GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV TOVARN CELULOZE, PAPIRJA IN KARTO N0A VEVČE -MEDVODE IN KOLIČEVO IH 7 8121 a ■ ■ ■ ■ ■ i i ■ n VEVČE, januarja — O statutu podjetja Tovarne celuloze in papirja Vevče - Medvode smo v našem glasilu že večkrat razpravljali. Delo na dopolnitvah oziroma spopolnitvah se nadaljuje v samem podjetju, izven nje^a pa ga je že obravnavala občinska komisija skupno s komisijo občinskega sindikalnega sveta občine Ljub-Ijana-Moste-Polje, kjer ima podjetje svoj sedež. V osnutku statuta so v tem času prišle dokaj značilne dopolnitve, o katerih bomo spregovorili prihodnjič. Danes pa bi naše bralce seznanili z osnutkom pravilnika ali tudi statuta poslovne enote, ki ga je komisija pripravila sočasno s statutom podjetja. Zakaj pravilnik ali statut poslovne enote? V naših dosedanjih obravnavah o statutu smo razpravljali. da obstaja podjetje Tovarne celuloze in papirja Vevče-Medvode dejansko iz dveh enot. bolje iz dveh tovarn, tj. zCelu-lozar Medvode in »Papirnica Vevče. Za obe enoti se v osnutku statuta podjetja uporablja izraz: poslovna enota; torej poslovna enota Vevče in poslovna enota Medvode. Statut pa hkrati ugotavlja, da sta vsaka izmed omenjenih enot po svoji vlogi specifično sestavni enotnega podjetja, ki imata nalogo, da svojo proizvodnjo čimbolj specializirata. Glede na tako stanje statuta podjetje kot celota ne more in ne sme detajlno določati ose podrobnosti, vsa notranja razmerja oziroma odnose, ki so v vsaki enoti specifični. Zato je v osnutku podjetja predvideno, da si vsaka izmed poslovnih enot sama uredi s posebnim pravilnikom svoja notranja razmerja, podrobno določi organizacijo itd. Statut podjetja pa bi obdelal le tista področja, ki so za obe enoti skupna. Delavska sveta poslovnih enot sta zato imenovala vsak svojo posebno komisijo za sestavo pravilnika. Komisiji sta začeli z delom takoj, ko je bil osnutek statuta podjetja pripravljen. Povedati moramo, da komisiji obeh poslovnih enot seveda svojih nalog ne opravljata strogo ločeno, temveč sta v medsebojnem stiku, izmenjujeta svoje mnenje kot dosedanje izkušnje. Poleg tega pa je v obeh komisijah tudi nekaj članov, ki so delali v komisijah za statut podjetja. Komisija v Vevčah je te dni sestavila prvi osnutek pravilnika poslovne enote Vevče, ki ga bo o najkrajšem času objavila preko svojega delavskega sveta in dala v obravnavo svojemu kolektivu. Pravilnik poslovne enote Vevče obdeluje tista področja, ki so predvsem važna za to enoto. Nemogoče je, da bi na tem mestu obravnavali vse specifičnosti tega pravilnika. Poudariti kočemo samo nekatere. V uvodnem delu se najprej predstavi poslovna enota z vsemi svojimi značilnostmi in pravicami. V nadaljnjem delu je govora o samoupravljanju o poslovni enoti in to o odnosu do organov upravljanja podjetja na eni strani kot organov upravljanja po ekonomskih enotah na drugi strani. V pravilniku je predviden tudi upravni odbor poslovne enote, ki se je v sedanji praksi že izkazal kot zelo važen in potreben organ o Medvodah, Nadalje je obdelana organizacija poslovne enote, tj. posamezne strokovne službe in njihove komunikacije s skupnimi službami nosiovne enote t podjetja ter odnos do direktorja poslovne enote. Osnutek pravilnika nadalje obravnava ekonomiko poslovne enote, njeno načrtovanje in perspektive. Posebej pa so v osnutku obdelana področja družbenega standarda; stanovanjski, socialni in drugi problemi, zlasti pa odnosi do družbeno-politicne skupnosti (komune) in krajevne skupnosti na območju, kjer poslovna enota deluje, ter odnosi do družbeno-političnih organizacij. Glede na opisano vsebino pa se postavlja vprašanje, ali ustreza takemu pravnemu aktu naziv pravilnik. Dejstvo je, da obravnava ta pravilnik predvsem tiste elemente, ki so v manjših pa tudi večjih delovnih organizacijah obdelane o statutih. Gledano s konkretnega vidika pa pomeni pravilnik dejansko nadaljevanje in konkretiziran je statuta podjetja oziroma celo ustavnih določil. Zato naziv pravilnik skoraj ne ustreza. Dejansko je to akt, ki »ustavno« ureja notranji položaj poslovne enote, je skoraj ista snov, ki jo ustava določa za statut podjetja. Tedaj bi pripadal tudi temu pravnemu aktu naziv statuta in ne pravilnik. Kot vedno, ponovno pozivamo člane naše širše, posebej še ožje delovne skupnosti v Vevčah, da temeljito preštudirajo osnutek, ko ga bodo prejeli, in dajo nanj svoje pripombe. Le ob dobrem in skupnem sodelovanju nas vseh bomo sprejeli takšno notranjo zakonodajo, ki bo zagotovila čim-boljše notranje medsebojne odnose, spoštovanje človekove osebnosti in čimveč uspeha pri delu. L P. Lani — več kot za milijon dolarjev izvoza Obeležje slavnosti ob 120-letnici vevškega obrata je povečalo še dejstvo, da je prav 28. XII. 1963 izvoz dosegel vrednost milijon dolarjev. Na sliki: Italijanski kamion z naloženim tovo-rom, katerega vrednost že presega milijonti dolar izvoza. 120 LET VEVČ Več kot 300-krat bi ovili zemljo ob ekvatorju z 1 meter širokim trakom papirja, ki so ga v Vevčah napravili od začetka strojne izdelave papirja do današnjega jubileja VEVČE, januarja — Ni bilo člana kolektiva, ki ne bi zadnje dni v decembru čutil ponos in zadoščenje, da pripada delovni skupnosti, ki je z vztrajnostjo svojega dela dosegla uspehe, katere je težko primerjati katerikoli delovni organizaciji v naši domovini. Vevški papirničarji so slavili 120 let obstoja. 120 let boja za svoje pravice v družbi in za napredek v proizvodnji. Na zunaj ni bilo videti, da se dnevi proslavljanja kdove kaj razlikujejo od navadnih dni. Nekaj zastav, nekaj okraskov, sicer pa vse kot vedno, vendar se je vsakdo zavedal, kako pomembna je ta obletnica v zgodovini jugoslovanske papirne industrije. Tovariš Grčar, podpredsednik občinske skupščine Ljubljana-Moste-Polje, je pozdravil navzoče na slavnostni seji ob 120-letnici obrata 28. XII. 1963 dopoldne je bila slavnostna seja DS z družabnim srečanjem z zastopniki raznih podjetij in ustanov, z zastopniki občinskih in drugih organov ter ogled tovarne. 28. XII. 1963 popoldne so tovarno obiskali upokojenci, od katerih je podjetje 155 nagradilo. 31. XII. 1963 pa je bilo srečanje vseh članov kolektiva v preurejenih prostorih družbene prehrane in kino dvorani. Nad 100 delavcev je bilo nagrajenih. SLAVNOSTNA SEJA DELAVSKEGA SVETA Dopoldne 28. XII. 1963 so se že v zgodnjih dopoldanskih urah začeli zbirati povabljeni gostje iz vseh krajev Jugoslavije, pa tudi nekaj naših inozemskih odjemalcev. Radi so prišli tisti, od katerih kupuje podjetje razne surovine, kakor tudi oni, katerim prodajamo naše izdelke. Potem pa še prijatelji podjetja, ki jim je pri srcu njegov napredek. Porazgubili so se po prostorih upravne zgradbe, vsak je našel tistega, s katerim poslovno sodeluje že leta An leta. V prijetnem pogovoru so počakali 11. uro, ko se je začela slavnostna seja. Člani obeh delavskih svetov in gostje so dvorano do kraja zasedli. Predsednik delavskega sveta je vse goste in člane pozdravil, pojasnil pomen praznika in želel vsem navzočim dobrodošlico v Vevčah. Po kratkem uvodu je prevzel besedo direktor podjetja tovariš Albin Vengust in orisal na kratko razvojno pot tovarne in delavskega gibanja v Vevčah, ki je imelo vpliv tudi na okolico in na delavce daleč izven območja kraja. Na kratko povzemamo vsebino njegovega govora: »O začetkih izdelovanja papirja je bilo že precej govora, vendar naj omenim, da zasledimo (Nadaljevanje na 2. strani) Med slavnostno sejo delavskega sveta so delegati — borci NOB položili venec pred spomenik padlih članov kolektiva 120 LET VEVČ (Nadaljevanje s 1. strani) prvo izdelovanje papirja ob Ljubljanici na sedanjih Fužinah že v letn 1579. V 16. in 17. stoletju se je kultura vse bolj širila pod okriljem tedanjih reformatorjev in tako je papir postajal vse važnejši'element v širjenju omike. Konec 18. stoletja in v začetku 19. stoletja so v Sloveniji obratovali še trije papirni mlini z ročno izdelavo papirja. Revolucionarna sprememba pa je nastopila leta 1843, ko je v Vevčah stekel neskončni papirni trak na ,Donikinovem' papirnem stroju in se ni ustavil nikdar več oziroma y majhnih presledkih med prvo in drugo svetovno vojno. S spremembo izdelave se je začel spreminjati tudi delavec — proletarec, revolucionar. Pred 120 leti so bile Vevče eno največjih podjetij na Slovenskem, ki je zaposlovalo 70 delavcev. V nekaj letih se je tovarna tako razvila, da so izdelali že 4 in pol tone papirja na dan in konec leta 1870 je bilo tu zaposlenih že 520 delavcev. Papir so prodajali po tedanjem Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Lombardiji. Iz analov smo povzeli, da je naš papir v letu 1844 dobil prvo nagrado — zlato odličje z naslednjo utemeljitvijo: .Zaradi odlične čistoče tvarine in druge odlične kakovosti izdelka, zaradi nizkih cen in zaradi pomembnega odjema itd.* Že tedaj smo izvažali dve tretjini izdelkov v Trst in Benetke, drugo pa prodajali doma. Nekaj let kasneje je papir iz Vevč postal znan skoraj po vsej Evropi in tudi na Bližnjem vzhodu. Leta 1870 je bilo poslovno poročilo podjetja prvič pisano v slovenščini. Kakor povsod v Evropi, tako je tudi na Vevčah proti koncu 19. 'stoletja vrelo in delavci so se kmalu začeli združevati v raznih delavskih strankah. 17. maja 1900 so delavci prvikrat stavkali. Ta prva stavka je v celoti uspela. Leta 1908 imamo že 7-teden-sko stavko, 1912. leta pa so delavci ustavili delo za več ko štiri mesece. Leta 1920 je delavstvo izvojevalo prvo mezdno pogodbo. Skozi neštete daljše in krajše stavke ter proteste in zborovanja so vendarle 1928. leta dosegli kolektivno pogodbo za vse tri tovarne, to je za Vevče, Medvode in Goričane. 14. decembra 1936 so delavci zopet organizirali stavko, ker je tedanji kapitalist hotel pretrgati kolektivno pogodbo. Delavci niso odnehali vse do 3. marca 1937. To stavko so vodili že komunisti. Okupacija je dobila delavce papirnice Vevč že pripravljene in veliko jih je odšlo v partizane. 42 delavcev se ni vrnilo iz borbe, 38 delavcev podjetja je dalo življenje kot talci ali' v taboriščih. Septembra 1950. leta, po polnih 100 letih borbe, so delavci začeli upravljati sredstva dela, upravljati svojo tovarno. Velike spremembe so se vrstile v tehnoloških spremembah, največja je bila Vsekakor v letu 1953. Delavec se je prilagajal stroju in ga spreminjal v svojega služabnika. Vse več konjskih sil je bilo v turbinah in parnih strojih v Vevčah, Medvodah in Goričanah. Vse večja je bila tradicija v delu in znanju, prehajala je iz rodu v rod in pred dnevi je šel v pokoj delavec, katerega stari oče je bil v tovarni 42 let, mati 39 in naš delavec 43 let. Ta primer ni edini primer prehoda papirniškega poklica z očeta na sina. Vselej so delavci predajali tehnično znanje in spretnost drug drugemu iz roda v rod. Vsak rod je znal več, zato ni čudno, da so številne kolajne in priznanja dobili vevški papirji. V najboljših časih med 1. in 2. svetovno vojno je kar 38 %> vseh papirjev našlo pot na tuja zahtevna tržišča. Veliko papirja so izdelali v tem času. v teh 120 letih. globi j ena ekonomska in tehnološka specializacija, v Medvodah za izdelovanje celuloze, v Vevčah za izdelovanje papirja. Vprašanje pa je, kako uresničiti naše načrte in težnje. Potrebna bi bila povezava treh kolektivov, iz Medvod, Vevč in Količevega. Če bi dosegli skladno vlaganje vseh treh kolektivov v skupne investicije, bi lahko lažje dosegli uspeh. (Za tekoče in bodoče potrebe je nujno pospešiti izobraževanje kadrov. Nadoknaditi moramo tisto, kar smo doslej zamudili — glede kadrov pa tudi pri nabavi nove opreme. Pri tem našem napredku pa nas ovirajo nekatera dejstva kot dedna obremenjenost stare industrije, nizka amortizacija, visoko odvajanje sredstev družbi, visoka sredstva za vzdrževanje itd. Na ta način le počasi napredujemo, ker moramo že itak skromna sredstva deliti še na potrebe kadrovske politike in za novo opremo. Zavedamo pa se, da brez enega in drugega, tj. kadrov in moderne tehnologije, ni produktivnosti. Grafični industriji želimo dati najboljše papirje, take, da bo tudi ona lahko konkurirala na tujih tržiščih. Z lesno industrijo in gozdarji imamo dobre stike, ker le s skupnimi napori lahko dosežemo zaželene družbene in lastne ekonomske rezultate...