorila tako tesna vez, da je čas pa tudi druge neprilike ne bodo pretrgale.
Ob večerih, ko smo v mraku sedeli pri družinah, se nam je zdelo, kot da smo med svojimi. Zapeli smo in se nasmejali in kar nismo se mogli spraviti spat. Za naš telesni blagor so v času našega bivanja v Holandiji skrbele družine sledečih rojakov, v Heerlerheide: g. Anton Robek, g. Anton Kozole, g. Jožef Svet, g. Franc Bohanec, g. Franc Parfant, g. Martin Garaj. V Eygels-boven-u pa gospod Albin Papež in gospa Marija Konte.
Glasnik „Marije Pomagaj", list holandskih Slovencev, prinaša v septemberski številki pod naslotom »Slovenska pesem v tujini” članek predsednika slov. katoliških prosvetnih društev v Holandiji, kateri nam pokaže, kakšen odmev je našla naša pesem med rojaki v Limburgu in kako lepo skrbe Slovenci v Holandiji za kulturno izobraz-bo. Iz članka povzemamo sledeče odlomke: f _ Spomnil bi rad drage rojake na to, kar 1 je nam vsem še v živem spominu, saj je mnogim izmed nas zdrknila solza po utrujenem obrazu, ko je zaslišal srebrne glasove okteta koroških pevcev, »Slavčka”.
Ob njih petju so nam uhajale naše misli nazaj v našo fantovsko ali dekliško do-
bo, vzbujala se nam je želja: »nazaj”. Tudi naša mladina, ki žal ne pozna lepote in nedolžnega veselja v naši rodni Sloveniji, je dobila lepe vtise. Porodile so se ji želje, ki jih pa žal še ni mogoče uresničiti.
Obisk »Slavčka” med slovenskimi izseljenci je bil kakor diamantnii kamen med črnim premogom in dimom naših kolonij. Njih nastop in njih glasovi so osvojili naša srca. Naše svidenje je bilo prisrčno, še bolj prisrčno, celo boleče, je bilo naše slovo. Pesmi ob slovesu so udarjale bolestno na naša ušesa, so bile kot kaplje pelina, ki so kapale na naša srca, saj so bile to pesmi slovesa.
Koroški pevci so sejali med nami seme ljubezni do slovenske pesmi, do slovenskega rodu. To seme je padlo na rodovitna tla tudi med našo izseljensko mladino. Vzklilo bo in obrodilo bo sadove.
Potrudimo se zato tudi mi tukaj v Limburgu, da bomo v bodoče v naših društvih še lepše in boljše delovali. Pomagajte zlasti pri vzgoji naše mladine, da bi še bolj vzljubila vse, kar je našega, slovenskega. Morda nas bo usoda pripeljala nazaj v našo lepo domovino. Kako bomo tedaj ponosni, če bomo znali doma pokazati, kaj smo se v tujini lepega in koristnega naučili.
Koroški »Slavčki” naj nam bodo zgled v požrtvovalnosti. Slišali smo, kako zvesto so hodili vse mesece pred turnejo vsak teden ali celo po večkrat na teden od daleč, z vlaki in avtobusi na vaje.
Da, za vsako kulturno delovanje je treba požrtvovalnosti. Če bi bilo med nami še nekoliko več tega, potem bi bili tudi naši uspehi še lepši.
Zato pa napravimo dober sklep za bodoče: Se trdneje se bomo oklepali naših slovenskih katoliških društev. Se bolj zvesto bomo hodili na pevske vaje ali na vaje igralske druline. Vsak izmed nas se bo zavedal svoje naloge.
Današnji ljudje v splošnem več ne vedo, kaj je prav in kaj se spodobi. Se posebej se to tiče koroških slovenskih staršev, ki se sramujejo materine govorice in bi se raje imeli za člane bogvedi katerega naroda, le svojega ne, ker je ta slovenski — in je po politični meji ločen od močnega debla. Tu pa je osramočen in zaničevan zaradi svoje maloštevilnosti in gospodarske šibkosti ter nežnosti svoje duše...
Toda slovenski narod je narod slavljenih in ne bo izginil. Živi in bo živel kljub vsem odpadnikom: le zamišljeno gleda za tropom nezvestih in neizmerna žalost se ga polasti ... Tedaj pa se venomer zdrami, za-
kaj zmerom ga poraja nova pomlad in mladike ženejo nove liste in cvetove...
Po skrivnem zakonu začne tisočletno narodno drevo po najtemnejših dneh bujno zeleneti in cveteti, ker se je še tesneje združilo z domačo zemljo. Zelenelo in cvetelo bo to drevo, dokler bodo donele naše pesmi po gorah in ravninah Gorotana, bodisi v cerkvi in v šoli, na odru, doma, pri slovesnostih in drugih sestankih — dokler se bomo zavedali besed nedosegljivega mojstra slovenske besede, da je slovenska beseda beseda praznika, petja in vriskanja.
France Zidnik.
Boleč spomin
(Odlomek iz zbornika »Stvarnost in svoboda")
Gotovo vedo tudi naši sosedje, ki hočejo zgraditi nov red na krščanskih etičnih načelih, da je tudi slovenskemu narodu Bog vdihnil življenje; da mu je dal ta prostor pod soncem, ki so ga naši očetje čuvali, ga nam izročili, da bi ga tudi mi dali svojim otrokom. Po božjih in človeških postavah ima ta narod pravico do kulturnega in s tem do narodnega življenja. Kakor velja zapoved: Ne ubijaj! zame, velja tudi zate, ki držiš roko na Evangeliju, dragi moj sosed!
Slovenci živimo ob stiku velikih kultur: slovanske, romanske in germanske. Vse tri se zrcalijo in čudovito prepletajo v našem duhovnem izročilu. Svojo vlogo in nalogo čutimo prav v posredovanju teh velikih in različnih duhovnih zakladov. Želeli bi biti posredniki miru ob mejniku, v katerega zadevajo valovi treh velikih plemen. Ali bi ne bilo bolje tudi za našega zapadnega ali
za severnega soseda in za njegovo kulturo, da bi mi posredovali to kulturo vzhodnemu oziroma severnemu sosedu? Lastnemu narodnemu in kulturnemu življenju pa se ne moremo odreči. In se tudi ne bomo. Tisoč in petsto let smo vzdržali ta pritisk in ga bomo še dalje.
Verujemo pa, da mora priti za vsak zločin kazen in da nastopi za vsakim trpljenjem poveličanje.
Jože Peterlin.
f() tm l oaih Sjoju^

DeMfuki o bču te k
Zahvala „ Slavčku
Ko se oglašamo Slovenci iz Porurja in Vestfalske, pozdravljamo koroške Sloven-^ Pri tem pa se moramo zahvaliti koro-škemu »Slavčku”, ki nas je obiskal dne 20. julija in prinesel pozdrave iz slovenske Koroške ter nam zapel mnogo lepih pesmi.
Prireditev je bila zaradi pomanjkanja ča-sa za nas prekratka, vendar pa izredno pri-srčna. Zbrali smo se v zasilni leseni cerkvi, i! atero danes že nadomešča lepa, nova, zi-
^rv'i del koncerta je imel bolj nabožen značaj, v drugem delu pa so bile narodne Posmi. pr| naVzočih je prireditev silno K o >oko vplivala in večina je bila ginjena ro solZ) k0 smo sii5aii lepo našo domačo
koroško pesem. Prvič je to bilo po dolgih letih, saj je vse naše kulturno delo in življenje med vojno in vsa povojna leta spalo. Zato tudi na kaj takega, kar so nam pripravili naši bratje s Koroškega, nismo bili pripravljeni.
Pripravljeni pa tudi nismo bili na sprejem in primerno pogostitev, kakor se spodobi, ko po dolgih letih pridejo bratje na obisk. Zato prosimo »Slavčke”, prosimo pa tudi predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev, dr. Joškota Tischlerja, naj nam pomankljivosti oprostijo.
S ponovno prisrčno zahvalo prav prisrčno pozdravljajo
porurski in vestfalski Slovenci.
Na jug mi zopet sonce je zbežalo, prezgodaj jemlje tožni dan že noč; oko v vejevje golo zre iščoč — zaman sedaj bo cvetja tam iskalo!
V odpovedi srce je vztrepetalo ... Nekdanji vzklik je krik obupajoč — umira zdaj v tišini begajoč... v neskončnost vse bi rado spalo...
spalo.
Zvona zvok mili jok .,. srečna duša žejna ruša, zvezdno nebo speče oko ... srčece sončece, ki tam spava, kjer daljava, kjer višava v večnost plava .. solza zemlje žalost jemlje — duh pa dremlje . Bližnji vir daje mir —
Valentin Polanšek
Pastir že trpko gleda na planino in čreda na prisojnem hribu joče — pod gorko streho bitje vsako hoče ...
Zgubila zemlja maja je milino; kot sivolasa starka tukaj hira, v naročju ji pa vse molče — umira ...
Valentin Polanšek
Pralne stroje - Alfa in Miele separatorje
za posnemanje mleka, mlatilne stroje vseh vrst in velikosti, čistilnike za lito, izruvače za
krompir, kakor tudi vseh vrst druge gospodarske stroje kupite — tudi na mesečna odplačila — pod zelo ugodnimi pogoji pri domačem podjetju
Johan Lomšek
Zaloga strojev in koles. — Zagorje-Št. Lip5, p. Ebemdorf (Dobrla vas), Koroško.
Karel
Mauser:
pUHnik
(27. nadaljevanje)
1 hotel bezati v Lojza. Pa se je že Prosenarju zdelo ne-UmnO- Saj sta oba na bajti.
1 oda v Petru je žarela samo ena misel: Da bi zlodej ^ prodajal. Čeprav nimata govorjenja, zemlja je ven-,lr še skupaj. Se sta na Rakarjevem.
. Zdaj se je vse omajalo. Reza se ne vidi rada na Jam-Silila bo v dolino. Lojz sam je z eno nogo že spo-aaj- Se pred Prosenarjem je česnal nekaj o fabriki.
... Nekoč bo torej prišlo: ocenili bodo tole culo bera-
dal
le> Lojz bo vzel svoj del in šel. In še slabo se bo pro-
Dolinci sem na Jamnik ne bodo silili. Le kaj naj
ejo todle? Za sonce jim ni, za kurjice, ki jih je toliko
f>0lhladi, tudi ne. Za nekaj tisoč kron bo vse prodano.