« Upravno poslopje v dnevih slovesnosti Po slovesnosti so gosti in člani delavskih svetov posedli za mize. kjer jih je podjetje skromno pogostilo. V živahnem vzdušju so si člani kolektiva dn gostje izmenjali svoje misli o podjetju in prispevkih posameznika in organizacij v nadaljnjem procvitu podjetja in samoupravljanja. Sprejem upokojencev in nagraditev Istega dne popoldne so z vseh strani prihajali upokojenci, tako da se jih je zbralo nad 500. Redek je bil, ki je izostal. Med njimi so bili taki, ki so komaj pred nekaj meseci odšli v pokoj, pa tudi taki, ki so že več kot 20 let v zaslužonem pokoju. Segali so si v roke, se spraševali po zdravju in -počutju. Pozdravil jih je predsednik obratnega delavskega sveta to- Direktor Albin Vengust je izročil spominska darila upokojenim sodelavcem Poseben razmah so Vevče in Medvode doživele in dosegle po osvoboditvi. Proizvajalci so bili osvobojeni vseh spon in zato se ni čuditi, če so iz leta v leto poviševali proizvodnjo in dosegali boliše rezultate. Vevški papirni-čarji niso bili delavni samo v ožjem krogu, ampak so pomagali po vsej Jugoslaviji, kjerkoli so postavljali nove papirne stroje. Povsod so bili v -prvih vrstah in niso nikdar zatajili. Mislili niso nase, ampak so delali za procvit in napredek skupnosti. Pri vsem tem ,pa je tovarna postajala čedalje starejša in šele v letu 1959 so Medvode in Vevče uspele pri JIB. Začela se je rekonstrukcija v Medvodah. Postavili smo nov stroj za papir v Vevčah. Potreba je bila okoli milijarda dinarjev za Medvode in toliko za Vevče, vendar je za vse to družba prispevala le okoli 30 %>, vse drugo so bila sredstva, zbrana v tovarni. Toda, šli bomo še naprej. Računamo, da je to le začetek. V letu 1961 sta se fizično združila kolektiva Medvod in Vevč, kar predstavlja visoko stopnjo zrelosti in smelosti. Začela se je pa- va riš Ivan Mrhar. Zaželel jim je dobrodošlico in se jim zahvalil za trud, ki so ga skozi svojo delovno dobo vložili v delo. Dejal je, da je vsak izmed njih prispeval, da je podjetje danes, glede proizvodnje in organizacije, tako kot je; sedaj pa, da je vrsta na mlajših, da ga še izpopolnjujejo in delajo na tem, da se bo razvilo do take stopnje, kot predvidevajo dolgoročni načrti. Upokojenec je pozdravil tudi predsednik sindikalne podružnice tovariš ing. Franc Vide, nato pa jim je direktor podjetja razdelil spominske nagrade s posvetilom. Eden za drugim so prihajali na oder. Vsi tisti, 155 po številu, ki so bili v zadnjih 18 letih neprekinjeno pri nas. Nekateri vzravnani, drugi že malo upognjeni, vendar pa vsi radostni in zadovoljni. Po podelitvi nagrad in kratkem nagovoru se je v imenu upokojencev zahvalil tovariš Henrik Sotlar in dejal: »Mislim, da je prav, če govorim v imenu vseh. Prvič se je zgodilo, da smo upokojenci Vevč deležni tako lepega sprejema in javnega priznanja, čeprav vse to, kar je vidnega, ni toliko važno. Važno je bistvo in občutje, da vodstvo podjetja in samoupravnih organov vedo, kaj smo dali tovarni. Glavni del našega življenja smo pustili v našem drugem domu — v podjetju. Eden je prispeval več, drugi manj, vsak -pa po svojih močeh. Ko beremo in slišimo o napredku in perspektivah podjetja. nas prav nič manj ne veseli, kot aktivne člane kolektiva. Darilo s posvetilom — ročna ura. ki smo jo prejeli, ni miloščina. Zavedamo se, da je to nagrada, da je priznanje. Mogoče je marsikdo od nas ne bo dolgo nosil. Dal jo bo svojemu vnuku ali pravnuku s ponosom: Glej, tako je delal tvoj praded...« Po obdaritvi si je večina upokojencev ogledala obrat, posebno tisti, ki že nekaj let niso bili v tovarni, nato pa so ob kozarčku in prigrizku kramljali do poznega večera. Dne 31. XII. 1963 so se stroji ustavili že ob šestih zjutraj. Popravili in očistili so najnujnejše. Treba je bilo, ob koncu leta. Ob 11. uri se je zbral kolektiv k proslavi in nagraditvi tistih, ki so nad 18 let neprekinjeno delali v podjetju. Tudi tem je direktor podjetja tovariš Vengust izročil spominska darila, jim orisal dosedanje uspehe podjetja in jih seznanil z našimi novimi načrti. Po tem je bila za člane kolektiva zabava v vseh razpoložl jivih prostorih obratne menze; tam so se pomenkovali o tem in onem, pa tudi zavrteli ob zvokih domačega ansambla »Amores«. Spomin na te dni bo vsakomur ostal drag, saj je ‘podjetje stopilo v novo, še hitrejšo in načrtnejšo dobo razvoja. * Čestitamo! Delo in služba pri parnih kotlih, turbinah in parnih strojih zahteva dovolj veliko strokovno razgledanost, kar je določeno že s predpisi. S lem v zvezi se je tovariš Jože Duh strokovno izpopolnil na tečaju in praktičnem delu o termoelektrarni Šoštanj. V decembru lanskega leta je napravil strokovni izpit, ki mu priznava poklic strojnika za ose vrste in jakosti parnih turbin in kotlov. Novemu strojniku iskreno čestitamo k uspehu! O našem sodelovanju na občinski gospodarski razstavi smo že pisali. Tudi na njej smo razstavljali v znamenju dveh velikih jubilejev • ’ Na sestanku 3. ekonomske enote smo razpravljali... KOLIČEVO, januarja — Konec decembra je bil proizvodni sestanek tretje ekonomske enote (proizvodnja papirja in kartona). Na sestanek so bili povabljeni preddelavci priprave snovi, nad-mlinarji in izmenski delovodje. Glavni namen sestanka je bila razprava o nestrokovnem delu s stroji v pripravi snovi. Kot najbolj pereče in nestrokovno je bilo prikazano delo z vibratorji za čiščenje snovi. Pri omenjenih strojih se zelo hitro kvari per-forirana pločevina. Ugotovljeno je bilo, da to nastaja največkrat zaradi nestrokovnega vključevanja teh strojev v obratovanje in da ti tudi med obratovanjem niso deležni zadostne nege. Prav zaradi tega je bilo na tem sestanku, kot že večkrat poprej, ponovno poudarjeno, da se teh strojev ne sme vključevati v obratovanje, ne da bi jih prej napolnili z vodo. Med obratovanjem pa je skrb tistega, ki na tem delovnem mestu dela, da je stroj najmanj do dveh tretjin napolnjen s snovjo zaradi nepravilnih in prevelikih vibracij, ki nastajajo v nasprotnem primeru in kvarno vplivajo na vibrator, predvsem pa na že omenjeno perforirano pločevino. Omenjeno je bilo tudi, da podobne strojne naprave v drugih sorodnih tovarnah delujejo brez večjih težav in da z njimi skratka nimajo problemov, katerih izvor je bilo nestrokovno delo z njimi. V nadaljnji razpravi je bilo omenjeno nekaj nepravilnosti pri pripravi snovi in naštete posledice nestrokovno pripravljene snovi na kvaliteto končnega izdelka. Dogaja se, da snov ni pravilno pripravljena tako glede na predpisani vnos, kakor tudi glede na barvni odtenek. Za tako stanje pa ima po mnenju udeležencev tega sestanka precej »zaslug« transportna služba, ki je zadolžena za dovoz surovin. Kljub večkratnim intervencijam in ukrepom, še vedno ta problem ni urejen in povzroča motnje v proizvodnji. Dogaja se, da prostor pri razpuščevalcih kakor tudi predprostor, ki je namenjen za skladiščenje surovin po kvalitetah, napolnijo z raznimi surovinami, ki trenutno niso potrebne tehnološkemu procesu. S tem nastane zelo majhen manevrski prostor za tiste surovine, ki jih za določen izdelek rabimo. Na ta način je onemogočena možnost sortacije surovin, ki je nujna zlasti pri proizvodnji izvoznih artiklov. Zaradi takih težav nastajajo nihanja v kvaliteti in barvnih odtenkih. Prav zaradi tega zahtevajo delavci, zaposleni pri pripravi snovi, da se predprostor uporablja izključno za surovine, ki se trenutno rabijo v tehnološkem procesu in da so te surovine sortirane po kvaliteti. Edino tako je omogočena preddelavcu kombinacija surovin, ki gredo v razpuščevalce. Zahtevajo tudi, da preden pride do skladiščenja surovin v predprostor, da za to svoj pristanek preddelavec priprave snovi. Ugotovili so tudi. da prostor priprave snovi služi za razne »bitke«, katerih posledica so razbita okna in polno raznih okraskov iz kaolina in snovi po stenah omenjenih prostorov. Takim pojavom bo potrebno napraviti konec, doslej nastalo škodo pa zaračunati zaposlenim v teh prostorih, če ne KOLIČEVO, januarja — V soboto, dne 28. decembra 1965, so na povabilo mladinskega odbora obiskali našo tovarno mladinci in mladinke tovarne »Stol« Duplica. Organizaciji tega srečanja je posvetil mladinski odbor papirnice na svoji zadnji seji precej časa, da bi čim lepše in prisrč-neje sprejeli tovariše iz sosednjega kolektiva. Sklenili so, da bo najprej ogled tovarne, nato pa športno srečanje v šahu in bodo pokazali direktnega krivca. Nadalje so na sestanku ugotovili, da v veliko primerih ne upoštevamo predpisov, ki jih zahteva tehnološki postopek in da je ta vse preveč odvisen od dogovorov posameznikov. To se najbolj odraža pri stopnji mletja. Seveda pa so ta odstopanja namiznem tenisu. Po srečanju naj bi se sestala mladinska odbora obeh kolektivov k posvetovanju o delu mladinskih odborov in drugih problemih v obeh kolektivih, srečanje pa naj bi zaključili z družabnim večerom. Srečanje je potekalo točno po programu. Goste sta sprejela predsednik in sekretar mladinskega odbora papirnice Janez Cerar in tovarišica Marinka Ger-čar in jih odpeljala na ogled tovarne. Zatem sta se v športni sobi srečali namiznoteniški ekipi obeh mladinskih aktivov. Zmagali so mladinci papirnice z rezultatom 5:2 v postavi Sušnik, Sedeljšak in Deizinger. V šahu pa so zmagali gostje iz Duplice z rezultatom 3.5:1,5 v postavi Svetic, Kurat, Šuster, Trebušak in Krivorotov. Po končanem športnem srečanju se je v sindikalni sobi začel družabni večer s plesom, oba mladinska odbora pa sta si v tem času izmenjavala izkušnje in težave, ki nastopajo pri delu mladinskega aktiva. Ugotovili so, da je pri obeh mladinskih aktivih premajhno zanimanje za probleme, ki so aktualni za mladinsko organizacijo, kakor tudi za probleme podjetja, v katerem so zaposleni. Po posvetovanju so se tudi člani odborov udeležili družabnega večera, ki je potekal v prijetnem vzdušju. Želja vseh mladink in mladincev je bila: »Takih srečanj si v bodoče še želimo.« D. M. v glavnem zato, da se lažje izdela večjo količino proizvoda in da ima ta zadovoljiv zunanji videz kot na primer: ravna lega in enostranska gladkost, pri tem pa so zapostavljene druge mehanske lastnosti, ki jih mora vsebovati izdelek in na katere vpliva ravno pravilna stopnja mletja. Zelo drastičen primer je bila do nedavnega tudi klejenost naših izdelkov. Stanje se je sicer v zadnjem času nekoliko izboljšalo. nekaj po zaslugi dodatka CMC, nekaj pa zaradi upoštevanja minimuma pri °S.R. Drži tudi to, da °S.R. določamo v naših predpisih preveč pavšalno in da bo glede tega potrebno napraviti določen red v naših receptih. Z uvedbo zadevnih diagramov bo že bolje, če bo °S.R. vezana na gramsko težo posameznega izdelka. Naše mlev-ne naprave bomo morali prilagoditi tako, da bomo z njimi dosegli želeno obliko vlaken. Jasno je tudi to, da bodo morali odpasti razni dogovori, delo in tehnološki proces pa se bo moral odvijati strogo po predpisih, ki pa morajo biti odraz naših, zaenkrat še internih, normativov. Le-to zagotavlja kvaliteto naših izdelkov skozi ves proizvodni proces, ne pa, da se ta menja z menjavo posadk. Odpadli bodo tudi očitki tistim delavcem, ki se predpisov drže, da pa so le — včasih — slabi delavci. To pa predvsem zaradi tega, ker se pogosto gleda le na zunanji videz izdelkov, ne preverjajo pa se tudi druge mehanske lastnosti, vnos in struktura vlaken. Zgodi se tudi, da se predpisi in količina izdelka ne ujemata. V takem primeru je potrebno temeljito pretehtati vse strokovne prijeme in če je potrebno, odstopiti od enega ali drugega predpisa, mora pa biti to organizirano in se mora opraviti z vednostjo vseh odgovornih ljudi v proizvodnji. Ob koncu bi napisal samo še eno ugotovitev in sicer, da so proizvodni sestanki potrebni in da jih je pri nas prej premalo, kot pa preveč. P. F. Opomba uredništva: Tudi mi se strinjamo z ugotovitvami, ki jih je tov. P. F. navedel v svojem prispevku. Glede sklicevanja in organiziranja takih sestankov pa smo mnenja, da je to ena prvih dolžnosti in pravic posameznih ekonomskih enot, ker na takih sestankih razpravljajo predvsem o svojem dobrem in slabem delu. VEVČE, januarja — Topolov les postaja čimdalje važnejša surovina za izdelavo papirja. Naše podjetje je že v dogovoru s sekretariatom za gozdarstvo in kmetijstvo, ki naj bi uredilo topolove nasade ob naših rekah, za kar ima tudi podjetje velik interes. Poskusno naj bi zasadili približno 15 ha ob Ljubljanici. Redek jubilej KOLIČEVO, januarja — V prvih dneh meseca januarja je minilo 10 let, odkar je tov. Ivo Sonc prevzel odgovorno mesto direktorja v Papirnici Količevo. Delovni kolektiv Papirnice Količevo je v teh desetih letih dosegel pomembne uspehe. V omenjenem času je bila razširjena kalorična centrala s postavitvijo parnega kotla in parne turbine, dograjen je bil kartonski stroj II., podjetje je s svojimi izdelki z uspehom prodrlo na tuja tržišča. Vzporedno s tem so uspešno reševali stanovanjsko vprašanje, skrbeli za splošno izobraževanje delavcev, za zaščito pri delu in za izboljšanje higienskih razmer. Sedanja skrb in prizadevanja so posvečena nadaljnji razširitvi podjetja, povečanju izvoza, zadovoljitvi potreb domačega tržišča in povečanju življenjskega standarda naših delovnih ljudi. V vsem tem programu se zrcali močno prizadevanje in prava športna vztrajnost tovariša Sonca. Vsa leta njegovega delovanja na mestu direktorja tovarne, njegovo snovanje in osebnost razkrivajo pomen njegovega dela in vzbujajo v naši družbi pozornost in priznanje, ki si ga je tovariš Sonc pridobil z nesebičnim delom in skromnostjo. Predvsem je potrebno omeniti, da aktivno sodeluje še v mnogih organizacijah in da se še vedno udejstvuje kot aktiven športnik. Ob nadaljnjih načrtih in perspektivah za izboljšave in povečanje proizvodnje v podjetju, želimo tovarišu Ivu Soncu še mnogo uspehov, ob njegovem tihem 10-letnem jubileju pa mu iskreno čestitamo. 3)opisuile v SSiuše delo Količevo: pogled na nov del tovarne Izmenjava izkušenj dveh mladinskih kolektivov Gibanje proizvodnje v mesecu decembru 1963 VEVCE-MEDVODE Grupa Plan Doseženo v Doseženo kumula- Celuloza — Vevče .... 100 decembru 49,80 tivno 94,95 Papir . 100 96,6 103,74 Lesovina 100 79,35 92,50 Celuloza — obrat Medvode . 100 95,0 95,40 Pinotan 100 110,7 109 Proizvodnja papirja je za 3,4 Ve manjša od predvidene proizvodnje v mesecu decembru, zaradi izdelave tankih vrst papirjev ter zastojev in okvare kolesa na II. papirnem stroju. Proizvedena količina lesovine je zelo pod planirano količino zaradi zastojev, ki jih je povzročila menjava brusnega kamna pri južnem brusilniku. Tudi proizvodnja celuloze v obratu Vevče je zelo nizka in pada iz meseca v mesec zaradi preusmeritve na beljeno celulozo. V obratu Medvode je bila proizvodnja celuloze pod planirano količino. Na to zmanjšanje proizvedene količine so vplivali zastoji, ki so nastali zaradi pomanjkanja pare, električne energije in okvare na sortaciji. Proizvodnja pinotana se je gibala normalno in je presegla predvideno količino. KOLIČEVO Grupa Doseženo Doseženo Plan v kumula- decembru tivno 100 103,5 106,8 100 109,2 105,5 100 110,8 102,5 100 94,3 120.0 Papir .................. Karton......................100 Lepenka.....................100 Lesovina....................100 Proizvodnja v decembru je glede na plan potekala v redu. Nekoliko pod planirano proizvodnjo je bila dosežena proizvodnja samo pri lesovini. Iz zadnje kolone, kjer prikazujemo kumulativno izpolnjevanje letnega plana, je razvidno, da smo plan v celoti dosegli in presegli. Značilnosti gibanja proizvodnje v letu 1963 VEVČE, januarja — Proizvodnja papirja: V letu 1965 smo prešli pri proizvodnji papirja na redno, neprekinjeno proizvodnjo. Ta način obratovanja nam je omogočil preseganje proizvodnega plana papirja in sicer za 5,7 odstotka. Redna tedenska popravila papirnih strojev so bila prestavljena z nedelje na drug dan v tednu. Ta popravila so skora j redno prekoračila planiran čas in vplivala na povečanje zastojev in izpada proizvodnje. Obenem pa je kvaliteta teh popravil padala. Premajhna pozornost strojni opremi, predvsem sitom in mokri klobučevini, je imela za posledico večjo porabo in pogostejšo menjavo sit oziroma mokre klobučevine. Izmet je manjši od normiranega izmeta v tem letu in tudi kot v letu 1962. Nehomogenost proizvodnega programa, ki je bila do določene mere pogojena z zahtevo trga in pomanjkanjem surovin ter s tem v zvezi često menjavanje proizvodnega programa, je imelo nadaljnji negativni vpliv na izmet, na proizvodnjo in na porast produktivnosti. Lesovina: Proizvedena količina lesovine ni dosegla letne planirane količine zaradi poudarka na ostrejšem prebiranju in boljši kvaliteti lesovine. Kakovost brusnega lesa je često slaba in ne ustreza za izdelavo lesovine tiste kakovosti, ki jo zahtevamo. Na kvaliteto je vplivalo tudi pomanjkanje ustreznih prebiralnih sit debeline 0,7 mm, zastoji in menjava brusnega kamna južnega brusilnika. Beljena celuloza — Vevče: Be-lilnica v obratu Vevče je do septembra obratovala normalno. Kasneje pa je s pričetkom obratovanja nove belilnioe v Medvodah začelo primanjkovati beljive celuloze, tako da je proizvodnja padla in ni dosegla postavljene naloge. Celuloza — Medvode: Proizvodnja celuloze v obratu Medvode je pod proizvodnim planom in sicer zaradi prenapetega plana, ki predstavlja za obstoječe osnovne naprave v obratu Medvode dejansko optimum. RAZVOJ PAPIRAE INDUSTRIJE SFRJ V RAZDORJU DO 1970. EETA Že dalj časa razpravljajo, delajo osnutke, študije in predloge, ki skušajo v danih pogojih sestaviti najrealnejše okvire za razvoj vsega našega gospodarstva v razdobju 1964—1970. Tako kot smo v našem kolektivu razpravljali o osnutku sedemletnega plana razvoja podjetja, tako so o svojih perspektivah razpravljali po vseh delovnih kolektivih širom naše ožie in širše domovine. Ponekod so predloge perspektivnih planov oprli na realne osnove, s tem da so analizirali potrebe domačega trga in proučili možnosti plasiranja svojih proizvodov na inozemska tržišča na eni strani, po drugi strani pa pretehtali svoje možnosti glede oskrbe s surovinami, strokovne delovne sile, možnosti lastne udeležbe in sofinanciranja pri predvidenih investicijah s strani drugih partnerjev. Ni pa malo delovnih kolektivov, ki tega niso storili in je zato njihov perspektivni plan samo seštevek njihovih želja brez realne osnove. Prav zato, ker je perspektivni plan predmet najširših razprav, je prav, da tudi naši bralci zvedo nekaj več o perspektivah ne samo svojega .podjetja, ampak tudi o razvoju papirne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri tem se bodo podatki naslanjali na osnutek sedemletnega plana industrije papirja SRS, ki ga je izdelalo poslovno združenje »Pa-pirles« iz Ljubljane, ter sedemletnega plana razvoja industrije papirja SFRJ, ki ga je iz-delal Savet za šumarstvo, drvnu industriji! papira Savezne privred-ne komore iz Beograda. Po teh predlogih naj bi bila v letu 1970 dosežena naslednja proizvodnja. INDUSTRIJA PAPIRJA JUGOSLAVIJE V TONAH Glavna problematika leta 1965 je bila vključitev nove belilnice v obstoječ tehnološki krog in težave v zvezi s tem. Tehnologija beljenja je bila kmalu osvojena, ovire so nastopile z normalno in kontinuirano preskrbo obrata z belilnimi sredstvi, predvsem s hi-pokloritom. Ta nezadostna dobava je imela ,za posledico pogosto prekinjanje obratovanja belilnice in visok odstotek zastojev. Uspeh, ki je bil dosežen s pričetkom proizvodnje belilnice, je v tem, da smo lahko prešli na uporabo neočiščenega lesa in ža-manja pri beljeni celulozi, kar je bistveno razbremenilo naprave za čiščenje in istočasno napravilo proizvodnjo racionalnejšo. Kakovost celuloze za izdelavo brezlesnih papirjev za inozemska tržišča vse do meseca septembra ni bila zadovoljiva, vendar se je kasneje izboljšala. Preskrba z lesom je bila v primerjavi z letom 1962 mnogo bol jša z izjemo žamanja, katerega nismo prejemali v zadostnih količinah. Zelo slaba je bila preskrba s hipokloritom, kar je imelo za posledico pogoste zastoje belilnice. Majda Stele Proizvodnja 1952 1962 1970 •/o 3 : 2 •/o 4 : 3 Lesovina .... . 14.989 60.248 200.000 402 332 Celuloza .... 54.162 193.867 980.000 568 506 Skupaj 49.151 254.115 1.180.000 517 464 Papir . 41.641 205.257 714.000 493 548 Karton in lepenka . 12.861 50.786 260.000 395 512 Skupaj 54.502 256.043 974.000 470 580 Skupaj . . . . . 105.653 510.158 2.154.000 492 422 INDUSTRIJA PAPIRJA SLOVENIJE V TONAH Proizvodnja 1952 1962 1970 6/o 3 : 2 9/o 4 : 3 Lesovina . 14.005 49.835 158.940 556 319 Celuloza . 16.421 55.528 270.000 326 505 Skupaj . 30.424 - 103.363 428.940 340 '415 Papir . 20.331 78.542 308.918 386 395 Karton in lepenka . . 10.905 37.221 105.454 341 283 Skupaj . 51.236 115.765 414.372 371 358 Skupaj . . . . 61.660 219.126 845.312 356 585 Industrija papirja Jugoslavije je bila, razen v Sloveniji, slabo razvita. Sele v povojnih letih se je v to panogo industrije začelo intenzivneje vlagati, kar je pri-pomoglo k naglemu razvoju papirne Industrije Jugoslavije. Letni porast proizvodnje v razdobju 1952—1957 je znašal za vso Jugoslavijo 7,7%> in je bil nižji od porasta celotne jugoslovanske industrije. Šele v letih 1957 do 1962 je prišlo, z zgraditvijo novih industrijskih objektov in ob izvršenih rekonstrukcijah v posameznih starih tovarnah, do občutnega porasta proizvodnje, ki je znašal za to razdobje 19,3 odstotka na leto. Tudi v Sloveniji, kjer je bila ta panoga v odnosu na vso Jugoslavijo močno razvita in ki je imela že dolgoletno tradicijo ter bogate izkušnje, je prišlo do občutnega povečanja šele po vojni. Tako kot v Jugoslaviji, tudi v Sloveniji do leta 1962 ta razvoj ni bil enakomeren, čeprav se je proizvodnja papirne industrije Slovenije do leta 1962 povečala proti letu 1962 za 5,5-krat, je to povečanje rezultat dveh obdobij 1955/1956 in 1960/1961. V prvem obdobju 1955/1936 smo z novo kapaciteto za proizvodnjo rotacijskega papirja v Vidmu-Krškem občutno povečali proizvodnjo roito papirja, v drugem obdobju 1960/1961 pa smo s pričetkom obratovanja novih kapacitet v Vevčah, Količevem in Sladkem vrhu povečali proizvodnjo tankih papirjev in kartonov. Glede na slabo razvito papirno industrijo v drugih republikah je bil razvoj industrije tam mnogo hitrejši, investicijska vlaganja pa izdatnejša. Medtem ko je znašal delež Slovenije v jugoslovanski proizvodnji papirja leta 1952 pri proizvodnji surovin 61.9 %>, pri proizvodnji papirja, kartona in lepenke pa 57,3%>, se je delež Slovenije v letu 1962 zmanjšal pri proizvod-nji surovin na 40.7 °/o, pri proizvodnji papirjev, kartonov in lepenke pa na 45.2 °/o. Kot je bilo že povedano, je naša papirna industrija