Peter čuti, da bo to velik greh. Saj res bajta ni veliko V^dna. Tudi zemlje ni veliko. Toda po Petrovi pameti
, mačije ne moreš kupiti z denarjem. Tistega ne moreš , upiti, kar je v domačiji skritega. Tisto prvo otroško ko-
hal
j ‘jenje okrog bajte, tistega duha ob praznikih, tistih eP*h spominov. To se ne prodaja in ne kupuje. Zemlja, I,lrtva zemlja, da, to se kupi. Toda take zemlje na Jam-Ifu ni. Vsa zemlja todle je že posvečena, je živa. Jam-,lcani jo pestujejo. Ne scrkljano, bolj trdo, po drvar-°> z žuljavo roko.
barbara ima tudi bajto. Toda to je nekaj drugega.
se zdi, da bi moral vselej mežati, kadar bi hotelo 0 objeti domačo bajto.
j . Prav na dnu srca je šibko upanje, da bi morda Lojza j .° izplačal. Tisti prihranki od drvarjenja bi šli, tisti
niacesni bi šli, nekaj bi morda Tomažin posodil.
j la na to Peter jasno ne upa misliti. Misel preveč j. !• Je nekoč tako mimogrede vprašal Prosenarja, na lko bi on cenil vso Rakarjevo bogatijo.
Les bi nekaj vrgel, če bi gmajno v frato posekal je rekel. Bi dejal, takole za osemdeset tisoč kron bi se dobro prodalo. Ko smo na Jamniku.
Osemdeset tisoč kron! Petra kar zebe. To je dvajset tisoč dinarjev. To se pravi - deset tisoč je Lojzevih. Kje naj jih vzame? Dva tisoč je prihranil. Nekaj vec kot nič. Macesni bi nekaj vrgli. Posoda je pa pdsoda. Na najboljšem koncu zanič. Žuli te in žre in ne skoplješ se zlepa iz dolga. Na Jamniku že ne, ko ni pravega zaslužka. Kar drvarjenje 'prinese. Pa tisto tudi ni vedno.
Do večera se pobija Peter z mislimi pa jim ne pride do konca. S čudno žalostnimi očmi je obletel hišo in stopil čez prag.
Se tisto travo podere, ki ga čaka.
Počasi je klampal v breg. Pa se je kar naprej ustavljal in se oziral nazaj. Takale prijetna bajta! Tako prijazna.
Od gmajne je dihal veter in cvrčanje murnov se je zlivalo z vseh koncev.
Z globokim vzdihom je Peter poiskal pregreto ko-sišče. Seno je že šumelo. Kobilice so se odganjale od bilk in gostolenje ptičev je obžarjalo vonjajoči breg z neznansko milino.
Z ihto je Peter zamahnil. Rose še ni bilo, pa je vedel, da bo z nočjo prišla. Kosil je s čudno praznoto. Kakor da sam sebi odkaša tla.
Barbara je prišla, ko je že skoraj končaval. Kosa se je že močila.
»Saj razmetavala teh redi ne bom," je rekla preprosto. »Čez noč bo nemara močna rosa. Le kar je suhega, bi spravila v kopice. Toliko, da bo jutri prej suho. Saj ni veliko.”
Potlej se je zasmejala:
»Tudi zate zem prinesla grablje, če mi boš hotel pomagati."
»Saj doma nimam kaj početi,” je rekel mehko. „Ce sem do polnoči tukaj. Nihče me ne čaka.”
»Tudi mene ne,” je rekla tiho.
Ni dvignila glave. Čutila je, da se je Peter v zamahu
obrhi 1 in da je kosa zadela v na pol prhel štorček stare leske.
Stopila je po grablje in pričela grabiti pod breg.
Potlej je nenadoma rekla:
»Malo borovničevca sem ti prinesla. V cajni je, Peter.”
»Ni bilo treba, Barbara.” je rekel.
Zadnje trave so padale.
Ko je obrisal koso, je stopil za leščevje. Požirek borovničevca mu je dobro del. Odvezal je oselnik in ga zapičil v zemljo.
Barbara ga je sprejela s smehljajem.
»Spešna si,” je rekel. »Tako lepo se je sušilo.”
Potlej je pričel grabiti z vrha in Barbara je odgrab-Ijala naprej. Skoraj nič nista govorila.
Stemnilo se je kakor se pač stemni v poletju, ko so jasne noči. Prave teme ni bilo, kakor da prgišče dnevne svetlobe še trepeta po obronkih in prežarja mrak. Zvezde so gorele nad cerkvico sv. Primoža in nad Jelovco.
»Še bo lepo,” je dejal Peter, ko je potegnil ograbek do Barbare. »Tako prijetno vleče z Jelovce.”
»Upam,” je spokojno rekla Barbara.
Petru se je zdelo, da še Barbarin glas diši po senu in po rosi, Zdaj je bil tako blizu tisti besedi in bridke popoldanske misli so se nekam izgubile.
Seno je bilo v kopicah. Zdaj je treba po cajno 'in po koso. S čudnim trepetom je lezel Peter v breg.
»Tako sem ti hvaležna, da si mi pokosil,” je rekla Barbara. »Sama bi se domala ves teden pobijala todle.”
»Veliko sem ti še dolžan. Materi si takrat tako lepo stregla."
Mehak je bil Petrov glas.
Obstala sta za leščevjem. Peter je segel po kosi pa je ni dvignil. In Barbara je kar držala za locenj pri cajni.
»Ne bo v škodo, če malo sedeva, se je utrgalo iz Rakar jevega. »Ne mudi se nama in otroci naju ne čakajo. In toplo je.”
Brez besede je sedla.
(Dalje prihodnjič)
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
Popoldanska pobožnost je ob nedeljah in praznikih ob pol 8. uri zvečer.
TRI JEZERCA NA SVINJI PLANINI
Proti koncu spisa se je v zadnji številki „Tednika” z dne 2. oktobra vrinila mala napaka. Tam stoji namreč o zdravilu zoper kašelj, pripravljenem iz planinskih grump ali pljučnika: „Zdravilo je gotovo. Vživaj po eno žlico na dan”. — To ni pravilno. Saj to zdravilo ni noben strup! Pravilno se mora glasiti:: ,,Uživaj; zdravilo po žlici večkrat čez dan!”
VAŽNO OPOZORILO!
V	založbi Družbe sv. Mohorja je te dni izšla knjiga »Nadškof Jeglič”. Pisec knjige je mons. dr. Jože Jagodic. Knjiga je slika verskih, socialnih, kulturnih in političnih razmer v dobi Jegličevega življenja.
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
V	nedeljo, dne 28. 9., smo imeli pri nas celodnevno češčenje. Krasen jesenski dan je bil, kot bi si lepšega ne mogli želeti. Kot bi se nebo razjasnilo za naše češčenje in za Rozalijo, medtem ko je preje deževalo in naslednji dan je bil zopet dež.
Cerkev je bila celo dopoldne polna. Pri spovednicah je bil precejšen naval, tako da so imeli gospodje obilo dela, od sedme
V6LKER - MdBEL
Celovec, Villacher Ring 45-47
do 12. ure so spovedovali. Posebna zahvala gre tukaj preč. gospodom, ki so pomagali. Bili so: P. Anton Cvetko, profesor Mihelič Silvo, p. Jakob iz kapucinskega samostana v Celovcu. Pa tudi domači gospodje so morali tokrat pridno pomagati.
Prvo božjo službo so imeli g. salezijanec Cvetko. V ognjeviti, navdušeni pridigi, prepleteni z živimi vzgledi, so nas navduševali za ljubezen do Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. G. Cvetko so imeli tudi večerno pridigo. Poslušali bi jih kar cel dan in celo noč! Škoda je bilo, da so rekli »Amen”.
Drugo božjo službo so imeli gospod p. Jakob. Njih pridiga je bila odmev katoliških shodov v Berlinu in na Dunaju: »Bog živi", zato pa dostojanstvo in svoboda človeka, ker tudi njegova neumrljiva duša živi in bo živela vekomaj. To je bistvo naše vere.
Sledile so maše s petjem g. Zimolina, ravnatelja Karitativne pisarne v Celovcu, profesorja Miheliča ter domačih gospodov. Glavno pridigo in sveto mašo so imeli mil. g. dekan in prošt iz Pliberka, g. Trabesin-ger. Večerno asistirano mašo pa so imeli č. g. novomašnik Krištof iz št. Jakoba, ki so delili po sveti maši še novomašniški bla-
Sejalne stroje, pluge, brane
nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji
MAX TRAUN
PLIBERK - BLEIBURG, Kumeschgasse 14.
goslov. Tako je bil ta dan res zopet dan, katerega je naredil Gospod. Dan božje milosti in blagoslova. Za šmihelsko faro, dan božje slave.
Dekleta so se potrudile, da so cerkev okinčale kot druga leta prav okusno in dostojno. Posebno veliko noči so žrtvovala šmihelska in strpinska ter črgoviška dekleta. Cerkveni zbor pa se je tudi tokrat potrudil, da je počastil Jezusa in mater Marijo s svojimi najboljšimi in najlepšimi pesmimi. Mogočno so doneli slavospevi pri svetih mašah. Šmihelčani smo kar ponosni, da imamo tako spretnega in požrtvovalnega organista in pevovodjo, Miha Sadjaka, ki kljub težkemu delu najde čas za vežba-nje pevcev. Hvaležni smo tudi vsem pevcem in pevkam, ki nam tako lepo prepevajo nedeljo za nedeljo, posebeno pa še ob praznikih, pri svetih mašah. Hvala moškemu in mešanemu zboru za njun trud!
RUDA
Zopet moramo javnosti sporočiti razveseljivo novico. Mladi Franz Pirkl, pd. štam-pemik, je dobil dne 2. oktobra t. 1. mojstrsko pismo (Meisterbrief). Postal je kovaški mojster in ga s tem tudi mi vsem okoličanom toplo priporočamo.
Postavil si je tudi novo poslopje za kovačnico, ki bo kmalu dogotovljena. Tako bo lahko vsak svoje konje lepo pod streho
podkoval, da ne bo treba v dežju in snegu zunaj stati. S pridnostjo se res mnogo doseže.
Mlademu mojstru vsi čestitamo!
ŽITARA VES
Kakor smo na kratko poročali že v zadnji številki »Našega tednika” nam je v nedeljo, dne 14. 9., pokazala naša mladina Finžgarjevo igro v štirih dejanjih »Divji lovec”. Igralci so bili mladina iz tovarne Reberce in pa kmečka mladina iz okolice. Bili so večinoma novinci, ki pa so v nekaterih prizorih tako sijajno igrali, da je publiki zastajal dih. Navrh pa so prišle zopet vesele točke, da se je občinstvo zopet malo poživelo in nasmejalo. Kljub kinopredsta-vi, ki je bila v sosedni gostilni, je bila dvorana polna.