v primerjavi z drugimi državami elaln) razvita. Glede na bogato surovinsko bazo in zelo nizko potrošnjo papirja na prebivalca lahko pričakujemo, da se bo .potrošnja papirja v Jugoslaviji v naslednjih letih močno povečala. Zato je tudi nujno, da se proizvodnja naše panoge do leta 1970 poveča do take mere, da bo lahko krila ne samo domače potrebe, ampak da bo precejšen del te povečane proizvodnje namenjen tudi za izvoz. Po podatkih mednarodne statistike je bila Jugoslavija v letu 1961 v .potrošnji papirja na prebivalca na predzadnjem mestu v Evropi. Za nami je bila samo Albanija. Evropsko poprečje potrošnje papirja v letu 1961 je znašalo 41 kg, v Jugoslaviji pa le 12 kg. Industrijsko razvite države imajo znatno večje poprečje in se je le-to v letu 1961 v večini držav gibalo okoli 100 kg na prebivalca. Na primer Švedska 123 kg, Anglija 107 kg. Nizozemska 103 kg. Danska 94 kg, Švica 93 kg itd. \ istem letu pa je znašala potrošnja papirja na prebivalca v sosednji Avstriji 41 kg, Italiji 31 kg. Madžarski 21 kg, Romuniji pa 20 kg. Iz teh podatkov lahko zaključimo, da lahko realno pričakujemo zelo hiter tempo porasta potrošnje proizvodov papirne industrije. V letu 1963 se je Jugoslavija pojavila tudi prvikrat z velikimi količinami papirja na inozemskem tržišču. V devetih mesecih je bila ustvarjena vrednost izvoza v višini treh milijard dinarjev, letni plan izvoza pa predvideva izvoz v višini 3,5 milijarde din. Ta izvoz je bil v večini usmerjen na področje držav s konvertibilnimi valutami in znaša njihova udeležba v celotnem izvozu ca. 70°/o. Zaradi take situacije lahko trdimo, da je plasma proizvodov industrije papirja zasiguran tako na domačem kakor tudi na zunanjem tržišču ter da je predlog perspektivnega plana realen. Po predlogu plana industrije papirja Jugoslavije se predvideva porast proizvodnje v letu 1970 glede na leto 1962 za 322 °/o, v Sloveniji pa za 285%. S tem bi se delež industrije papirja Slovenije v primerjavi s celotno jugoslovansko proizvodnjo papirja ponovno zmanjšal in bi znašal leta 1970 pri proizvodnji surovin le še 56,3%, pri proizvodnji papirja, kartona in lepenke pa 42,5%, Ce nič drugega, nam to dokazuje, da ob povečanih potrebah po proizvodih papirne industrije perspektivni plan razvoja industrije papirju Slovenije ni pretiran in da je v okviru perspektivnega plana Jugoslavije. (Nadaljevanje na 5. strani) Proslave ob obletnici so se udeležili tudi odjemalci naših izdelkov. Na sliki: gostje v prodajnem oddelku Gostje v nabavnem oddelku Letna konferenca ZKS v Vevčah VEVČE, januarja — Preteklo je že nekaj tednov, odkar so komunisti razpravljali o svojem delu. Ker nismo mogli o tem poročati že v pretekli številki, objavljamo takrat nekaj najvažnejših misli in sklepov konference. Po izvolitvi organov konference je sekretar tov. Pirc prebral referat, v katerem je analiziral delo komunistov v ipreteklem obdobju, pohvalil pozitivna stališča in aktivnost članov, pa tudi grajal, kar je bilo nepravilnega in nedoslednega. Po referatu se je razvila živahna razprava, v kateri so povedali: Janez Preši: — V referatu je postavljena zahteva po visoko organizirani in visoko strokovni kadrovski službi v podjetju. Ta zahteva je odraz vse večjega in hitrejšega našega družbenoekonomskega razvoja. S tem v zvezi poudarjamo pomembnost kadrovskih služb v podjetju. Te službe se morajo ukvarjati s problemi planiranja, sprejemanja, razmeščanja, vzgoje in skrbi za kadre. Na počasnejši razvoj podjetja, komune in družbe sploh vplivajo lahko le kadri, kar je v razvitih deželah že zdavnaj znano. Žalostna pa je ugotovitev, da so v podjetju še ljudje, ki to nujnost zavirajo. Proizvajati in gospodariti moramo na nivoju tehnično razvitih dežel. Tehnično razvita proizvodnja pa ne prenese improvizacij ter zahteva visoko strokovne kadre. Visoki strokovnjaki utirajo pot novemu razvoju v proizvodnji, novi proizvodi pa spet nove kadre novih in višjih kvalitet. (Zgrešeno je, če iščemo izhod v povečanju samo fizičnih naporov delavca. Če nameravamo razviti naše obrate, bo v naslednjih 7 letih potrebno novih 200 delavcev, predvsem kvalificiranih, visoko kvalificiranih, tehnikov in inženirjev. Posebno komunisti moramo Skrbeti za vzgojo in smotrno razporejanje kadrov, zlasti, da jih je več v organizaciji in vodenju Proizvodnje. Glede na potrebe v Primerjavi s sedanjim številom strokovnih kadrov bo napredovalo le tisto j>odjetje, ki bo izobraževalo svoje kadre. Miselnost, da se kadri izobražujejo samo na delovnih mestih, je zastarela in jo je treba izkoreniniti. Vsakdo, ki bo prišel v podjetje, se bo moral izobraževati, moral bo ali skozi naš izobraževalni center ali pa skozi politične, nižje, srednje in višje strokovne šole. S tem v zvezi potrebujemo tudi ljudi, ki bodo znali povezati praktični pouk s teoretičnim. Ko delavec pride na delovno mesto, ga mora najprej izobraževati vodja ali mojster. Opažamo pa, da mojstri posvečajo premalo pozornosti novincem in njihovi vzgoji. Ni namreč vloga mojstrov voditi proizvodnjo — zato so inženirji in tehniki — ampak voditi organizacijo dela in vzgajati delavce. Take mojstre delavci tudi potrebujejo. Urediti je tudi treba razmeščanje in napredovanje delavcev. Napačni so ostanki stare prakse, ko kadrovska služba dobi obvestilo o napredovanju na delovnem mestu, namesto predlogov za napredovanje. V zvezi s povečanjem obratov se bo povečalo število novih delavcev in s tem potrebe po stanovanjih. Če hočemo zagotoviti kader, moramo graditi nova stanovanja vsako leto, neprekinjeno. Končno naj omenim, da je vse zaman, če priznamo visoke zahteve po kadrih, če postavljamo nova načela, ne sprejmemo pa jih v prakso. Zato je prav, da se komunisti, ki naj bi predstavljali idejno jedro v kolektivu, borimo za napredna načela in se jih tudi v praksi držimo. Ivan Mrhar je poročal o delu obratnega delavskega sveta. O udeležbi na sejah je dejal, da je zadnje čase zadovoljiva, pa tudi sodelovanje je pohvalil. ODS je razpravljal v glavnem o perspektivnem in finančnem planu, o zaključnih računih, investicijah, stanovanjski gradnji in o podobnem. Ni pa uspelo delavskemu svetu, da bi vzpostavil tesnejše povezave med ekonomskimi enotami. Viktor Drnovšek je grajal premajhno zanimanje članov ZK za strokovno, kaj šele za druž-beno-politično izolsraževan je. Čeprav so objektivne težave pri proizvodnji, bi bil uspeh le večji. če hi si vsak nosameznik bolj prizadeval. Manjka nam organizacijske in delovne discipline. Bojimo se drug drugega opozoriti na napake, ali ga poklicati na odgovornost. Menil je, da ne bi bilo slabo, če bi sekretar komiteja prisostvoval sejam upravnega odbora. Slavka Potočnik je govorila o skrbi za delovnega človeka. Zanimati bi se bilo treba o porabi prostega časa. Posebno sedaj, v času 42-urnega delovnega tedna, bi bilo prav, da poskrbimo za zdravo razvedrilo stanovalcev v samskih domovih. Pri tem na j bi pomagale tudi mladinske organizacije. Tone Novak je govoril o problemih družbenega standarda. Prehrana je nekako urejena. Vse bolj pereče pa bo vprašanje namestitve novih delavcev. Graditi je treba nov samski dom. Stroški bi znašali okoli 150 milijonov dinarjev, toda kje dobiti denar? Novi kadri prihajajo, vendar zanje nimamo prostorov. Kapaciteta današnjih samskih domov je 100 ležišč, vendar so domovi natrpani že sedaj s približno dvesto ljudmi. (Zastonj govorimo o povečanju tovarne, če ne bomo mislili na občutno povečanje stanovanjskega fonda. Z lokacijskimi dovoljenji na občini pa nikakor ne gre. Za gradnjo stolpiča smo uspeli dobiti dovoljenje po letu in več. Z najostrejšimi intervencijami. Upokojenci so se radi sprehodili po obratu in si ogledali svoja nekdanja delovna mesta. Na sliki: upokojenci ob izteku papirnega traku iz stroja Na koncu razprave je povedal nekaj tehtnih besed še tovariš Butina — sekretar občinskega komiteja ZKS Moste-Polje. Govoril je o vlogi in metodah dela v ZK, o poglabljanju in razvijanju oblik samoupravljanja. Bistveno je, da probleme iz delitve čistega dohodka čimbolj približamo proizvajalcu in da se s tem ukvarjamo vsi. Pobude kolektiva pa moramo znati vedno vključiti, skratka, upoštevati iniciative proizvajalca. VAŽNEJŠI SKLEPI KONFERENCE 1. V prihodnjem obdobju je treba posvetiti .organizaciji in dvigu strokovnosti kadrovske službe čimveč pozornosti. Komunisti so dolžni, da upoštevajo in da uresničujejo napredna načela kadrovske politike. 2. Upoštevati je načela: ustrezni človek na ustrezno delovno mesto. Da bi uresničili to načelo, je treba še bolj razviti izobraževalni center podjetja, urediti .politiko štipendiranja, predvsem pa vzgojiti lasten kader. 3. Treba je odpraviti prakso, da se napreduje na višja delovna mesta samo po letih zaposlitve. Za vsako napredovanje je potrebno tudi teoretično strokovno znanje. 4. Veliko pozornost je treba posvetiti na novo sprejetim delavcem in splok vsem delavcem, ker opažamo, da predvsem mojstri premalo poučujejo delavca na delovnem mestu. 5. Pospešiti je treba istanovanj-sko gradnjo, kajti le na ta način nam bo mogoče razmestiti nov kader. 6. Zveza komunistov dela po Vil. kongresu v novih pogojih. Zato je treba postaviti naslednje: Vloga ZK ni v tem, da kontrolira delo samaupravl janja, sindikata in drugih organizacij, ampak da se člani ZK v teh organih borijo za napredna načela socialistične graditve. ZK daje samo napotke članom in jih kliče na odgovornost, če so v teh organih neaktivni. 7. V prihodnjem obdobju je treba posvetiti več pozornosti idejni vzgoji članov ZK in formiranja lilka komunista. Člani ZK morajo predstavljati avantgardo v delovnem kolektivu. Zato naj se komunisti trudijo, da si pridobijo bolišo strokovno in politično kvalifikacijo ter določene moralne kvalitete. 8. Organizirati je treba partijsko šolo v podjetju ter več predavanj, seminarjev itd. v pri-' hodnjem obdobju. 9. Člani ZK. ki delajo v organih samoupravljanja, so dolžni samoupravljanje krepiti in posvetiti čim več dela organizaciji in rasti ekonomskih enot. 10. Sistematsko je treba pripravljati sprejem novih članov v organizacijo, pri čemer je nujno, da sodelu je LMS. 11. Za 7-letni plan podjetja ni dovolj tehnična priprava, temveč so člani ZK dolžni z vsem svojim vplivom podpreti strem-lienia za izboljšavo proizvodn je, družbenega standarda, stanovanjske politike in pravilno vzgojo in zasedbo delovnih mest z ustreznimi kadri. 12. Člani ZK so dolžni podpreti vsako pozitivno pobudo za izboljšavo dela in odnosov v podietiu, ki prihajajo od neposrednih proizvajalcev. Nn koncu so izvolili še 9-član-ski tovarniški komite ZK, v katerem so: 1. Ivan Sotlar 2. Franc Brinšek 3. ing. Peter Jeriha 4. Karel Žajek 5. Cenka Lamberger 6. Jože Marolt 7. Drago Kasagič 8. Janez Lednik 9. Božidar Čop Mladi strojevodja papirnega stroja Tone Dečman je rad razložil obiskovalcem način dela pri papirnem stroju RAZVOJ PAPIRNE INDUSTRIJE (Nadaljevanje s 4. strami) Proizvodnja industrije papirja bo po perspektivnem planu oskrbovana predvsem iz povečane proizvodnje celuloznega lesa mehkih in trdih listavcev, ob znatno manjši udeležbi porabe celuloznega lesa iglavcev. Po planu, v okviru SFRJ, se predvideva poraba celuloznega lesa iglavcev v višini 37%, celuloznega lesa listavcev pa 63 %, medtem ko se v okviru Slovenije predvideva poraba celuloznega lesa listavcev v višini 47,4%, poraba celuloznega lesa iglavcev pa 52,6%. Udeležba celuloznega lesa listavcev v celotni porabi lesa v industriji papirja pa je znašala leta 1962 le 17%. Glede na znatno večje razpoložljive lesne mase iz vrst listavcev, je taka potrošnja lesa edino pravilna in edino perspektivna. Ob povečani potrošnji celuloznega lesa pa bo potrebno od skupno razpoložljive lesne mase nameniti znatno več lesa v industrijo papirja, to je v . kemično predelavo, ki zagotavlja večjo ekonomičnost in rentabilnost predelanega lesa. Za dosego predvidene proizvodnje leta 1970 se ocenjuje, da bi bilo potrebno novo vlaganje v investicije za proizvodnjo pa pirja na področju vse Jugoslavije ca. 252 milijard dinarjev. Od tega bi v naši republiki odpadlo na v milijardah — gradnje .... 15,6 — domačo opremo . 15,1 —■ uvozno opremo . 39,8 — carino .in drugo . 18 Pri laikih investicijskih vlaganjih se v zveznem planu predlagajo tudi minimalne kapacitete za posamezne vrste proizvodnih naprav, ki po predlogu znašajo: — za rolo papir, najmanjša zmogljivost 40.000 ton letno, optimalna zmogljivost 80.000 ton letno; — za pisalne in tiskovne papirje naj bi bila minimalna kapaciteta 15.000 ton letno, s tem da je treba lokacijo usmeriti v potrošne centre; — za specialne in tanke papirje naj bi minimalna kapaciteta znašala 4000 ton letno; - za ovojne papirje 30.000 ton letno; — za kartonske stroje 30.000 ton letno; — za naprave za proizvodnjo celuloze pa bi bilo potrebno, da je najnižja meja 45.000 ton letno. V naši republiki se predvidevajo naslednja večja investicijska vlaganja: 1. Izgradnja novih objektov — Tovarna sulfatne celuloze in natron papirja Drava, kapaciteta 86.000 ton, vrednost novih investicij 15 milijard dinarjev. —• Tovarna sulfatne beljene celuloze Sava — Krka, kapaciteta 125.000 ton, vrednost novih investicij 30 milijard dinarjev. 2. Rekonstrukcije, razširitve, modernizacije in avtomatizacije v okviru obstoječih tovarn Vevče, povečanje 91.228 ton, vrednost novih investicij 13 milijard dinarjev. Videm-Krško, povečanje 214.456 ton, vrednost nove investicije 12,6 milijarde dinarjev. Količevo, povečanje 47.531 ton, vrednost nove investicije 7 milijard dinarjev. Sladki vrh, povečanje 21.505 ton, vrednost nove investicije 4,5 milijarde dinarjev. Radeče, povečanje 4104 ton, vrednost nove investicije 2,4 milijarde din. Ceršak, povečanje 11.836 ton, vrednost nove investicije 1,6 milijarde din. Poleg naštetih se predvidevajo nova vlaganja, katerih rezultat bo večja proizvodnja tudi v Podvelki, Prevaljah in Tržiču. Poudariti je treba, da investicijska vlaganja v papirni industriji Slovenije bazirajo predvsem na specializaciji proizvodnje posameznih asortimentov in se bodo posamezna podjetja v okviru sedemletnega plana specializirala prav za določeno vrsto proizvodnje. Ob predlogu perspektivnega plana papirne industrije pa ostane odprto vprašanje financiranja novih investicij. Sama papirna industrija, ob že sprejetih obveznostih, ki jih ima iz naslova investicijskih kreditov, tega ne bo mogla rešiti in bo zato potrebna soudeležba drugih partnerjev, predvsem pa raznih specializiranih bank. — di Ogledali so si, kako tehtamo papir Izobraževanje in selekcija papirniškega kadra POMEN IN VLOGA PSIHOFIZIČNIH SPOSOBNOSTI LJUDI V ODVISNOSTI NA PROIZVODNE REZULTATE IN RAZMERE PRI IZDELAVI PAPIRJA Republiški poslanec Zoran Pirc se rad oglasi v naši tovarni. Tudi ob proslavi nas je obiskal VEVČE, januarja — Neštetokrat opažamo, da pri proizvodnih papirnih in drugih strojdh niso izenačene (enako sposobne) posadke ljudi, oziroma zasedbe delovnih mest. Vzroka temu sta lahko dva: 1. V prvem primeru zaseda isto delovno mesto enkrat delavec, ki ima daljši delovni staž, drugič pa delavec s krajšim delovnim stažem. V tem primeru je popolnoma razumljivo, da so tudi izkušnje in praktični prijemi večji ali manjši. :2. Včasih pa opažamo, da so nekateri delavci z daljšim delovnim stažem manj sposobni, kakor tisti, ki so sicer pozneje nastopili delo. Če primerjamo dva delavca z isto splošno lin strokovno pred-izobrazbo, istim delovnim stažem na istem delovnem mestu, imata različno strokovno sposobnost, lahko kot vzrok temu z gotovostjo določimo različno psihofizično sposobnost obeh primerjanih delavcev. V praksi se kot ugotovitev tega stanja skoraj Moderni poklici: PAPIRNICAH Način vzgoje papirniškega kadra v Švici je podoben načinu vzgoje kvalificiranih delavcev v drugih naših poklicih. Zato smo zaradi zanimivosti prevedli članek iz Neue Ziirieher Zeitung. Bralci bodo gotovo primerjali švicarski in naš načjn vzgoje kadrov in mogoče tudi predlagali izboljšave. Poklic ipapirničarja ni nov. Kitajci so baje že pred več tisoč leti izdelovali papir. V Švici zasledimo prve mline za papir v srednjem veku. Nedvomno je poklic pajpimičarja najmlajši, ki je bil zvezno (v Švici) priznan. Tako mlad, da se do sedaj nobeden z njim ni ukvarjal. Šele v pretekli pomladi iso se lahko začeli prvi izobraževati za papirničar- jc- Seveda se številne švicarske tovarne papirja doslej niso za svoje delo posluževale pravljičnih škratov. Pri palperjih, ki surovine razvlaknjujejo in mešajo, zraven kadi, kjer papirna snov uastaja, pri holandskih mlinih in kolodrobih, kjer ise snov melje in, jasno pri papirnem strojil, kjer snov odvodnjavamo in stiskamo v brezkončni papirni trak, sušimo in gladimo, stojijo od nekdaj strokovnjaki — papirni-čarji. Že dolgo sem se velike tovarne papirjev poslužujejo volontari-atov za neiziučene mlade delovne moči, ki se približujejo ali celo izenačujejo vajeništvu. Seveda se tako strokovnjaki vzgajajo večinoma kot specialisti za določeno vejo, fazo ali celo postopek v proizvodnji. Živahna izmenjava priučenih delavcev specialistov med švicarskimi in zahodnoevropskimi tovarnami papirja — posamezni mojstri se lahko celo v ZDA dalje vzgajajo — jim vendar jamči obsežna znanja na področju proizvodnje papirja. Do pred kratkim je bilo to za tovarne papirja dovolj, tem bolj ker so v Nemčiji mojstrske šole in ne zahtevajo učne pogodbe, ampak samo ipriporočitev kake papirne tovarne in pa potrebno prakso — najmanj pet let. V teh šolah vzgajajo izmenske delovodje, mlinarje papirne snovi, strojevodje, itd. Za višje funkcije, na primer za obratovodje, imajo tehnične in visoke šole, ki vzgajajo papirne tehnike in inženir- je. Tako zadeva obnavljanje sposobnega kadra na vedno večje težave. Razveseljivo je namreč, da vedno več mladine po končani osnovni šoli sili v vajeniško razmerje in da tudi večina očetov hoče, da njihov sin prinese domov zaključen poklic. Predvsem v mestih najdemo torej vedno manj prikladne moči, ki bi se hotela izučiti nekega poklica, ki jim ne daje nobenega spričevala. Zaradi tega so švicarske papirne tovarne spomladi letošnjega leta uvedle vajeništvo iz papirne stroke, ki jo je priznala tudi zveza (federacija). Na srečo so se odpovedali temu, da bi učence že od začetka vzgajali za specialiste. Enkrat' za vselej je ugotovljeno, da je učni tečaj, ki se poglablja v ozek profil obrti ali načina proizvodnje premalo bogat na spremembah. Predvsem pa postaja čim dalje in čimbolj očita potreba po pouku v pravem osnovnem poklicu; ne samo, da mora biti priučena delovna sila zaradi tega gibčnej-ša, ampak ima tudi več razumevanja za potrebe sodelavcev v drugih proizvodnih vejah. Razen tega se delavcem ni treba prezgodaj odločiti za neko specialno smer, ki morda ne ustreza njihovim najsodobnejšim sposobnostim in končno dobijo učenci v splošnejši vzgoji v poklicu vpogled v poklic, ki ga pred vstopom v uk niso prav nič poznali. VSESTRANSKI UK Glede na vsesplošno, vendar temeljito vzgojo, lahko smatramo novo papirnicarsko vzgojo za vzorno. Učenci začnejo svoje izobraževanje, ki ga naravno spremljajo strokovni tečaji in poklicne šole, v proizvodnem oddelku, kjer v štiridesettedenskem priu-čevanju delajo pri vlažilnih napravah, gladilnili strojih, previ-jalnih strojih, strojih za vzdolžno rezanje, strojih za prečno rezanje, zbirajo papir, ga štejejo, zavijajo, delajo pri kondicionir-nih strojih, klejajo, črtajo vtiska-vajo, promazujejo, zgibajo in obrezujejo. V mehanskih delavnicah se učijo petindvajset tednov upravljanja, uporabe in vzdrževanja orodja in obdelave kovin na preprostejših orodnih strojih. Pri tem se naučijo osnovnih del pri delovnih mizah in primožili, in to: žaganja, piljenja, izsekava- nja, upogibanja in obdelovanja raznega orodja, rezanja navojev, merjenja s stalnimi in premakljivimi instrumenti in brušenja ter ostrenja enostavnega orodja. V delavnicah pomagajo učenci pri čistilnih in vzdrževalnih delih na uporabljivih električnih in mehanskih strojih in aparatih kakor tudi pri popravilu strojev. V kotlarni in strojnici se učijo med tritedenskim priučevanjem kontrolirati in streči napravam za proizvodnjo pare, energije in napravam za kontrolo. Tako učenci razpolagajo že z osnovnim tehničnim znanjem in poznajo končni proizvod. Šestnajst tednov delajo poizkuse v laboratoriju z najvažnejšimi mi-kroskopičnimi, mehaničnimi in fizikalnimi orodji in s kemičnimii sredstvi proučujejo surovine in papirje, določajo vlažnost oziroma suhoto polproizvodov, preiskujejo papir v različnih fazah proizvodnje, kontrolirajo vlakna vsebujočo vodo v krogotoku proizvodnje. Pri tem vidijo zahteve, ki so določene posebno za kvalitetne papirje, spoznavajo vplive na končni produkt in pomen posameznih proizvodnih faz ter hkrati še sodelujejo v proizvodnji, saj jim je zaupana uporaba kontrolnih aparatov, kakršne bodo pozneje spet našli v obratu. Tako pripravljeni pridejo sedaj v resnično proizvodnjo papirja. 52 tednov spoznavajo pripravo snovi od osnov naprej. Različne vrste krp in celuloze zaposlujejo vajence en teden; 14 dni mešajo surovine pri razvlak-njevalcu; kuhalnica krp, belilnica in kolodrobi zahtevajo 6 tednov učnega časa, blejska kuhinja 3, priprava papirju primešane zemlje (kaolina) t teden; najdlje 19 mesecev traja pouk pri holandskih mlinih, kjer pripravljajo papirno snov. Tu. v holandskih mlinih, delamo pravzaprav papir. tu ga obarvamo, določimo kvaliteto in vse njegove lastnosti. Ne zadostuje le recept, treba je mnogo izkušenj in treba je Imeti občutek že v rokah, da lahko napravimo eno polnitev točno podobno drugi; potrebna so velika predznanja, da spoznamo napake, da določimo izmero, potrebna so znanja, ki jih vajenec že v prvi polovici učne dobe pridobi. Do holandskega mlinarja (pripravljalca snovi) je vsekakor še dolga pot. Zaključno fazo učenja tvori vzgoja pri papirnem stroju, ki traja 54 tednov. Vsa dela, od me- vedno uporablja izraz, da temu ali onemu pač ne »leži« tisto delo, kar pa je isto, kot da nima vseh psihofizičnih sposobnosti. Psihofizične sposobnosti, ki jih zahteva delo v razmerah našo proizvodnje, naj hi bile naslednje: — Gledanje z bližine — Vzdrževanje ravnotežja — Hitro zaznavanje signalov — Smisel za tehnične in mehanične probleme — Splošna telesna spretnost — Spretnost rok — Koordinacija gibov — Odgovornost pri delu — Razlikovanje barv — pravilno zaznavanje — Prisebnost v nevarnih trenutkih — iznajdljivost —1 Fizična odpornost — Ocenjevanje hitrosti in smeri gibanja — Pravilen odnos do podrejenih in nadrejenih — Iniciativa in samostojnost, pri delu — Stalna fizična in duševna prisotnost — Določitev smeri zvoka itd. Vse navedene sposobnosti so izredno pomembne, saj bo delavec na delovnem mestu bolje delal, če bodo njegove sposobnosti ustrezale zahtevam dela. V imenu vseh upokojenih se je za pozornost zahvalil Henrik Sotlar Po proslavi in ogledu obrata so se upokojenci zbrali na zakuski, da bi ob kozarčku obudili nekaj spominov šalne kadi na stroju pa do navi-jalmih naprav, mora vajenec dobro spoznati. Menjati mora napenjalne valje, sita, klobučevine, kontrolirati natok snovi in krogotok vode, paziti na tek papirnega traku, javljati napake, skupno s strojevodjem napenjati nitke na papirni trak, določati gramsko težo papirja, nastaviti pravilno napetost