Ker pred prireditvijo ni bilo vabila v »Našem tedniku”, so se naročniki in bralci lista menda pritožili in tako smo morali igro ponoviti.
Na rozalsko žegnanje smo torej »Divjega lovca” ponovili in je bila udeležba kljub veselicam lepa.
Želja mnogih je, da bi to igro še kje drugod ponovili. Kdor .je zamudil kulturno prireditev doma, naj si jo ogleda prihodnjič, kjer bodo pač nastopili. Tudi fantovski zbor je z domačo pesmijo navdušil gledalce.
Naj našim bralcem sporočimo še žalostno vest, da je umrl v Selu pri Žitari vesi Štula Alekš. Rajni je bil dolgo vrsto let žagar. Kakor je on rezal hlode in so od
VdLKER - MdBEL
Celovec, Villacher Ring 45-47
njih padale deske, tako je bila tudi njegova zadnja želja, da naj bo njegovo zadnje bivališče iz enakih desk; ta želja se mu je tudi izpolnila. Bil je zvest sin svojega naroda; naj počiva v miru!
Tudi Lipejeve matere (Plantev) v Duleh pri Žitari vesi ni več med nami. Pokopali smo jo na 28. septembra. Bila je lep vzgled našim kmečkim materam, to je pokazala tudi obilna udeležba pri pogrebu. Rajna zapušča okoli 50 potomcev, ki so vsi dobro krščansko vzgojeni in ponos našega naroda.
SV. LENART PRI SEDMIH STUDENCIH
Kakor smo zvedeli se je blizu Beljaka ponesrečil častiti g. Dragotin Butkovič, predsednik Slovenskega katoliškega prosvetnega društva v Gorici. Ker je g. profesor Butkovič znan našim pevcem, saj je bil on tisti, ki nam je pripravil tako lep sprejem v Gorici, smo sprejeli to vest z žalostjo na znanje. Veseli pa smo bili, ko smo zvedeli, da se g. profesorju ni kaj hujšega zgodilo, le njegova »vespa” je težje poškodovana. Omeniti tudi moramo, da se je g. profesor isti dan, ko se je ponesrečil, oglasil tudi v Sv. Lenartu. Njegov obisk nas je zelo razveselil. Upajmo, da si bo g. profesor skoro opomogel od ran, kar mu vsi pevci prav iz srca želimo.
Ravno leto je poteklo, odkar nas je zapustil Jurčev Hanzi in odšel v Kanado. Mnogo se je med tem časom spremenilo tu pri nas. Naš Hanzi pa nam redno piše in javiti moramo vsem, da se mu zelo dobro godi. Sedaj je odšel na novo službeno mesto nekoliko bolj na sever. Bog daj, da bi se mu še naprej dobro godilo, in prepričani smo, da se mu bo, kajti Bog ne zapusti človeka, ki je dober in pobožen in ki ne pozabi svoje materine govorice.
Tebi pa, Hanzi, v daljno Kanado pošiljamo vsi najlepše pozdrave, naj Te ljubi Bog ohrani zdravega in veselega še mnogo let, da se bomo še nekoč videli. Naj bo »Naš tednik”, ki ga gotovo v redu prejemaš, še naprej vez med Teboj in med nami.
RADISE
Že dolgo se nismo oglasili v »Našem tedniku”, da bi bralcem povedali zadnje naše dogodke. Krivo temu je predvsem obilno delo, setev in spravljanje pičlih pridelkov. K prenapornemu delu nas sili tudi pomanjkanje delavcev. Razen tega pa nam je letos povzročilo veliko dela tudi neprestano deževno vreme. Nazadnje moramo pa
priznati, da je deloma tudi naša lenoba kriva, ko se tako dolgo nismo oglasili.
V	nedeljo, dne 14. septembra, smo se spet zbrali v naši preprosti dvorani. Meseca maja smo bili tako zaposleni z nabavo in slovesnostjo blagoslovitve novih zvonov, da nismo mogli takrat proslaviti materinskega dne. Zato smo ta praznik preložili na jesen in smo se proslave udeležili veliki in mali. Uvodne besede je govoril preč. g. župnik Jank, nato pa so korajžno stopali na oder mali in veliki. Vsi so v lepih besedah in 'v verzih poudarjali ter opevali hvaležnost, ljubezen- in vdanost našim skromnim, ponižnim in Bogu vdanim materam. Nekaka srčna tesnoba nas je obšla, ko smo se spomnili na naše žene in matere, ki so sicer v vseh trudih in težavah enakovredne možem. To pa je večkrat vzrok, da ne morejo vršiti v polni meri naravnega poslanstva in naloge, ki jim je določena od Boga. To pa je vzrok, da je danes toliko razbitih zakonov in toliko nesrečnih mater ter otrok.
Ta dan pa nismo proslavljali samo materinskega dne. Proslavili smo v svoji sredi tudi dva zaslužna jubilanta. Najpreje smo proslavili dvajsetletnico pastirovanja splošno priljubljenega našega gospoda župnika Ludvika Janka. Slavili pa smo tudi tridesetletnico našega mežnarja Lojzija. — Obema gre v verskem in cerkvenem oziru vsa čast in hvala. Samo Bogu je znano, kaj sta v zadnjih desetletjih oba doprinesla za duševni blagor fadiških faranov ter za ohranitev kraljestva božjega na zemlji. Bog jima bo nekoč za vse to dober plačnik, mi farani pa se jima zahvaljujemo za ves njun trud. Naj bi še dolgo vrsto let bivala med nami ter nas pripravljala na naš skupni cilj brez ozira na stan in poklic.
Naši igralci so se spet enkrat prav dobro postavili. Občudovati moramo njih pridnost in vztrajnost. Kljub obilnemu delu so si še vzeli čas za vaje. Res so se lepo naučili, ko so tako izvrstno in brezhibno bili kos svojim nalogam. Posebna zahvala naj
VdLKER - MdBEL
Celovec, Villacher Ring 45-47
bo izrečena bogoslovcu Rebernikovemu Franciju iz Spodnjih Rut. Ta ni mislil ne na čas in ne na trud, zato pa je tudi prireditev tako lepo uspela. Vse priznanje pa tudi gospodični Anici iz St. Ruperta pri Velikovcu, ki je učila in vežbala naša dekleta, ki so nas tako prijetno iznenadila s svojim nastopom. S kolo-plesom so gledalce naravnost očarala. Da odmori niso bili predolgi, nam je zapel naš znani pevski zbor pod vodstvom Šimana več naših lepih domačih pesmi.
V	nedeljo navrh, to je 21. septembra, pa nas je obiskala na povabilo g. župnika gospodična dr. Polzer. Ta nam je z izredno zgovornostjo in nežnostjo, obenem pa z veliko prisrčnostjo in prepričevalno Ijttbez-nijo, ki jo zmore edinole verno žensko srce, opisovala svoje romanje v Lurd. Opisala nam je svoje vtise in doživljaje v tem svetovnem Marijinem svetišču. Le škoda, da ni bil njen govor v slovenščini, škoda tudi, da je bil njen govor včasih malo preveč »učen” za nas preproste ljudi.
Se nekaj moramo omeniti, ko poročamo o teh prireditvah. Udeležba pri teh prireditvah ni bila taka kakor bi bila lahko in kakor bi morala biti. Velik del faranov se le ne zaveda več svojega pravega farnega občestva in ne išče razvedrila in srčne omike tam, kjer bi jo lahko dobili in kjer je ta omika in to razvedrilo res pristno. Tako pa iščejo razvedrila večkrat po krivih potih nervoznega vrišča in brezmejnega uživanja.
RUTE
Kakor »spomladi vse se veseli, ko vsaka ptička žvrgoli...” tako se veselimo pri nas jesenskega semnja (žegnanja), čeravno žvr-golenje ptičev — vsaj pri nas — že ponehava. Semenj je le enkrat na leto in ta največji praznik je tudi praznik naših želodcev. Ta praznik znajo naše gospodinje z znano kislo juho prav mojstrsko pripraviti. In ravno „ ta čisava” in lepo vreme privabita k nam na semenj vedno mnogo gostov. Letos pa je močno vplival na udeležbo
in posebej še na žegnanjsko slovesnost bližnji baški semenj, ki je vsako 4. leto na isto nedeljo. Tako smo pogrešali pevce — seveda ne vseh — in pa udomačeno fantovšči- ^ no (konto), brez katere semenj ni bil kom- ži pleten, kakor ni v Zilji semnja brez »šteh- k; vanja.” — Danes, v času najbolj razgibam ži koncentracije ustvarjajočih sil napredki »1 na vseh področjih si ob takih prilikah ne n moremo več predstavljati daritve sv. maše P brez ljudskega petja, kaj šele brez vsakega p petja! Resnici na ljubo moramo že reči, da p je pri nas petje nekam nezadostno, svoje- d vrstno in enostransko, ki se v splošneffl mnogo kritizira.
Letos se nam sneg že od poznega poletja ponuja v prav kratkih presledkih in spominja na bližajočo se zimo. Poljski pridelki so letos srednje dobri, ponekod presegajo povprečje. — J. Voltiju se bo tudi kmalu izpolnila davna srčna želja in danes že lahko zapoje: »Jaz pa pod gmajnico eno kajžico imam in — dokler si ne bom zbral ženke ta prave — notri prebival boio sam...” — Nmau bolj horta skoraj pod r Jepo v senčni in mokri Ovčni pa so se za- ^ čele dečle »udajati”! Tako se je šimanove Nanej tudi že naveličala tega včasih ven- j darle nmau cveč dolgočasnega ledičnegu ^ stanu — saj vročina je tudi že ponehala; _ prihaja pa zima, mraz. Pa bomo v kratken1 ( izgubili še eno, ki ima tudi svoje žinje io } srce tadle čier menda še pozimi rož’ce cveto V Ovčni pa že koncem poletja vse slane2 ^ pomori... Mlademu zakonskemu parf ^ Ovčna iskreno čestita in želi, da bi jima • grenek občutek, ki ju spremlja že od njnne • zaroke, ne grenil tihega sožitja.	(
Omeniti moramo še temno poglavje n*' ^ še republike pod Jepo. Tu vlada pravcato obsedno stanje in trde besede često odme' vajo kakor topovi na Koreji. Radi vode se prepiramo! Če se bo spametoval in zgliha razburkani svet, potem imamo upanje, d* se bo tudi mokra Ovčna. Zima se bliža,2 njo pa strah pred debelim snegom. Kaj če bomo še takrat skregani, ko pri oknil1 ne bomo ven videli. Kdo bo »vahtal” odvažal naše skregane mrliče, katere b® mogoče ljubi Bog poklical pred sodbo rav' no sredi najhujše zime, ko bo snega ušes, mi pa bomo še skregani.