traku in zvitkov, skratka naučiti se izvajati vse, kar se na velikem papirnem stroju dogaja. SPECIALIZACIJA V PRAKSI Ta ozki obseg, ki ,se opira na učni načrt v tovarni papirja Sihl, seveda ne obsega vseh podrobnosti izučevanja papirničarja. Kaže pa na to, da se papirničar nauči mnogostranskega in na spremembah bogatega poklica, v katerem se pozneje lahko specializira in vzgoji v iskanega strokovnjaka. Posebno sposobni paipirničarji, ki so predvideni za eventualno kadrovsko funkcijo, lahko potem budi obiskujejo znane mojstrske tečaje na nemški papirniški šoli v Gernsbachu, ki traja pol leta ali pa celo absolvirajo papirniško tehniško šolo. Če pogledamo vedno bolj stopnjujoč se pomen papirja — tendenca gre danes k temu, da bi nekatere tekstilije nadomestili s papirju podobnimi blagi — nudi poklic papirničarja, tako star kot je, popolnoma nove in perspektivne možnosti. (Prevedel: S. R.) Zato se v svetu in tudi pri nas vse bolj uveljavlja služba psihofizičnega testiranja kandidatov za določene poklice, kajti le na ta način lahko kandidata že prej ocenimo ali bo primeren oziroma ali bo imel uspeh v določenem poklicu ali delu. Tako se izognemo raznim obratnim nesrečam (statistike kažejo, da ljudje, ki imajo zahtevane psihofizične sposobnosti za določeno delo, zakrivijo manj obratnih nesreč kot tisti, ki jih nimajo), pridobimo pa več pozitivnih dejstev, ki so posledica dobrega in pravilnega dela. Kadrovska služba našega podjetja je že organizirala psihofizično testiranje posameznih kandidatov, ki se na šolskem centru tiska in papirja šolajo za poklice osnovne proizvodnje pri nas. Rezultati bodo vidni šele čez nekaj let, ko bodo ti ljudje v vrstah proizvajalcev s svojimi sposobnostmi pokazali oziroma dokazali pravilnost sodobne delitve dela. Dosedanji način vzgoje kadrov v proizvodnji je zastarel in že pripada preteklosti, ki sta jo prekosila čas in dinamičen razvoj naglo rastoče industrije vseh panog. Zato je nujnost intenzivnega in .pospešenega izobraževanja še tem večja. Samo izobraževanje pa je najožje povezano s sposobnostmi vsakega posameznika. Vendar je to šele začetek in v primeru s potrebami vse premalo, kajti struktura kadra se v sedanjih pogojih nagle fluktua- (Nadaljevanje na 9. strani) PAPIRNICA K O L I Č F V O Danes objavljamo pravilnik o higienskih in varstvenih ukrepih pri delu, ki ga je sprejel delavski svet Papirnice Količevo na svojem zasedanju dne 5. decembra 1963. Na podlagi prvega odstavka 46. člena zakona o delovnih razmerjih, predpisuje DS Papirnice Količevo naslednji PRAVILNIK o higienskih in varstvenih ukrepih pri delu ORGANIZACIJA VARSTVENE SLUŽBE 1. člen Da se zavaruje zdravje in življenje zaposlenih oseb pred poškodbami, poklicnimi in drugimi obolenji, se izvaja higiensko itn tehnično varstvo, predpisano s tem pravilnikom. Pravilnik je usklajen z zakonitimi predpisi ter je obvezen za vse člane delovnega kolektiva. 2. člen Določila tega pravilnika se dopolnjujejo z novimi zakonskimi predpisi s področja varnosti pri delu, z uvedbo novih delovnih mest, novih delovnih postopkov ali zaradi montaže novih strojev. Ta določila lahko spremeni ali dopolni DS podjetja na predlog UO, komisije za HTV ali varnostnega tehnika. 3. člen IZa stanje na področju HTV je odgovoren direktor podjetja, pobudo za urejanje razmer pa daje HTV komisija, predvsem pa varnostni tehnik. Varnostni tehnik je postavljen od organa za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja in se poklicno ukvarja le z organizacijo in vodenjem varnostne službe v podjetju. Varnostni tehnik je hkrati tajnik komisije za HTV. 4. člen Člane komisije HTV imenuje DS podjetja. Funkcija komisije traja do preteka mandatne dobe delavskega sveta, ki jo je imenoval. DS lahko razreši HTV komisijo ali posamezne člane tudi pred iztekom mandatne dobe. . 5. člen Komisija za HTV praviloma zaseda med delovnim časom. Na sejah se mora obvezno voditi zapisnik, ki mora biti razmnožen v tolikih izvodih, da so z razpravami in sklopi obveščeni vsi odgovorni za HTV v podjetju. Komisija se sestaja po potrebi, vendar pa enkrat trimesečno, če ni drugačne potrebe. Seje sklicuje predsednik komisije v dogovoru z varnostnim tehnikom. 6. člen Komisija za higiensko in tehnično varnost pri delu ima nalogo, da občasno pregleduje obrate ali posamezna delovna mesta in predlaga vodstvu podjetja, da se ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpravijo. Pri pregledih se osredotoči zlasti na naslednje: 1. red in čistočo v obratih, na delovnih mestih, v skladiščih, dvoriščih (dnevno čiščenje delovnih prostorov, strojev, naprav, dvorišča, odstranjevanje odpadkov, najmanj enkrat na leto ^oljenje delovnih prostorov), 2. varnost pred padci (spolzka tla. urejanje prometnih potov, ograje, pokrite jame, kanali, stopnice, lestve itd.), 3. stanje električnih napeljav in naprav (letne meritve prehodne upornosti ozemljitve vseh strojev, naprav itd., zavarovanje vseh vodnikov, stanje stikaj, vtičnic, reducirana napetost za prenosne svetilke, zaščita žarnic s košarami. zrakodržna izvediba napeljave, kjer so vnetljivi plini, pare, voda, vlaga in podobno), 4 zaščita pri strojih (ali so zadostno zaščiteni, ali so zaščitne naprave vedno na mestu, ali se lahko izpopolnijo — izboljšajo), 5. ventilacija — prezračevanje (ali ustrezajo pogoji zračne sredine zahtevam higiene dela?), 6. ogrevanje (ali so delovni prostori zadostno ogrevani in kolikor to ni mogoče, ali imajo prizadete osebe zaščitna sredstva proti mraizu?), razsvetljava (pravilna in zadostna razsvetljava delovnih prostorov in posameznih delovnih mest. Razsvetljava ne sme povzročati bleščanja ali močnega senčenja. Razsvetljavo meriti z liixometrom), 8. sanitarni prostori in naprave (dnevno in higienično vzdrževanje stranišč, kopalnic, umivalnic, garderobnih prostorov, omaric itd. Ali so urejene pipe za pitno vodo brez uporabe kake posode), 9. stanje, uporabnost in vzdrževanje osebnih zaščitnih sredstev (ali je teh v zadostni količini na razpolago, ali izpolnjujejo pogoje zaščite, ali se redno uporabljajo?), 10. organizacija službe prve pomoči (ali so osebe, ki so zadolžene za nudenje prve pomoči v vsaki izmeni dovolj strokovne, ali ne nastajajo infekcije za manjšimi poškodbami, ali je omarica za prvo pomoč opremljena s predpisanimi sredstvi, ali so razmeščene omarice po vseh večjih obratih?), 11. stanje na področju požarne varnosti. DOLŽNOSTI VARNOSTNEGA TEHNIKA 7. člen 1. Proučuje problematiko na področju HTV ter na podlagi zapaženih pomanjkljivosti sodeluje s tehničnim kadrom pri odpravljanju istih. 2. sodeluje pri vzdrževanju obratov, uvajanju novih strojev, naprav in daje v pogledu HTV in požarne varnosti svoje mnenje, 3. odkriva nevarnosti in išče načine za njihovo pravočasno odstranitev. V zvezi s tem temeljito pregleduje in proučuje posamezna delovna mesta glede možnosti dogajanja nesreč, 4. sodeluje pri analitični oceni delovnih mest in zahteva, da se pri vseh fazah dela odpravijo vse tehnične pomanjkljivosti ter odpravi ali spremeni vsalk način dela, ki bi mogel povzročiti nepotreben telesni napor ali nesrečo, 5. sproti obvešča osebe, ki so pravno odgovorne za izpolnjevanje nredpi-sov in zakonov is področja zaščite pri delu o stanju in pojavah v podjetju, 6. sestavlja dopolnilna varnostna navodila za delo s posameznimi stroji, aparati, napravami in podobno, 7j izdeluje kratkoročni in dolgoročni letini plan za načrtno 'izboljšanje higiene in tehničnega varstva pri delu, 8. skrbi, da sc za realizacijo tega plana planirajo potrebna materialna sredstva, 9. sistematično vzgaja kolektiv ter ga podučuje o nevarnostih pri delu. zlasti pa novince in tiste kadre, ki imajo največ opravka z delavci (mojstri, preddelavci itd.). V zvezi s tem organizira strokovna predavanja, predvajanja filmov, nabavlja ustrezno literaturo, lepake itd., 10. skrbi, da se vse nezgode pri delu, ki so večjega pomena, ali ki so nastale zaradi opustitve varnostnih ukrepov pri delu, po vzrokih in virih raziščejo, objektivno analizirajo in podvzamejo ukrepi za nadaljnje preprečevanje istih. 11. skrbi, da se prijave nesreč pravilno izpolnjujejo in pravočasno od-iroišljejo, 12. vodi evidenco o gibanju nesreč in bolniškega stale/.a po delovnih mestih, vzrokih in izgubi delovnih dni, 13. spoznava vse zakonite predpise o higienski in tehnični zaščiti im požarne varnosti, ki pridejo v poštev za podjetje in skrbi za točno izvajanje istih. 14. zasleduje razvoj znanosti, ki so v zvezi s preprečevanjem nesreč in ne samo tehničnih ved, temveč tudi dognanja industrijske higiene ter psihologije dela, 15. skrbi za zadostno preskrbo z osebnimi zaščitnimi sredstvi, o katerih rodi tudi materialno evidenco, 16. podaja organom kolektivnega upravljanja periodična in letna poročila o stanju in problemih na področju higienske tehnične zaščite pri delu v podjetju. 8. člen Osebna zaščitna sredstva se urejajo s posebnim pravilnikom o osebnih zaščitnih sredstvih, ki mora vsebovati, kakšna osebna zaščitna sredstva pripadajo zaposlenim na delovnih mestih in kako se morajo uporabljati in dopolnjevati. Določati mora tudi rok trajanja in materialno odgovornost. 9. člen Za vsako samostojno delovno področje mora biti izdelan posebni pravilnik o varnosti pri delu za delovno področje. Te pravilnike siprejme DS tiste EE, v katero spada delovno področje. Za katero je pravilnik predpisan, laki pravilniki so obvezni za slehernega zaposlenega na tem področju dela. 10. člen V pravilniku o delovnih razmerjih so predvidene sankcije proti kršilcem s področja varnosti pri delu. Predstojniki so dolžni, da ukrepajo v primerih, kjer so kršeni predpisi o varnosti pri delu, v smislu 74. člena, 5. in 6. točke pravilnika o delovnih razmerjih Papirnice Količevo in zakona o delovnih razmerjih 55. in 56. člen. sdf. ti o ■. s- :odo jamstvo za uspeh in pro-speriteto delovnega kolektiva. V. P. Džema! Čauševič — star 20 let, paznik sita pri I. PS, je bil na dan nesreče 18. 12. premeščen k velikemu kolodrobu. Prenašal je izmet v kolo-drob in na poti proti kolodrobu padel ob rob betonskega zidu. Poškodoval si je čelo nad desnim očesom. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker delavec ni imel pregleda pred seboj. V bolniškem staležu je ostal 8 dni. Vinko Zupančič — star 24 let, II. pomočnik na III. PS se je ponesrečil 21. 