»Kaj pomaga nam ta svet, treba k«ta^ bo umret...” smo peli z vso dušo ob zadnj1 primiciji v št. Petru! Vse nam gre nekai® narobe ali pa postrani. Stari ljudje pravij0, da so temu krive razmere, modernizacij9; pomanjkanje vere, upanja in pa ljubezfl do bližnjega ter omalovaževanje nedelj, ^ delamo na polju še takrat, ko ne bi bd® prav nič potrebno. — Kaj hočemo, tudi 11 nam prihaja zli duh, ki se ga sicer poizk®'^ šamo otepati, toda smo prešibki, ker b®3 potuho.
HODIŠE
Huda zima bo, pravijo Hodišani. Pa ^ ne zmrzuje, ampak mladi pari se ženijo i® možijo na vso paro, ker hočejo pred zii®0
VdLKER - NOBEL
Celovec, Villacher Ring 45-47
priti v toplo gnezdo. V zadnjih dveh m e5® cih, odkar smo zgubili svojega dobrega župnika dr. Mikula, so se kar zagnali mla^ ljudje in je bilo samo v Hodišah porot® nih pet parov, nekaj pa se jih je poročil0 izven fare.
Začela je Spitzarjeva Zefi iz Dobaj nit®
ki se je z ženinom preselila na Štajersko
K
bližino Gradca. Potem je stopila v zakonski stan Streinigova Matilda od Sv. Ane in '}l ženina kar doma dobila. Nato je Drobcžc* Robert odpeljal iz Hodiš našo mlado bab'' co Hildo Aleš na svoj dom na Reauc. SeV^ nikov Folti iz Plešerke, Valentin Kobal® pa je šel po nevesto »douta po Dravci” je iz št. jakobske fare pripeljal na svoj dol*’ Groblaherjevo hčerko. Velika hojset je bj' la v Hodišah posebno tedaj, ko se je žel® KuesOv Johan (Obilčnik) iz Hodiš z O*1 lijo Janše iz Raven. Lorenz fansche iz. 1’t* tič pa je vzel za življenjsko družico Golr! nik Margareto iz Reuca. Ker se je pa p®1 Drobeževih po poroki nabralo s p(' hodom neveste preveč žensk, je domači
hčerka mnenja, da je bolje, da si sama to®
poišče ženina in tako se je odločila, da za klicem srca v Bilčovs, kjer je dobila Ž® nina Kropflnovega Johana. Poroka zadnj® ga para bo v nedeljo, dne 12. oktobra.
Vsem tem novim parom želimo res top'c sreče v novih domovih in božjega blago**0! va na novo življenjsko pot. Naj jim ne b zaradi zime sonce sreče kmalu mrkni'0! mrveč dolgo toplo sijalo na novi življenj^1
poti
Enemu pa se Hodišani čudimo. Da ni** (Nadaljevanje na 5. strani)
Apno — tudi v krmo
Kotiček kranjskega Janeza
Zaradi letošnje suše je nastala za naše živinorejce dvojna škoda. Zaradi pomanjkanja krme bodo prisiljeni prodati nekaj živine sedaj, ko je cena nizka. Pa še druga škoda je, krma bo imela letos premalo rudninskih snovi v sebi, imela bo predvsem premalo apna. To pomanjkanje apna se bo pokazalo tudi pri živalih, ako ne bomo pravočasno mislili na to, da bi apno krmi dodajali.
Pomanjkanje apna in drugih rudninskih snovi v krmi se bo pokazalo predvsem pri
Traktorje, alfa-separatorje krušne peči.
praktične in poceni
KURT MARKTL & CO.
kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja obusa. Volkermarkter Strasse Nr. 117
no po eno pest klajnega apna, je to približno 20 dkg. Tri četrtine tega apna pa gre neprebavljenega skozi črevesje in samo ena četrtina, torej 5 dkg, krava izrabi. Zato se ni treba nikdar bati, da bomo dali preveč apna — tega bi živalsko telo tudi brez škode samo izločilo — navadno bomo dali le premalo apna.
Zato si zapomnimo: dajmo kravam in telicam v letošnji zimi vsak dan po eno dobro pest klajnega apna. Z malimi stroški bomo tako dosegli, da bodo krave zdrave, da bodo ostale breje, da se bodo teleta v brejih kravah dobro razvila in da bodo dajale — ako bo seveda tudi drugače krma zadostna — nezmanjšano količino mleka.
Prav dobre volje sem se oni dan vsedel v cestno železnico. Sopotniki me niti malo niso zanimali. Sedel sem nekaj časa sam na dvosedežnem sedežu. Ker sem si lahko prostor izbiral/ sem se porinil k oknu in gledal sem ven na mirno drveče avtomobile. Jezilo me je, ker so nas vsi prihitevali — dosti ni manjkalo, da nisem zavpil vozaču „hilaj, hilaj”! Vozniku se pa ni nikamor mudilo — ga že nihče nikamor povabil ni — počasi je spuščal voz po tiru, od časa do časa je res malo pocingljal in to pa je tudi bilo vse, kar naj bi potnika kratkočasilo.
praženim krompirjem in kislo solato.
„Ta pa ima apetit,” sem si mislil, „jaz sem v primeri z njim prava neješča šleva.
Prekrižal se je res — odmolil pa je takole: „Veš, Janez, jaz imam za večerjo vsaj trikrat na teden kokoš, imam rad in poceni pride to meso v Ameriki.”
Jezik mi je migal, zinil pa nisem to pot nobene. Norec bi bil, če bi mu nekaj oponesel in prav sedaj, ko bo mizo pogrnil
kravah. Te se ne bodo pravočasno pojale, ne bodo ostale breje. To so prvi znaki pomanjkanja rudninskih snovi.
čim več mleka krava daje, tem bolj taka krava občuti pomanjkanje apna v krmi. Z vsakim litrom mleka odda krava 7 gramov apna. Razen tega pa potrebuje krava — in tudi breja telica — precejšnje količine apna za rast kosti teleta, ki se razvija v telesu.
Zaradi suše je v krmi manj apna in ostalih rudninskih snovi, teh snovi torej žival ne dobi v krmi, in zato jih je treba dodajati. — Ako daje na primer breja krava po 10 litrov mleka na dan, oddaja s tem 7 dkg apna. Razen tega pa potrebuje apno Še za rast teleta. Ako damo taki kravi dnev-
SVETOVNA ŽETEV ŽITA
Po cenitvah ameriškega kmetijskega ministrstva pričakujejo za letošnje gospodarsko leto, ki se je pričelo 1. avgusta in traja do 31. julija 1953, rekordno žetev krušnega žita. Pridelek cenijo na 258 milijonov ton. Letošnji pridelek žita bi bil za približno 10 milijonov ton večji, kakor pa je bil pridelek v letu 1938/39, ki je bil dosedaj največji pridelek v zgodovini kmetijstva sveta.
Po cenitvah ameriškega kmetijskega ministrstva bo pridelek pšenice po vseh kontinentih severne poloble zemlje nadpovprečen, največji prirastek pa bo v Severni Ameriki. - Južna Amerika bo imela srednjo dobro žetev. Avstralija pa podpovprečno. Rekordno žetev pa bodo imeli v Aziji. — Zelo dobra letina pšenice pa je bila letos tudi v Zapadni Evropi in so nekatere države dosegle dosedaj največje pridelke pšenice.
(J)vi tuis na 3Co4wJzvm
(Nadaljevanje s 4. strani) »Nedelja”, niti „Naš tednik” nista nič napisala v slovo našemu dolgoletnemu dušnemu pastirju dr. Mikuli, ki so konec avgusta odpotovali v Avstralijo, da tam skr-b'i° za novonaseljence. Saj, so gospod imeli ninogo prijateijev v Celovcu, pisali so v na-se bste in mi in drugi smo dolga leta radi Poslušali njihove lepe in bogate govore ob nedeljah zjutraj na radiu. Kako to, da se gospoda noben teh listov ni spomnil. Ali res velja: izpred oči, iz spomina!
Mi bomo pa našega dušnega pastirja ohranili v lepem spominu in molil zanj, hakor so nas gospod ob odhodu prosili, da tako vsaj mi ostanemo hvaležni in jih ohranimo v dobrem spominu.
KNEŽA
Dragi Knežanil Kakor gotovo že vsi ve-sto, sem vzel slovo od Vašega kraja. Žal nu ni bilo mogoče, da bi se mogel od vseh Posloviti. Zato pa se po „Našem tedniku” poslavljam od Vas ter Vam vsem skupaj 1111 obilo sreče ter božjega blagoslova, osobej pa se zahvaljujem častitemu britzerju za velikodušnost, katero mi je Ves ras izkazoval. Vam pa, dragi otroci, še fnkrat najlepše pozdrave, ostanite pridni In nčite se radi, da bodo imeli z Vami ve-selie starši kakor tudi učitelji.
Armin Kurbus, učitelj.
pa tudi zmanjšani dekliški ni zaostajal. Oba zbora sta pokazala, da Selani lepo za-pojo, če se le morejo in hočejo izuriti z vajami. Mladenke v rožanskih narodnih nošah so ob melodijah narodnih pesmi zelo mikavno predvajale rajanje in žele za.to viharno priznanje. Saloigra „Začarana soba v gostilni pri beli vrani” je vzbujala veliko smeha pri otrocih in odraslih. Igralci, mlajši fantje iz vasi, večinoma novinci, so pokazali, da bodo z večkratnim nastopom napredovali in postali dobra igralska družina. Po prireditvi je pomnožena dekliška vrsta na prostem ob zvokih harmonike ponovila rajanje in tudi otroci so poskusili selski koloples.
Plesalke in gledalci, vse je bilo veselo razpoloženo. Tako smo Selani začeli nekako konkurirati z Ziljani, ki na žegnanje prirejajo „rej pod lipo”.
Hladna jesen je že tu in zima se bliža. Več bo časa za prosvetno delo. Prostori v farnem domu nas vabijol Zbirajmo se tam, da bistrimo glavo in blažimo srce.
Ko že nisem vedel kaj razmišljati, sem se spomnil na želodec in popadlo me je po-željenje, da bi kaj dobrega jedel in pil.
„Ne bo dolgo, ko se bova tam pri Ferdo-tu prav dobro imela,” sem dopovedoval želodcu.
Debela gospa sede poleg mene in me zmoti v premišljevanju. Nekaj mi je žena začela dopovedovati, kako toplo da je spet danes — jaz pa sem ji iz dveh razlogov le kratko odgovarjal: prvič, ker le bolj slabo znam angleško in drugič, ker mi zvestoba mojim „trem koroškim dečlam” narekuje, naj si nikar tujih žensk ne ogledujem.
Na misel mi je prišlo — vedi Bog, če in kdaj bova sedela takole skupaj s tisto mojo Mojco. Da bi le tako tovsta ne bila, kot je tale tu poleg mene, saj sem na tesnobi kot konzerviran arnik. Nikoli še nisem sanjaril o kaki prav .vitki’ postavi, ali toliko mesa skupaj je pa tudi enkrat nič!
Pripeljem se do kraja, kamor sem bil namenjen.
Kakih deset minut pozneje sem že potrkal na vrata mojega gostitelja. Fant, ki bi smel že biti mož, se je ravno pripravljal k večerji. Prijazno me je sprejel, z velikimi nepotrebnimi ceremonijami.
„Ferdo, le nikar toliko nepotrebnega hrupa. Použij svojo .skromno’ večerjo, jaz pa te lepo mirno počakam. Kar lepo počasi! Nimam žene, ki bi mi diktirala, ob kateri uri moram biti doma.” Tako in podobno sem Ferdotu prigovarjal, ker je hotel vse skupaj pustiti in se posvetiti moji strežbi.
Kakor da me vse prav nič ne zanima in da malo gledam, sem listal po nekih starih časopisih, le tu pa tam sem pogled vrgel tja preko mize. Pečena čipka se je naglo pomikala v notranjost Ferdovega telesa. Malo je postrigel z ušesi, par glavnih kosti sem videl na krožniku, vse drugo je šlo v drugo deželo, ,kjer ptički ne prepevajo’ ... Da ne bi golazen kurja v trebuhu izvajala kakih nezaželenih .akrobacij’, je naš Ferdo zametal praznino okoli čipke s
CENEJŠI SMO
Flanela enobarvna meter .... S 10.80
Flanela vzorčasta meter.........S 16.80
Flanelaste rjuhe zelo lepe kom .	. S 49,—
Barhcnti lepi vzorci meter ... S 14.80 Zavese krasni vzorci meter ... S 15.—
Tekstilna trgovina
ROLF KASSIG
Celovec-Klagcnfurt, Benediktiner Platz 7
za me. Kaj pa naj bi mu oponesel — nič — samo to bi rad zinil: „Kje je pa tisti Ferdo, ki ima najrajši domače močnate jedi in ki mu ni za meso.”
Posodo po mizi je pobral in jo postavil v pomivalnik, takoj nato pa me je potisnil v svojo sobo.
„Vidiš, Janez, to je pa moja soba,” me je predstavil pohištvu.
Soba mojega gostitelja je bila kot sprejemna, igralna, vasovalna in spalna soba — pogostoma pa je izpremenjena v obednico in pivnico. V tej sobi sem tistega dne jaz, kranjski Janez, zdravil svoje čudne želodčne krče.
Brez kakšnega zavijanja bom prihodnjič povedal, kako dobro sem se imel, na račun našega gostoljubnega Ferdota.
Kranjski Janez

Blaga in umna roka more voditi slona za eno samo dlako.
Norec pije — ko se najbolj mudi — svoj čaj z vilicami (Kitajska narodna).
Kdor deli svoj premog takrat, ko pada sneg, je plemenit človek — ali pa norec (japonska narodna).
Slepcu tudi naj lepša knjiga ne pomeni nič (irska narodna).
Brezuspešno je prepevati gluhim ušesom.
Prava lepota je samo tista, ki temelji na notranji dobroti.
Kar je moralno nepravilno in greh, ne more biti nikdar politično prav.
Pri svobodnih ljudeh odloča glas volivcev in ne nasilje. Kdor pa napreduje in pridobiva z nasiljem, ta bo propadel in bo moral tudi plačati stroške (Abr. Lincoln).
ALOJZIJ HUTTER:
SELE - ZAVRH. KOT
SELE
^egnanja smatrajo za dneve zabave in razdeljevanja. Zato je na letošnje jesensko Zegnanje 5. oktobra naše prosvetno društvo "Dianina” poskrbelo za prijetno razvedrilo ' iepo prireditvijo, prvo po počitnicah. Zo-l>et je nastopil naš moški pevski zbor pod ^»clstvom dolgoletnega pevovodje Simona in zapel eno umetno in dve narodni,
Šolo dobimo, zdaj je resnica! Betoniran je že temelj in kmalu se bodo na njem dvignili zidovi. Če bo lepo vreme, bo še letos stavba v surovem stanju pod streho, šola bo pritlična, pa oskrbljena z vsemi modernimi pritiklinami. Poleg šolske sobe bo veranda, shramba za učila, garderoba, umivalnica itd. in seveda udobno stanovanje za učitelja. Bo pa v šoli tudi prostora za oltar, da bo kar tam mogoče imeti šo-larske maše, ker sta selska in bajtiška cerkev preveč oddaljeni. Naši otroci, ki zdaj hodijo v šolo v oddaljene Bajtiše in Sele, se že veselijo, da jih bo prihodnjo jesen nova šola prejela v svoje okrilje.
Moje šolanje in življenje
(Nadaljevanje)
V šematizmu lavantinske škofije za leto 1859 sem našel med benediktinci Št. Pavla še Maksima Mlaker-ja (rojen 25. 11. 1807 na Kranjskem — Mariental), ki je bil takrat ravnatelj konvikta in pomožni učitelj za slovenski jezik. V krškem šematizmu za leto 1863 je pri njegovem imenu samo pripisano: Gekonom. Redovniške obljube je napravil 25. 7. 1838. Umrl je 2. 5. 1881, star 72 let. — Je pa še več Slovencev med benediktinskimi patri. O tem pa pozneje kaj več.
2.	Anselm Achatz, roj. v št. Andražu v L., umrl je 24. 3. 1921, star 76 let. Bil je „Hof-meister”, arhivar in konservator za umetnino in starino. Učil je latinsko in nemško.
3.	Ernst Franki (umrl 27. 6. 1891 star 48 let). Poučeval je latinsko, grščino in nemščino. Sicer je bil še „Rentenmeister” in lovec, bil je majhne postave, v šoli pa je bil zelo resen.
PLIBERK
'Njenemu prebivalstvu ^berka in okolice
Rer sem začela s trgovino v Hall-u na Ti-r°lskem, sem se odločila, da prodam trgo-Vln°. ki jo je doslej vodila moja družina Pod imenom
trgovska hiša Magnet v Pliberku
Med velikim številom zanimancev za to ^Kovino sem dala prednost gospej Friedi Rtz.ele, hčerki dobro znanega trgovca . ‘heregger iz Labuda. S tem se torej po-i 4vljam od cenjenega prebivalstva Pliber-
^ je izkazovalo desetletja moji družini; ob-
j—.*	.... -----.
“ /n se mu zahvaljujem za zaupanje, ki
ti ^ni Pa prosim, da prenese isto zaupanje
. TTir\iJ	i ndImVi orncr*#»i PVif*-
jjj | ntoji poslovni naslednici, gospej Frie Merzele.
Z odličnim spoštovanjem Maria Magnet trgovska hiša, Pliberk
Z nakupom sem postala lastnica trgovske hiše Maria Magnet v Pliberku in sem to trgovino odprla v torek, dne 23. septembra. Vedno se bom potrudila, da bom ohranila in še povečala odlično ime te trgovske hiše. Pri tem mi bo pomagalo potrebno izkustvo, ki sem si ga pridobila v trgovini svojih staršev, v dobro znani trgovski hiši Mitteregger v Labudu; pomagale pa mi bodo tudi poslovne zveze z najpomembnejšimi dobavatelji v Avstriji. Moje načelo pri tem bo vedno, da preskrbim cenjenim odjemalcem od domače proizvodnje in od uvoza vedno najsolidnejše in najcenejše. Prepričana sem, da bo moje prizadevanje koristilo tudi vsem odjemalcem in zato me bo veselilo, ako bom mogla tudi Vas čim-prej pozdraviti v svoji trgovini.
Z izrazi prav odličnega spoštovanja
FR LEDA HERZELE trgovska hiša, Bleiburg-Pliberk
Moji profesorji v Št. Pavlu
1. Gallus Jager, roj. v št. Andražu v L. 28. 2. 1836, posvečen 9. 7. 1859, redovne obljube je naredil šele 9. 6. 1884, kar kaže, da je bil dalje časa zunaj v dušnem pastirstvu. Bil je moj katehet v Št. Pavlu, kot profesor je rad hodil na deželo in je rad pomagal slovenskim župnikom. Mene je pri sprejemnem izpitu vprašal slovensko, toda bolj tiho: „Kaj je kes?” Kako bi bil rad gladko odgovoril: „Kes je duševna žalost nad storjenimi grehi.” Pa sem dvomil, ali sem prav razumel in molčal sem. Medtem pa je že vprašal 10 zapovedi. Še sedaj me jezi ta preklicana neodločnost (cagovi-tost pravijo). — Jager je opravljal razne službe tudi v Celovcu. Umrl je 7. 10. 1911, star 76 let, kot administrator v Dobrli vesi. Nekoč je začel prof. Jager nenadoma v 3. razredu izpraševati 6 resnic in drugo, kar bi moral vsak znati. To je koj nagnalo strah četrtoletnikom, ki so prihiteli k nam malini s kmetov in nas prosili, da naj jim pomoremo v zadregi.
4.	Eberhard Katz (roj, v št. Pavki, Alters-dorf, umrl L 2. 1926, star 90 let). Poučeval je geografijo in zgodovino ter nemščino. Imel je bister pogled in sem ga imel za najbolj učenega. Bil je tudi direktor. — Nekoč je prišel k njemu majhen mož, slovenski kmet Hribernik z že odraslim sinom, ki je bil malo upognjene postave. Prosil je direktorja, naj bi sprejel sina v latinske šole. Ravnatelj je vprašal: „Hat er wohl Ver-stand?” Oče pa odgovori: „Hat er nicht Verstand, hat er aber Vernunft.” študenti so to slišali in so se posmehovali. In res fantu, ki je vstopil v šolo, s študiranjem ni šlo. (Danes je na Dunaju Kanisius-zavod, ki pomaga takim poznim poklicem pri študiju).