12 na previjalnem delu stroja. Zaradi močnega trganja papirja in hitrega načina dela, je zaradi trenutne neprevidnosti udaril z desnim zapestjem ob rob tamburja in si poškodoval hrbtišče dlani. Zaradi močnega udarca je dobil mavec in bo ostal v staležu bolnih 1 mesec. Aleksander Milanič — star 35 let, razkladadalec surovin se je ponesrečil 22. decembra na razkladalnem prostoru. Z drugimi sodelavci je pred nesrečo razkladal celulozne bale. Ko je bil vagon že izpraznjen in ko je šel že proti drugemu delovnemu mestu, se je spomnil, da je v notranjosti vagona pozabil bluzo. Pri vstopu v vagon se je prijel za ročico in pri tem zaradi nepravilnega in hitrega prijema izpahnil desno roko v ramenu. V staležu bolnih bo ostal 3 do 4 tedne. Janko Vidic KOLIČEVO, januarja — V decembru 1963. se je pripetilo 8 nesreč. Razen ene smrtne, so bile vse druge nesreče lažje. O smrtni nesreči bomo še poročali. Ponesrečili so se še: Jože Prašnikar, pomočnik strojevodje pri PS I., je pritrjeval varovalno desko pri navijanju zvitka s pritrdilnim obročem. To delo se mora opraviti med obratovanjem zaradi tehnološkega procesa zastarelega stroja. Pritrdilni obroč se ni hotel premakniti k deščici, zato ga je s ključem hotel sprostiti, pri tem pa ga je ključi ki ga je držal, stisnil ob nosilno konstrukcijo in mu poškodoval desno dlan. Marjan Pirc, delavec na transportu, se je ponesrečil, ko je z neprimernega položaja vzdigoval prevrnjeno prikolico avtomobila in ga je zbodlo v križu. Prikolica se je prevrnila, ker jo je šofer postavil tako, da so bila prednja kolesa obrnjena za 90 stopinj. Anton Burja, delavec na dvorišču, je pri odstranjevanju odpadkov in smeti stopil v letev, v kateri je bil žebelj. Ta žebelj se je zasadil v gumijasti podplat Skorja in se mu zadrl v stopalo leve noge. Ivan Cene, brusilec lesovine, je pri prekinitvi električnega toka moral takoj izklopiti oziroma sprostiti stiskalnice brusilca. Pri tem, ker je hitro reagiral, mu je spodrsnilo ter je s palcem desne roke zadel v steber in si ga tako poškodoval, da je moral iskati zdravniško pomoč. Lovro Pavlič, vodja kolodroba KS I, je prevažal z ročnim vozičkom zvitke celuloze. Voziček je peljal tako, da ga je vlekel za seboj, čeprav bi ga moral potiskati pred seboj. Zaradi majhne razdalje koles do stopal, se je povozil po peti leve noge. Pavel Kunaver, pomočnik pri KS I, je poškodoval stopalo desne noge. Pri menjavi zvitka je na enem koncu navijalnega droga ostala nataknjena sklopka, ki se rabi tudi pri previjalniku. Sodelavec je premaknil navijalni drog sunkovito, to pa je povzročilo, da je sklopka, ki je bila na rahlo pritrjena, padla na tla. V istem trenutku se je ponesrečeni premaknil tako,'da mu je sklopka padla na stopalo in mu ga poškodovala, saj je težka ea. 4 kg. Jože Cerar, delavec pri transportu, je tistega dne delal v skladišču gotovega blaga. Bale papirja so vozili z rudli in jih postavljali ria želeno mesto. Medtem ko je Jože izmikal rudel izpod bale, je sodelavec Tone pripeljal balo in jo brezobzirno vrgel, da je močno udarila Jožeta po levi dlani in mu raztrgala zgornji del dlani. Zato je moral iskati zdravniško pomoč v Ljubljani. Se 2 nesreči bi lahko zabeležili v decembru, če bi jih ponesrečeni prijavili pravočasno. Vsem je znano, da se mora nesreča prijaviti na isti izmeni, ko se je pripetila, čeprav misli ponesrečeni, da bodo posledice ali ne. Take nesreče priznava varnostna služba brez pomisleka. Tiste nesreče, ki pa se prijavljajo drugi dan ali čez nekoliko dni, ne moremo priznavati. To pa zato, ker ne moremo ugotoviti, kje se je res pripetila. Preveč je bilo že zlorab. Ne moremo razumeti, zakaj je tako težko prijaviti nesrečo takoj, da jo mojster vpiše v knjigo nesreč, saj že leta obstaja pravilnik, ki vse to podpisuje in razlaga, ne navsezadnje pa je to vendar v korist zaposlenim. T. O. Izobraževanje m selekcija Kuhanje z magnezijevim bisulfitom Primerjava postopkov in lastnosti celuloz NM Magnefitni postopek je eden od glavnih postopkov, ki so ga zadnja leta vpeljali v Kanadi in ZDA. (Sodelovale so: Howard Smith Paper Mills, zdaj v združenju Tar & Chemical company organisation of Montreal, Cana-da, Weyerhaeuser Co. of Taco-ma, Washington in Babcook & Wiloox Co. of N. Yonk.) Skupno vsem postopkom, ki so jih razvile zgoraj navedene firme, je magnezijeva baza, toda razlikujejo se v detajlih postopkov. Kronološki razvoj je bil naslednji: Prvi je bil MgO kisli sulfit postopek, sledi mu magne-fitni, nadalje dvostopenjski magnefitni in kot zadnji dvostopenjski kisli postopek. MgO kisli postopek je bil odkrit primarno kot odgovor na problem odstranitve odpadnega sulfitnega luga. Od vseh začetkov kuhanja s kalcijevim bisulfitom je bilo le malo storjenega za odstranitev odpadne lužnice s sežiganjem. Glavni produkt izgorevanja CaSOi je bil brez vrednosti za regeneracijo, pri uparavanju lužnice pa povzroča težave, ker se izloča kot kotlo-vec. Toda, če se namesto kalcijevega bisulfita uporablja magnezijev bisulfit. je regeneracija uporabljenega MgO in S02 s sežiganjem možna in tudi relativno enostavna. Regeneracijski postopek sam pa je bil odkrit po G. H. Tomlinsonu v 19. stoletju. Ta postopek so sedaj izkoristili tudi pri regeneraciji kemikalij v magnefitnem postopku. Pri upa-revanju magnezijeve odpadne lužnice na ustrezajočo koncentracijo in sežiganjem le-te, anorganske soli razpadejo v SO« in visoko reaktivni MgO. Sproščena toplota pri tem izgorevanju se uporablja za proizvodnjo cenene pare. Izgorevanje mora biti vodeno tako, da v času ko imamo polno izgorevanje organskih substanc, ne pride do prežganja MgO, ker v tem primeru izgubi svojo reaktivnost. Pri regeneraciji pridobljena S02 in MgO med seboj zlahka zreagi-rata ob prisotnosti vode v Mg (HSOs^), ki ga ojačimo še z dodatnim S02 v kuhalno kislino. Večje število sulfitnih tovarn v ZDA uporablja danes ta postopek, predvsem na zahodni obali Amerike, kjer je dovolj ustrezajočega lesa za sulfitno kuhanje. Ker je za kislo sulfitno kuhanje važna vrsta lesa, ta omejuje njegovo uporabnost. Na drugi strani pa imamo kraft postopek, ki je neodvisen od vrste lesa in zato je dosegel tak razvoj. Pri magnefitnem postopku odpadejo omejitve kislega sulfitnega postopka, kajti eden od najvažnejših momentov je uporaba vseh vrst lesa vključujoč smreko, bor in gost trdi les, ki ni bil primeren za kuhanje s kislim sulfilnim postopkom. Celuloza, pridobljena po tem postopku, ima vse prednosti sulfitnega postopka: visoko belino pred beljenjem, nizko porabo energije pri mletju, nizki stroški pri beljenju itd. Zaradi mehanske lastnosti pa precejšnje izboljšave. Postopek je bil odkrit v letu 1956 pri »Howard Smith Paper Mills« v Cormvallu, Canada. Karakteristično za kuhalno kislino je, da je po sestavi približno enaka tisti iz magnezijevega kislega postopka, le da ne vsebuje proste prebitne žveplaste kisline. Kislina ima pH med 3 in 4 (pri kislem sulfitnem postonku pa je pH med 1 in 2) in vzdrževanje pH v tem območju opravljamo med kuhanjem s kontrolo pritiska v kuhalniku. Temperatura kuhanja je višja kot pri konvencionalnem kislem sulfitnem postopku. Sulfoniranje lignina je pospešeno in zato čas kuhanja krajši. Tako dobimo celulozo z večjimi izkoristki za dano klorno število in z večjo trdnostjo kot pa je celuloza kislega sulfitnega postopka iz istih vrst lesa. Celuloza se lažje beli do boljše beline in še pri večjem klornem številu in večji porabi belilnih sredstev nam boljši izplen po beljenju gornje kompenzira. Magnefitni postopek ima prednosti pred drugimi postopki, ki imajo za osnovo magnezij, v enostavni regeneraciji. Dvostopenjski magnefitni postopek je bil odkrit leta 1958 pri Hovvard Smith Paper Mills s poudarkom pridobitve zelo močne celuloze. Pri tem postopku je kot pri prejšnjem glavni del kuhanja izvršen pri pH 3 do 4, v drugem delu, po začetni sulfona-ciji lignina, pH naraste na 5,5 do 6,5 z dodatkom MgO v kuhalnik. Postopek je voden tako, da ne pride do razgradnje celuloze v zadnji fazi delignifikacije. ‘Zato ima dobljena celuloza boljše mehanske lastnosti z res minimalnimi izgubami pri istem klornem številu kot pri enostopenjskem magnefitnem postopku. Dvostopenjski kisli postopek je bil vpeljan pri Weyerhaeuser CO. raziskovalnem inštitutu leta 1959. V prvi stopnji uporablja kislino, ki je mešanica monosul-fita — bisulfita in pH 5 do 6. Druga stopnja je vodena po načinu enostavnega kislega sulfitnega kuhanja. Postopek je važen zaradi visokih izplenov in posebnih lastnosti celuloze. Važno za ta postopek je, da ima kislina uporabljena v obeh stopnjah pH višji kot 5, kar je bilo do odkritja tega postopka nemogoče. Lastnosti magnefitne celuloze so proučevali različni avtorji. Celuloza se hitro hidrira, ima visoko belino pred beljenjem. Mehanske lastnosti so sicer slabše kot pri kraft celulozi, so pa veliko boljše kot pa pri celulozi kalcijevega postopka. Tudi izkoristki so veliko 'boljši in vse to poudarja važnost postopka. Izkoristek po beljenju je pri magnefitnem postopku boljši kot pri konvencionalnem po kloriranju. Poizkusi so bili narejeni z navadno smreko ter mešanico ameriške smreke z mehkim in trdim lesom. Napravili so primerjave med smrekovimi celulozami dobljenimi z različnimi postopki: magnezijev bisulfit, natrijev bi- MLADI SE IZOBRAŽUJEJO VEVČE, januarja — Z namenom kar se da dosledno izpolnjevati sklepe lanskoletne konference ZM našega obrata in pa dejanska potreba po kadrih sta narekovali izvedbo sklepa o izobraževanju perspektivnega mladinskega kadra. Ugotovitev, da mladini manjka družbeno-političnega znanja, je privedlo do ustanovitve Mladinske politične šole v Mostah, ki jo je organiziral Občinski komite ZMS Moste-Polje s sodelovnjem delavske univerze. Šola se je začela januarja 1964, in bo trajala ca. 2 meseca. Iz našega aktiva je odšlo v šolo, po sklepu TK, ? mladincev: Jože Žibert, Jože Tomažič, Bojan Trtnik, Rifat Muranooič, Vinko Zupančič, Anton Perko in Jože Tomšič. Predavanja so v popoldanskem času. Mladi obravnavajo družbenoekonomsko graditev SFRJ, industrijo in kmetijstvo naše komune, družbeno-poli-tično ureditev naše družbe z razvojem mladinskega gibanja pri nas, aktualne naloge ZM o naši komuni itd. Omenjeni program ima namen izpopolniti dosedanje vrzeli in usposobiti mlade, da bodo v najkrajšem času sposobni v našem aktivu izvrševati še odgovornejše naloge. sulfit, sulfat in kalcijevim kislim postopkom. Prišlo so do zaključka, da pri izkoristku 55 °/o mag-nefitna kuha daje celulozo z nižjim _Roe številom (nižja trdota), ki ustreza nižji količini lignina, kot pa ustrezajoče celuloze pridobljene z drugimi metodami vključujoč celulozo NaHSOa postopka. Z ozirom na opaciteto, prepogibe, utržnost in razteznost ima celuloza magne-fitnega postopka (prav tako kot celuloza NaHSOs postopka) boljše vrednosti kot celuloza kalcijevega bisulfitnega postopka, toda slabše od tiste pridobljene po sulfatnem načinu. Avtorji vodijo možnosti priprave beljene celuloze magnefitnega izvora, ki imajo enake lastnosti kot sulfatna celuloza. Primerjali so celuloze magnezijevega bisulfit postopka s kalcijevim bisulfitnim in sulfatnim postopkom. Izkoristek beljenja je bil pri magnezijevem bisulfitu višji kot pri kalcijevem še pred beljenjem in porabo klora pri magnezijevem bisulfitu je nižja. Dognano je bilo tudi, da so cene celuloze po potrošnji lesa in belilnih sredstev pri magnefitnem najnižje, predvsem pri proizvodnji nebeljene celuloze z izkoristki nad 50 %>. Odkritje dvostopenjskega magnefitnega postopka daje možnosti pridobivanja še kvalitetnejših celuloz. Tako so naredili vrsto poizkusov, da so lahko primerjali izkoristke, lastnosti in stroške celuloze dobljene z mag- Se še spominjate? V Količevo so pripeljali nov sušilni valj za kartonski stroj ... nefitnim, dvostopenjskim mag-nefitnim, dvostopenjskim kislim in kraft procesom. Narejenih je bilo več poizkusov kuh za vsak proces z namenom dobiti območje klornih števil tako, da bo izkoristek, mehanske lastnosti i,n cene beljenja v odvisnosti od klornega števila. Se pravi, da je bilo kuhanje pri vseh štirih postopkih izvršeno tako, da so dobili celulozo čimbolj enakih trdot, ker le tako so potem lahko primerjali postopke med seboj. V vseh primerih so celulozo po kuhanju obdelovali v istem desintegratorju, jo prebrali in določili izkoristek, ki se od postopka do postopka razlikuje. Za prikaz razlike so dobljeni izkoristki pri klornem številu med 7,0 ih 7,6 prikazani v tabeli I. Tabela I Postopek Dvostopenjski kisli . . Magnefit ...... Dvostopenjski magnefit Kraft................. Klorno število 7,4 7,0 7,6 7,3 Izkoristek 57,05 52.90 52,20 47.90 Vidimo, da izkoristek variira od 47,9 odstotkov za kraft do 57,05 odstotkov za dvostopenjski kisli postopek, medtem ko imata magnefitni in dvostopenjski magnefitni skoraj enaka izkoristka in zavzemata srednje mesto. Belina nebeljene celuloze magnezijevih postopkov je močno nad kraft celulozo, tabela II. DROBNE VESTI IZ VEVČ Na 15. redni seji delavskega sveta podjetja so pregledali proizvodni plan za leto 1964. Ker se jim je po predloženih Dodatkih zdel plan realen, so ga tudi potrdili. Samoupravnim organom je bil predložen plan stroškov za reprezentanco in reklamo v letu 1964. Stroški naj bi bili minimalni in zadoščali le nujnim potrebam. Tako so namenili: Za reklamo 3,100.000 din, za reprezentanco 1,950.000 din, za sejme in razstave 6,000.000 din, za razpise, čestitke in objave pa 450.000 din. Plan investicijskega vzdrževanja za leto 1964 je potrjen v skupni vrednosti 254,014.000 din. Od tega bo porabil obrat Vevče 191.812.000 din, obrat Medvode pa Tabela II Postopek Belina v G. E. Dvostopenjski kisli . . . 