5.	Ambrož Pauler (že preje omenjen pod 4).
6.	Severin Christen (roj. na Sudetskem — Neudorf, umrl 8. 10. 1890, star 52 let). Leta 1863 je bil bogoslovec v 3. letniku. Pozneje je poučeval fiziko in naravoslovje.
Slovo od šent Pavla
Predno se človek loči od ljubega kraja, si še rad ogleda stanovanje in se spomni tega in onega dogodka. Zato prosim vse bralce še malo potrpljenja.
S Hansom Krebitz-em sva stanovala zunaj trga v nizki hišici, stoječi na samem, na travniku, ob potoku z drevesno senco.
(se nadaljuje)
tiaw mladino
MLADINA PIŠE:
Želinj<
Ko pismonoša prinese „Naš tednik”, ga takoj hitro pregledam in nato preberem vse novice. Tako sem v zadnji številki z dne 25. septembra našel novo stran, in sicer stran za našo mladino, kar me zelo veseli. Prepričan sem, da bo ta stran ugajala vsej naši mladini. Res je tako, kakor sem bral v „Našem tedniku”, da je prišel nenadno vihar in slovenska pesem je morala utihniti in govoriti si moral, česar sploh nisi razumel, ali pa vsaj ne dobro. Navmes pa je posegla božja roka, minila so ta nesramna dogajanja, zadonela je zopet slovenska pesem, ki se še danes glasi in bo živela. Vsak pameten človek je vesel in hvali Boga, da je enkrat tega konec, da je prost in govori kakor hoče.
Na žalost moram tudi ugotoviti, da ve-
liko slovenskih družin, ki se štejejo za dobre in poštene Slovence, berejo celo slovenske liste, vzgajajo pa svoje otroke v tujem jeziku. Veliko je tudi danes mladine, ki hodi v mesto delat ali pa v šolo, toda nočejo več slovensko govoriti. Celo tako daleč že gre, da morajo starši z njimi po tuje govoriti, ko pridejo otroci domov. Tega res ne razumem, kako morejo biti starši tako boječi.
Vprašal sem pred kratkim nekega fanta, ki je prišel iz mesta domov, ali ne zna več po domače govoriti. Pa mi je odgovoril: ..Slovensko ja ni lepo, nemško je veliko bolj moderno in tudi bolj po mestno.” Ko bi gledali ti siromaki na svoje starše, ne pa na druge, bi bilo vse lepše. Zato, mladina, ne zaničujmo materine govorice!
Tonček gre v šolo
Prišel je ganljivi trenutek slovesa. Tonček se poslavlja od babice in drugih. Očka mu naroči, naj bo priden. Mamica ga še pokriža, tedaj pa Tonček izgubi možato ravnovesje, srček mu uide iz leve strani in milo se razjoče, tako milo, da je dobila solzne oči še mamica in vsa družina, ki je na pragu zbrana čakala, da vidi, kako bo Tonček zastavil prvi korak v življenje.
V šolo je peljala Tončka teta po beli cesti, ki vodi proti Peci tik ob potoku. Na tej cesti do šole srečaš dvoje znamenj: lesen Pavlejev križ in dalje gori zidano kapelico. Tonček in teta se grede pogovarjata. Teta pravi: „Vidiš, Tonček, po tej poti sem tudi jaz pred mnogimi leti hodila v šolo. Pred Pavlejevim križem smo se otroci ustavili in se pokrižali.” Tonček je bil raz-oglav in ni imel kaj, privzdigniti v poča-ščenje Pavlejevega znamenja — zato se je pa zbrano pokrižal. Teta se je zamislila: Sedaj bo Tonček vsaki dan dvakrat srečaval križe ob potu v šolo — o, koliko bo svetih znamenj na njegovem otroško jasnem čelu. Srečaval pa bo še druge križe, male in tudi velike, ki bodo drugim nevidni, za Tončka pa bodo težki, silno težki in padali bodo na njegove rame. Toda, Tonček kaže, da bo možat, nosil jih bo,
kakor jih nosi premnogo mož, šibkih po telesu, velikih po duhu, ki se ob potu življenjske šole zamislijo v podobo Križanega ...
Teta razlaga: „Čuj, Tonček, kako potoček Šumija in hiti daleč v svet. Ko pritečejo vanj vode sosednih strug, bo naš potoček narasel, da bo širok in globok, pred-no se zlije v Dravo. Tudi ti boš rasel, Tonček, in boš vedno modrejši, če se boš pridno učil iz šolskih in drugih dobrih knjig. Dober nauk iz knjige bo zate čista, zdrava pijača."
Ob potoku na levem bregu je ležala mogočna, posekana smreka. Teta opozori Tončka na to mrtvo smreko: „Na tej smreki, ko je še stala, je skozi 40 let visela spominska podoba. Na podobi je bil naslikan potoček in možakar, ki je padel z glavo v vodo in utonil. Ko smo šolarji pred davnimi leti vpraševali ljudi, kaj to znamenje na smreki pomeni, so nam povedali, da je na tem mestu neke noči utonil pijanec. O, smo se šolarji te vesti prestrašili in pijačo, ki ima v sebi alkohol, smo smatrali kot hud strup, ki spravlja ljudi v smrt.”
Tonček se je resno zamislil — a teta ga je zdramila iz razmišljanja s pripovedovanjem, kako je bila v šoli nekoč z drugimi
					 	
ZA NAŠE OTROKE:
DOMA
Jaz sem kmečki otrok. Zaradi tega se mi na vasi najbolje dopade. Bil sem že v vsaki hiši in poznam vse odrasle in vse otroke.
Na poti v šolo, ki stoji v sosednji vasi zraven cerkve, se pa bojim nekaterih fantov, ker so močnejši od mene. Pa tudi hvalijo se radi. Pravijo, da mnogo več znajo kakor jaz, kar jim pa ne verjamem.
Naša hiša ni posebno lepa. Tudi velika ni. Manjša je od skednja. Pod skednjem je hlev in v hlevu so živali: konj, krave in svinje. Po gorici hodi petelin s kurami. Race so doli pri potoku. Ta žene pri sosedu mlinsko kolo. V mlinu zmeljejo žito v moko. Moka se potrebuje za kruh, pogačo in druga jedila. Vsa jedila — zajtrk, južino in večerjo — nam skuha mama v kuhinji na štedilniku.
V črni kuhinji stoji v enem kotu svinjski kotel, v drugem pa stari zid. Naša babica so še kuhali na njem. Zdaj pa na zidu samo še zakurimo, če prekajamo meso in klobase.
Družinska soba je največja. Tam je stara peč in poleg nje velika miza, na kateri pišemo mi otroci domače naloge. Meni vedno pomaga sestra, ker sem pač še majhen. Ko bom velik, bom znal vse. Tudi oral bom in sejal ter kosil na travniku. Z vozom se bom peljal v mesto.
ded popravlja grabljice, atej se na skednju suče, babica ve pravljice.
Sestra, brat in vsi domači, ljubijo te, otrok moj; dom domači vse vas druži — ljubi ga, svet on je tvoj.
R. V o u k
^potepuha
I, u, e, o, a, naše mačke ni doma. Če doma bi bila, miško bi dobila.
i, u, e, o, a,
Banček čitati ne zna, če doma bi bil, pridno se učil — nekaj bi dobil!
a, o, e, u, i,
mačka zdaj domov hiti... Gospodinje se boji!
Ta jo iz kuhinje napodi, mleka danes ne dobi.
r06miL
Doma je tako prijetno, da povedat’ tega ni, koncem vasice domače, majhna hišica stoji.
Mamica tam čaka nate,
i, u, e, a, o,
tudi Bančku gre tako: nič večerje ne dobi —
Mama jezno se drži...
Mačka lačna zunaj joka,
Banček pa v postelji stoka.
Nikdar več ne bosta to storila, sta oba zdaj obljubila.
Kdor pač ne uboga, tepe ga nadloga.
Valentin Polanšek
šolarji zaprta; gospod učitelj jih je zalotil, ko so se na poti iz šole domov nespodobno vedli: skakali so čez vodo, igrali grede frnikole (kroglice šlečkali) in kričali. Sploh, da je bil njihov gospod učitelj dober, a strog mož; povsodi je bil šolarjem za petami in jih opominjal k lepemu vedenju. Teta je pripovedovanje zaključila: „Zato smo se pa tudi pozneje po tisti kazni lepše obnašali; lepo smo pozdravljali, ko smo srečevali ljudi, s pozdravi: ,Dobro jutro, dober dan’... Tudi ti, Tonček — pravi teta — se na vsaki poti lepo vedi in pozdravljaj, kakor smo mi pozdravljali. Vedi, da z našim lepim pozdravom: .Dobro jutro, dober dan, zbogom’ — odpremo vrata v domove in v srca dobrih ljudi.”
Tonček je brihtno in zadovoljno prikimal tetinim besedam in ko sta prišla do zidane kapelice sredi vasi, se je za trenutek ustavil in jo nato tiho mahnil poleg tete gor do šole kraj vasi.
V šoli
Pred šolo so bili že zbrani večji šolarji. Matere pa so prihajale z malčki — novopečenimi šolarčki in vsem je šlo pol na smeh pol na jok. Sosedov mali Franček je tudi že prišel s svojo materjo pred šolo in tako je Tonček dobil svoj par. Izročile so, matere in tete, svoj živi drobiž gospodom učiteljem. „V imenu božjem!” je vzdihnila teta, ko je njen ljubi nečak Tonček v koraku s Frančkom prvič korajžno stopil čez šolski prag.
Teta je isto dopoldne srečala Tončka, vračajočega se iz šole domov. Možato je korakal ob potoku in hlastno mlel med zobmi kos za kosom od namazanega kruha, prvo malico iz šolske torbe. Teta vpraša Tončka, kako da je bilo v šoli — pa je odgovoril kratko in jedrnato: „Tako, da je prav!”
O, naj bi v vseh naših šolah bilo res tako, kakor je prav!	Teta Milka
TETA MILKA:
^Pastirska
Juhe, juhe, sonček je zlat. Zvonko po trati gre, z njim gredo ovčke vse — juhe, juhe! o, je bogat.
Zvonko žene čredo za grič. Ovčke se pasejo v travici — rasejo.
Glasno poka Zvonkotov bič!
V Nemčiji je nad sto tisoč študentom kljub zelo visokim šolninam in čeprav ni mnogo upanja, da bi mogli dobiti po diplomi primerno zaposlitev.
Predsednik severno-ameriške esperantske zveze, dr. Willam Solzbacher iz New Yorka, je na 42. kongresu zveze izjavil, da zdaj po-učujejo mednarodni jezik esperanto v 625 šolah na svetu. Dostavil je, da priznava mi' lijon ljudi potrebo univerzalnega jezika.
Sončece hiti za gore ... čuje se glas zvonov, žene svoj trop domov Zvonko. Žganci se že kade.
JLokoduk
Naša puta, bela jarčka, nič olike ne pozna; rada zoblje iz peharčka in obenem še brsklja.
h
ZA BISTRE QL AVE
Rešitev iz zadnje številke „Našega tednika”.
6. Podkev. — 7. Sneg. — 8. Naslikani.
III.
9.	Kri tlači in kri nosi, samo je pa nima?
10.	Kdo gre čez vodo, pa ne dela sence?
11.	Je bilo in bo, pa ni več kot štiri tedne staro?
Nese pa še kar marljivo naš preprosti kurji spak; kadar pa iznese, živo se zadere: „Kokodak!”
Nalašč se tako pohvali, da jo sliši cela vas; godrnja že putek mali, ker mu njen preseda glas.
PO SVETU
Največji botanični vrt v Avstriji. V okolici Linza so dovršili novi botanični vrt. Dela so trajala dve leti, stroški so znašali 865.000 šilingov. Na površini 1.6 ha je za alpsko floro namenjenih 400 kvadrat, metrov. Pripeljati je bilo treba 19 vozov skalovja apnenca, 6 voz granita in en voz drobnega kamenja. V vsem botaničnem vrtu so nasadili 20.000 rastlin.
Ker so v Avstriji šolnine za visokošolce za petino zvišali, se visokošolci pripravljajo na splošen štrajk.
Puta pa se nanj obregne in ozmerja ga grd6, takrat šele prav zategne: „Kokodajs” in „korok6!"
Naši mali jarčki sliči danes sleherni zemljan, kdor se s svojo hvalo diči in šopiri dan na dan.
Kadar se mu kaj obnese, brž razbobna prek in prek kakor kura, ko iznese: ..Kokodaja, kokodek!”
Limbarski

Koroški ljudski pesnik in pevec
(1. nadaljevanje)
Glede imena omenja tole:
Jaz sem komaj gor prirastuv, sem morav bit soldat; sem morav dečvo zapustit in njej slovo podat.
Komaj sem si dečvo zbrav, župan mi je pošto dav, da dečvo moram zapustiti, cesarja služiti.
Leder se jaz pišem,
Franci mi je ime.
Jaz pa mam še drugo ime, eno poerbano:
Jaz sem Lesičjak al Lisjak, toliko imenov nima vsak. Jaz vse voljno potrpim, , ker se z vincem poživim.
Za slovo sem dečli kupiv vinca sladkega, za slovo sem ji tud’ pustiv haja tujeka.
„Haja, tuja, ljub’ moj sin," je peva dečva za spomin, jaz sem pa sukov sabljico in misliv sem na ljubico.
Iz mlajše dobe Lesičjakovega življenja ni znano mnogokaj. V šolo ni zahajal, ker je pač takrat v Globasnici še ni bilo. V poznejših letih, morda pri vojakih, se je naučil toliko čitati, da je razbiral tiskane črke. O svojih fantovskih letih pravi:
V mojih mladih letih sem bil rad vesiev, sem rad dečle vidu, še rajši pri njih bil.
Leta so pretekla, havptman mi je djav: »Franci, pojdi z mano, jaz ti bom odšid dav.
Ti si bil en zvist soldat, zdaj poj,deš k svoji dečli zad, zdaj moreš vzeti ljubico za ženo zakonsko.”
A ni se mogel dolgo veseliti mladeniške prostosti, kajti bil je fant čvrste in lepe postave in „kdor je hotel takrat cesarja služit, je moral brez tadva bit.” Najbrže leta 1854 je moral k vojakom v Celovec, kjer je ostal 12 let. Dvakrat je medtem moral na vojno, in sicer leta 1859 ter 1866 v Italijo. Pa tedaj je bilo pri „žovnirjeh” vse kaj drugega kot pa je danes, ko se vozijo z motovili, mi pa smo hodili zmiraj „cafuos”, tako pravi. Usoda mu je bila mila, kajti obakrat ga je vrnila zdravega domovini. Sam opeva vojaško dobo sledeče:
Potem je izprva našel delo v bistriških o*: libuških rudnikih, kjer so takrat kopa'1 premog. Medtem pa je čestokrat zahajal ’i| sosednje kraje, kjer je ob nedeljah in praf l nikih s citrami in petjem kratkočasil ljud1' Tu se je tudi prvič oženil. Seveda, kmalu r začel misliti tudi na lastno ognjišče. Posr^ čilo se mu je, da je dobil v Globasnici mal^ zemlje, kjer je zafltel pripravljati, da si p0" stavi skromen domek.
Tedaj se je zgodilo v Lesičjakovem ži' Ijenju nekajl, kar ga je globoko potrlo j!’ zapustilo žalostne spomine v njegovi dl*!’,'!
(Se nadaljuje)
POLJEDELSKI STROJI - NADOMESTNI DELI - POPRAVUALNICA
VALENTIN PATERNIONER
CELOVEC - KLAGENFURT
Uradna prodaja in popravljalnica za STEYR-traktorje, HOVAL-centralne ogrevalnice, samoprodaja za Koroško in štajersko. — Od najnavadnejšega pluga do najmodernejšega kosilno-mlatilnega stroja dobavljamo za kmetijstvo vse potrebne stroje in priprave. — Svetujemo, prodajamo, pomagamo — tristransko naše delo za vas!
T)i'ut iti Kjer
E=— HOLZHANDEL
EXPORT
IMPORT
KLAGENFURT, Volkermarlder Strasse 38 • Telefon Nr. 15-95
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR — KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKEV in vzidavo O K LOPNIH TABERNAKLJEV
OCofI in TOUhelm.
UEER
URAZ, Hcrrengassc 22 (Ustanovljena L 1825)
Cerkvene paramente in posode, cerkvene in društvene zastave nudi v največji izbiri. Izvršuje vsakovrstna popravila po najniijih cenah. Priporoča čč. duhovščini in novomaš-nikoni ter dobrotnikom svoje kakovostne iz-i ^clke: Chemisette, kolarje (tudi dvojne), birete itd.
ZALOGA ZA KRŠKO ŠKOFIJO CELOVEC-KLAGENFURT
^ E*rentaler Strasse 36/1, kjer se tudi spreje-!i	majo popravila.
tteUa{ vzvodov
}' ^Cmško-slovenski slovar.
Nemško-slovenski slovar.
■■■ ^lovtnsko-francoski slovar.
^uročila sprejemam tudi iz inozemstv Naročila pod značko .Janez” je poslati i uasl,)V ..Našega tednika".
MATIH I AS MORITZ
UMETNI MLIN IN ŽAGA
Breg pri Grabštajnu — Rain bei Grafenstein. Tel. 28-44
KUPUJEM OKROGLI LES VSAKE VRSTE
OGLAŠUJ V NAŠEM LISTU
VOLNA ZA PLETENJE
v vseh vrstah in barvah po najugodnejših cenah v strokovni trgovini
MAX POLLANZ
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstr. 8a
p Taunus 12 M v kratkem dobavljiv Consul 4 Zyl. 1,5 lit.
Zephyr 6 Zyl. 2,2 lit.
R Vedette 8 Zyl. 2,2 lit.
so na zalogi pri
AUTOHAUS
KAPOSI & Co.
Gelovec-Klagenfurt, Villacher Strasse 51. Tel. 18-32.
J^p strokovna zaloga nadomestnih delov oM\y strokovna delavnica, izmenjava motorjev
AUTOHAUS
KAPOSI & Co.
^ R-azplinjevalci (Vergaser) — strokovne delavnice ^ Kogata zaloga nadomestnih delov ^tstopstvo za deželo:
AUTOHAUS
KAPOSI & Co.
KNJIGARNA IN TRGOVINA S PAPIRJEM
CARINTHIA družbe sv. Jožefa
CELOVEC - KLAGENFURT, VOLKERMARKTER RING 25
Ima vedno na zalogi vse šolske potrebščine za vse učne zavode, kakor šolske knjige, zvezke, risalne potrebščine, nalivna peresa itd. — Bogata zaloga devocionalij, slik (v okviru in brez okvira), kipov itd. — Dnevno razpošiljamo po pošti.
A. u. J. GSCHIEL ohg.
Specialna trgovina za avto-obroče in tehnične potrebščine
USTANOVLJENA 1926
EN GROS - EN DETAIL
Celovec — Klagenfurt Heuplatz I. Telefon 11-01 in 24-07
Podružnica Beljak — Villach, Ringmauergasse 11, telefon 47-57. Plašči za dvokolesa, osebne in tovorne avtomobile, traktorje in poljske vozove. Gumijaste cevi, gumijasti čevlji in škornji.
BARTEL
VELETRGOVINA S PREMOGOM IN GRADBENIMI POTREBŠČINAMI
CELOVEC - KLAGENFURT Bahnhofstrasse 34, tel. 18—61 in 16-67
Weinl3nder
Josef
Umetni mlini
Celovec-Klagenfurt
Telefon 20-69 Papiermiihlgasse 66
MESTNI TESARSKI MOJSTER
lOalthr
se priporoča za vsa
tesarska dela, naselbinske lesene hiše, ogrodja iz tramov, ostrešja itd. po najnižjih cenah
ŠOLSKE
KNJIGE
Za ljudske in srednje šole, kakor so predpisane na Svobodnem tržaškem ozemlju in so primerne tudi za pouk na naših šolah.
Naročila sprejema uprava ..Našega tednika”.
Kmečki gospodarji
lastniki traktorjev!
Mislite pravočasno na žetvena in jesenska dela na polju
in naročite za vaš traktor
Diesel-oUe in Favorit motor oil
RUMWOLF
uvoz mineralnih olj Ceiovec-Klagenfurt, Stauderhaus
PREGOVORI
Nikogar se ne boj tako kakor samega sebe.
Smrt nikomur ne gleda na roke.
Kakršen gost tak tudi sprejem.
Čuk ostane čuk, pa vseeno ali sedi na dimniku ali na zvoniku.
Jesenske plašče
za dame, gospode in otroke priporoča
WALCHER
CELOVEC, lO.-Oktober-Strasse 2.
Lastna delavnica. Izdelujemo oblačila tudi, če sami prinesete blago.
Kristus, Večni in Veliki Duhovnik, je po Svojem sklepu poklical v večnost v torek, dne 8. oktobra 1952
Milostljivega gospoda
Andreja Truppe-ja
infuliranega prošta v Dobrli vasi, škofijskega duhovnega svetnika, v 71. letu življenja, v 45. letu mašništva, v 25. letu blagoslovljenega delovanja kot dušni pastir v Dobrli vasi. Pokojni je pobožno sprejel sv. zakramente za umirajoče.
Pogreb se vrši v soboto, dne 11. oktobra, ob 9. uri v Dobrli vasi. Prosimo častite sobrate in vernike, da se spomnijo duše blagega pokojnika v sveti daritvi in molitvi.
Dobrla vas, Skočidol, dne 8. oktobra 1952.
DUHOVNIKI DEKANIJE	SORODNIKI	FARANI
:.v'
■'W:.
D©br® Jytr© — dtaiaer dan,
SCNLEPPE-piv® vsaki dMS
SČmm&kz oddaje i/ cadm
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji
12. okt.: 7.15 Verski govor — Petje in glasba. — 13. okt.: 14.30 Tedenski pregled — Mojstri besede.
—	14. okt.: 14.30 Zdravnik — Za kmeta. 18.30 Pesmi.
—	15. okt.: 14.30 Za ženo. — 16. okt.: 14.30 Za mladino (iz narave). 18.30 Pesmi (E. Adamič). — 17. okt.: 14.30 Komentarji — Zanimivosti. — 18. okt.: 8.45 Iz slov. slovstva (romanca) — šport. — 19. okt: 7.15 Verski govor — Petje in glasba.
LJUBLJANA (val 202,1, 212.4, 327.1 m) Zdravstveni nasveti vsak torek ob 17.30. Kmeti) ski nasveti vsako nedeljo ob 15.30 - Vsal dan ob 19.00 na valu 327.Im oddaja za inozemstvo
9. oktober: 12.00 svet v glasbi — 14.00 igra zabavni orkester — 17.10 zabavne melodije — 18.00 narodne in ponarodele pesmi — 18.40 češki pianisti. — 10. oktober: 12.00 zabavni zvoki — 13.15 opoldanski koncert — 14.00 orkester — 14.40 moški zbori pojo
—	17.15 iz oper — 18.45 narodne pesmi. — 11. oktobra: 12.00 operna glasba — 13.00 jezikovni pogovori (dr. M. Rupel) — 13.10 melodije — 14.00 hr-vatska narodna glasba — 14.40 igra Srečko Dražil
—	16.40 slov. narodne — 17.00 komorni zbor — 17.40 orkester.
— 10. oktobra: 13.00 Glasba po željah. 19.00 Osebnosti in usode naših dni. 21.00 Iz koncertnih dvoran Velike Britanije. 22.30 Večerne melodije. —
11.	oktobra: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Pogovor z ženo. 20.00 Prokofijev; Koncert za klavir in orkester. 21.00 Malo za šalo — malo zares. 22.00 Operne uverture. —
12.	oktobra: 9.00 Kmetijska oddaja. 11.30 Oddaja za najmlajše. 12.15 Od melodije do melodije. 13.00 Glasba po željah. 16.00 Naši zbori. 17.00 Malo za šalo — malo zares. 21.30 Izbrana lirika. — 12. oktobra: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Mamica pripoveduje. 21.00 Književnost in umetnost. — 13. oktobra: 13.00 Glasba po željah. 18.15 Koncert sopra-nitske Vide Jagodic. 20.30 Aktualnosti. — 14. oktobra: 13.30 Kulturni obzornik. 19.00 Zdravniški ve-dež. 20.30 šola in vzgoja. 21.00 Vokalni kvartet.
22.00	Beethoven: Simfonija št. 9. — 15. oktobra:
13.00	Domači motivi. 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Večerne melodije.
PARIZ
Val 30.17 in 41.89 metrov Oddaje vsak dan od 19. ure do 19.20
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek m vsako soboto ob 19. uri Vsako nedeljo ob 18 uri ..Verska ura"
(val 50.25, 31.10, 25.55 in 196 m)
RADIO TRST □
306,1 tn ali 980 kc sek
Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30— 24.00 — Ob nedeljah: 8.00—24.00 — Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. - Ob nedeljah: 8.15, 12.45, 19.45. 23.15.
9. oktobra: 13.00 Domači motivi. 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Radijski oder — Janez Jalen: SRENJA, igra v 3. dej. nato Večerne melodije.
1fled*t4 yledatišU v Celovcu
Začetek predstav ob 20. uri
Četrtek, 9. oktobra: „Dic Zauberflote”, opera v dveh dejanjih.
Petek, 10. oktobra: „Johnny Belinda”, prvič. Sobota, 11. oktobra: „Der Bcttelstudent”, opereta. Nedelja, 12. oktobra: „Casar und Cleopatra”.
Pozor, naglušni! Brezplačno predvajanje vseh lipov LV	S 1.605	OV	S 1.430
W	S 1.270	AV	S 1710
SV S 1.400
Radio Schmidt, Celovec. Bahnhotstr. 22
N/ S/	N/ N/	S/ V V
y KARNTNER	^
AUTOSALON
^	lastnik Alex Polgar	€
%	HERRENGASSE 10	#
Celovec - Klagenlurf, Tel. 44-24
y LOHNER-motorni kotači in avtomobili <
»	tovarniško novi ali priložnostni nakupi g
*	Prodaja - nakup - komisija	*
»>> /> |A| |*WS /S /N ^
URADNE OBJAVE
Zbornica obrtnega gospodarstva za Koroško Zavod za pospeševanje gospodarstva
TEČAJI ZA AVTOGENO VARJENJE V BELJAKU
Dnevni tečaji: Začetek v ponedeljek, dne 13. oktobra 1952, ob 8. uri zjutraj; trajanje en teden, dnevno od 8. ure do 14.30.
Večerni tečaj: Začetek v ponedeljek, dne 13. oktobra 1952, ob 17. uri; trajanje dva tedna, dnevno od 17. do 22. ure.
Prispevek za tečaj: S 150.—; kraj tečaja: strojne delavnice De Pretiš, Beljak, Gerbergasse 35.
Prijave in vprašanja je poslati takoj okrajnemu uradu trgovske zbornice v Beljaku, Gerbergasse 24.
CHRV»W-	------------------
»vr ttei11 *>e5se,‘es Zimmer I
6 s ir m gleldiemPrels |
Izpopolnjujeta se
„Pravijo, da sta v zakonu dva, ki imata nasprotne lastnosti, navadno srečna.”
„Da, zelo pravilno, zato pa tudi iščem nevesto, ki bi imela mnogo denarja.”
jo pM BoftnmAaffeo \ fl
wie Kaffeemitiel, wenn mil dem MaB ■ der Hausirau. dem Lolfel oder deni ; “ MaBbecheri, gemessen wird,- dem 4 Gevvicht nach sind es ,,nur” 37 'd0/0.	■
Das Vorherrschen des Bohnenkaffee-geschmacks komml von der meisier-halien Angleichung der milvervven-deien Kafleemiitel an den Bohnen-kafiee.

d
ti
M
na
ti
ti
J
n
ri
k
B
!
P
e.i
it
p
I
a
d
1,
vi
h
k
P'
Zc
p'
V neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da nas je moj ljubi soprog in naš dobri oče, gospod
Sl
d
PETER TRBOVŠEK
za vedno zapustil v torek, dne 30. septembra t. 1., ob 3. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 55. letu starosti.
Našega dragega pokojnika smo spremili k zadnjemu počitku na pokopališču v Annabichl-u pri Celovcu v četrtek, dne 2. oktobra ob 14. uri.
Sveta maša zadušnica je bila brana v soboto, dne 4. okt., ob 8. uri v celovški stolnici. Celovec, Ljubno pri Celju, dne 4. oktobra 1952.
V globoki žalosti:
Margareta Trbovšck, soproga; Lizi, por. Oschep, hčerka; Johan, sin.
■n
n
k,
sl
j
h
tt
B
KINO
CELOVEC-KLAGENFURT
Prcchtl
1’tedsiave oh 16.00 18.15 in 20.30 Od 10. do 13. X. „Hallo, Dienst-mann”
Od 14. do 16. X. „Maria Theresia”
Stadtheater
Predstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 10. do 13. X. „Zu neuen Ufer” Od 14. do 16. X. „Das Gestiindnis einer Frau”
Prcchtl
BELJAK VILLACH Bahnhoflichtspicle Predstave ob 12., 14., 16., 18.15 in 20.30, ob nedeljah in praznikih tudi ob 10. uri dopoldne.
Od 10. do 13. X. „Der letzte Frei-beuter”
Od 14. do 16. X. „Die Rcise ins Ungcwisse”
KINO DOBRLA VAS
Predstave ob sredah in sobotah ob 20. uri, ob nedeljah ob 4. un po poldne
V	soboto, dne 11. oktobra: „Wild-west in Obcrbaycrn”
V	nedeljo, dne 12. oktobra: „Wild-wcst in Oberbayern”
V	sredo, dne 15. oktobra: „Der Bandit”
OGSJIS9
Kdoi išče delavca, kdor išče slu) bo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš - k vsemu Fi pripomore Mali oglas v ..Našem tedniku”
Premestitev zobne prakse: Del'1’] Čl Julo R i h a, Velikovec. Sedaj: & f( Iner Strasse 35, tel. 232 (nasp1^ k kmetijske zadruge). Ordinacija1 8. do 13. ure, od 14. do 18. u<<: ki ob sobotah: dopoldne.	7|
'V
V Angliji živeči Slovenec želi *Pj znati zaradi ženitve pošteno vensko dekle. Naslov in morelUH ^ informacije daje: Ivan Zajc, P' ^ Čamp 4/8, Spittal a. d. Drau. ^
Dr. Heinz Filalerro, prakt. ^ P nik v Vrbi ob Vrbskem jezeru P
od 6. 10. 1952 ordinacijo in st:
;3Df
vanje „Villa Herzele" ob ob>c h promenadi. Tel. 342.	,
Drago slo.,"Urško dekle, piši in* a Slovef*|
V
iščem vljudno, prijazno, 20 "	•
aOr ’*
letno Slovenko zaradi dopisov.1 J ^ Piši na naslov: A. Mestek, 7H ^ *
St. VVaukegan, III. (U.S.A.).
POCENi PRODAJA za jesen se je začela v trgovski hiši
Georg Umtdiaden SSJT*"
Blago za plhšče in obleke, krzneni plašči itd....
'Sr

List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje letno. — Lastnik in izdajatelj Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — liska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58. — Poštni čekovni urad štev. 69./95-