65,5 Magnefit................65,1 Dvostopenjski magnefit . 54,3 Kraft...................24,8 Odpornost na prepogibe je najboljša pri kraft celulozi, slabša pri dvostopenjskem kislem postopku, magnefitna celuloza je v sredini. (Konec prihodnjič) KAJ STORITI? KOLIČEVO, januarja — Do nedavnega transportni delavci v Papirnici Količevo niso imeli niti umivalnice niti kopalnice. Temu je bilo krivo pomanjkanje prostora. Pred dobrim letom pa smo le uspeli urediti transportnim delavcem primerno umivalnico in 2 kabini za kopanje. Vse je bilo novo: instalacija, bojler in pipe. Po nekaj tednih so bile polomljene in pokvarjene skoraj vse pipe. Nekdo je odvil razpršilce vode v obeh kabinah in jih odnesel. Tudi obešalnik v slačilnici je izginil. Inštalaterji so popravljali neštetokrat vse pipe. Človek bi težko verjel, da je res, da ljudje ne znajo paziti niti na tisto, kar je zanje urejeno! Pa vendar ne pomaga nobeno opozorilo, tudi tisto ne, v katerem je rečeno, da bodo morali kolektivno plačati nastalo škodo. Kako naj uredimo in iz kakšnega materiala, da bodo ostale naprave take, kot morajo biti, se sprašujemo tisti, ki smo od- govorni, da imajo delavci sanitarne prostore v redu? O. T. Kdo je... ? ALI BOSTE REŠILI PROBLEM IZMETA? 62.202.000 din. Kalkulativna stopnja znaša 3,3 °/o od nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Vsota za investicijsko vzdrževanje izgleda na prvi pogled velika, vendar pa pri izrabljenih in starih osnovnih sredstvih dokaj nizka. Dedek Mraz je porabil letos za obdaritev otrok kolektiva kar 900.000 din. Sredstva za to je vzel iz neobveznega rezervnega sklada in jih prenesel na sklad skupne porabe. Delavski svet podjetja je na predlog sindikalne podružnice sklenil, da bodo sindikalno članarino tudi odslej naprej pobirali preko blagajne podjetja. Višina članarine bo različna in bo znašala 0,60 °/o od neto osebnih dohodkov. Služba družbenega knjigovodstva je pred nedavnim pregledala zaključni račun za leto 1962. Ker je bil račun realno in pravilno sestavljen, niso imeli bistvenih pripomb in so ga potrdili. ■ USPEH MLADIH VEVŠKIH HOKEJISTOV Med pripravami za mladinsko republiško prvenstvo v hokeju na ledu so naši mladi hokejisti odigrali prvenstveno tekmo z jeseniškimi mladinci. Zavedajoč se močnega nasprotnika, so vložili vse sile in znanje in uspeh ni izostal. Rezultat se je glasil: Češki namiznoteniški igralci v Jaršah Iz albuma fotoamaterja Slavija : Jesenice 9:2 je in Uspeh nas preseneča, saj bilo srečanje na Jesenicah smatramo, da je to rezultat lepe kolektivne igre in pravilne načrtne in vztrajne vzgoje mladih hokejistov Slavije. KOLIČEVO, januarja — Marljivim igralcem namiznega tenisa iz Papirnice Količevo je s pomočjo kolektivov Induplati Jarše, Svilanit iz Kamnika in ObZTK Domžale uspelo 20. decembra 1963 organizirati v Jaršah namiznoteniški dvoboj med reprezentancama Prage in Ljubljane. Za reprezentanco Slavije so igrali češki reprezentant Stanek, Kudrnač, Kopid-lanski, reprezentantka Lužova in inž. Chylikova, za ljubljansko reprezentanco pa Jazvič, Tomažič, Godina, Vecko in igralke Kokaljeva in Mi-kecova. Točno ob 18. uri je pred nabito polno dvorano pozdravil tuje in domače Brodarji so začeli na začetku VEVČE, januarja — Zima je. Marsikdo se bo začudil, kako to da so se ljubitelji bistric zbudili ravno pozimi. Med brodarji pa se spet sliši zaskrbljenost, kako v tem kratkem času zgraditi čim-več čolnov, da Bi na oomlad začeli z rednimi treningi. Da je to res, bi se najlaže prepričali, če Bi jih videli pri delu v mrzlem prostoru letnega kopališča. Graditelji zatrjujejo, da je mraz n jihov najmanjši problem, ker nimajo časa, da bi jih zeBlo. Vsak mesec nameravajo zgraditi po dva čolna, v januarju bo dokončan samo eden, ker z gradnio še nimajo potrebnih izkušenj in tudi zaradi težje nabave ustreznega materiala. Še večji problem pa predstavlja sani prostor v katerem delajo, ker je v njem prostora le za postavitev modela. Čoln mora biti ves čas na modelu, kar onemogoča hitrejšo, v nekem smislu serijsko izdelavo le-tega. Dodatni problem pa bo nastopil že konec januarja z dz-gotovitvijo prvega kanuja, ker ga ne bomo imeli kam spraviti. jf ■ Š A H Okoli Novega leta je bilo pri nas 111 Po svetu precej šahovskih dogodkov, ki so pritegnili pozornost vseh Prijateljev šaha. Nas Slovence je prijetno presenetil Ljubljančan Zvone Kržišnik, ki si je na državnem prvenstvu zasluženo priboril mojstrski naslov. Največ kometarjev pa je prav gotovo sprožil Bobi Fisher s svojim fantastičnim uspehom na nedavno zaključenem prvenstvu ZDA. Čeprav so igrali vsi najmočnejši velemojstri in mednarodni mojstri ZDA, na čelu z Reshevskim in Benkojem, si Bobi ni pustil odvzeti niti enega samega remija. Neusmiljeno je podiral drugega za drugim. Kaj podobnega šahovski svet še ni doživel. Vse tako kaže, da bo, sedaj ne več hiali Bobi, ampak že resni mladenič Robert Fisher, glavni pretendent za naslov svetovnega šahovskega prvaka. Rusi se bodo morali krepko pomuditi, če ga bodo hoteli zaustaviti v Vegovem zmagovitem pohodu. Danes smo vam pripravili nekaj novega: šahovski problem, v katerem ima beli nalogo, da v dveh potezah uiatira črnega na vse njegove obrambne možnosti. m. m m, s II m v//', •////// m m m m m i » wt n# MAT V 2. POTEZI Upamo, da za naše šahiste ta oreh ne bo pretrd. za tri izžrebane pravilne rešitve so Predvidene tri nagrade: L 1500, 2. 1000, 3. 500 dinarjev. Rešitve (vsaj prvo potezo!), pošljite “P 15. 2. na naslov: Vide Vavpeti?, Papirnica Količevo, Domžale. Marsikdo se bo verjetno vprašal 'kdo so ti, ki se ukvarjajo s tem športom in ali se jim lahko tudi sami pridružijo? Vsakdo, ki želi postati kanuist ali kajakaš, športni tekmovalec ali športnik-izletnik, si to lahko omogoči in izpolni svoje želje v družbi fantov in deklet sekcije »Ljubljanskega brodarskega društva, v Vevčah.«- goste v imenu organizatorjev ing. Niko Belšak in jim zaželel čim več zmag in prijetno bivanje pri nas. Po pozdravnem nagovoru je vse igralce in igralke predstavil publiki, jim izročil spominska darila in otvoril tekmovanje. Pri moških reprezentancah je zmagala Ljubljana z rezultatom 5:4 pri ženskah pa Praga z rezultatom 3:1. Ekshibicijski dvoboj med Stanekom in Veckom se je končal z zmago Vec-ka 2:9. Po končanem tekmovanju so bili vsi Igralci in Igralke povabljeni na majhno zakusko, kjer so v družbi organizatorjev preživeli nekaj prijetnih uric v medsebojnih pogovorih. Prireditev je v športnem kakor tudi propagandnem pogledu popolnoma uspela in nam bo ostala v lepem spominu. jim MLADI HOKEJISTI »SLAVIJE« MLADINSKI PRVAKI SLOVENIJE VEVČE, januarja — Minuli teden je bilo v Ljubljani mladinsko prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu. Razen Slavije so sodelovala še moštva Jesenic, Olimpije in Celja. Prvo mesto je osvojilo moštvo Slavije z zmagama nad Olimpijo (8:2) in Jesenicami (8:1). Jože Vidmar, delovodja dodelave papirja in kartona na Količevem, je tudi alpinist. Ta motiv je tov. Jože posnel na Gross- glocknerju Kako se bomo vozili Konjiček upokojenega sušilca papirja Lovra Jagra je športni ribolov. Na Ljubljanici v zatonu pod tovarniškem mostom se mu je nasmehnila sreča. Ujel je ščuko, ki je tehtala 5 kg in 9() ,1 L- a ČESTITAMO! Vsi zaposleni -imamo vsa-k dan opravka s 'prometom. V službo hodimo pelš, ali pa se vozimo s kolesom, mopedom, motornim kolesom, avtom ali pa z javnimi prometnimi sredstvi. Vozniki, ki ipri nas v naj večjem številu uporaidjajo cesto, so kolesarji in mopedisti. Število kolesarjev v Sloveniji si lahko -predstavljamo, saj imajo danes pretežno v vsaki družini vsaj eno dvokolo. Število mopedistov je približno enako številu registriranih motornih vozil in priklopnikov in se giblje nekje okrog 75.000. Ni moj namen 'Statistično poročati o stanju prometa v Sloveniji. Ob pregledu dvokoles v kolesarnici neke tovarne je bilo ugotovljeno, da -so le 3 dvokolesa sposobna za javni promet. To je porazna slika neprizadevnosti in malomarnosti. Med najosnovnejšo opremo dvokolesa spada'dinamo, luč, odbojno steklo in brezhibna zavora. S tako opremije-nini dvokolesom in upoštevan jem prometnih predpisov je kolesar varen v javnem prometu. Visoka gostota prometa na naših cestah omogoča zlasti v zimskih jutranjih in nočnih urah vožnjo avto- PAPIRNICAR JI NA SLOVENSKEM PRVENSTVU KOLIČEVO, januarja — Naši namiznoteniški igralci so se 14. in 15. decembra lanskega leta udeležili slovenskega prvenstva posameznikov in parov v Ljubljani. Prvenstva se je skupno udeležilo 126 igralcev in igralk iz vseh krajev Slovenije. Papirnico Količevo so zastopali naslednji igralci: Vide Vavpetič, Janez Kožar, Marjan Stražar, Janez Mežan, Stane Skok in Milan Deizinger. Prav gotovo je bila to rekordna udeležba igralcev Papirnice na slovenskih prvenstvih doslej. Žreb večini naših tekmovalcev ni bil naklonjen, saj so se že v prvih kolih srečali s tekmovalci mednarodnega slovesa kot so Teran, Tomc, Kern, Jazvič in Godina. Od naših sta najbolje igrala Stane Skok in Marjan Stražar, ki sta se v tekmovanju članov B plasirala med 32 igralcev v Sloveniji. Razumljivo je, da na tako kvalitetnem tekmovanju, kot je slovensko prvenstvo, naši igralci pri sedanji kvaliteti in neugodnem žrebu niso mogli pričakovati kakšnih vidnejših uspehov. Ne glede na zadovoljivo uvrstitev Stražarja in Skoka lahko trdimo, da je bil določen uspeh dosežen že s samo udeležbo na takem tekmovanju. NOVI OBČINSKI PRVAKI KOLIČEVO, januarja — Pod pokroviteljstvom Občinske zveze za telesno kulturo Domžale je Namiznoteniški klub Papirnice Količevo 18. in 19. decembra lanskega leta organiziral občinsko prvenstvo v namiznem tenisu (prvenstvo moštev, dvojic in posameznikov). Nastopilo je 8 moštev in 30 posameznikov. Pri moštvih so se potegovala za najboljši naslov tri moštva Papirnice Količevo, dve moštvi Usnjarja iz Domžal, moštvo »LIP« Radomlje, Partizan Rova in Partizan Jarše. Moštveni prvak je postalo moštvo Papirnice II. v postavi Vide Vavpetič, Stane Skok in inž. Janez Mežan, pred Papirnico I, za katero so igrali Janez Kožar, Marjan Stražar in Milan Deizinger, in Papirnico III (Poljanšek, Rajgel, Sušnik). Med posamezniki je po hudih borbah zmagal Vide Vavpetič pred Kožarjem in Dei-zingerjem, medtem ko sta bila v konkurenci dvojic najboljša Kožar in Stražar pred dvojicami Skok-Vavpe-tič in Miklavčič-Deizinger. Prvoplasi-rani so prejeli praktična darila in diplome. SLOVO KEGLJAČEV OD LANSKEGA LETA KOLIČEVO, januarja — Najvnetejši privrženci kegljaškega športa v Papirnici Količevo so se za uspešen zaključek leta dogovorili med seboj za prijateljsko borbeno tekmo med de-lavničarji in uslužbenci. Favoriti tega srečanja so bili vsekakor delavničarji, saj v svojih vrstah združujejo večino najboljših kegljačev v Papirnici. Da bi pa srečanje potekalo brez kakršnihkoli incidentov, so povabili za sodniško mizo mednarodnega sodnika Jožeta Zevnika, ki je s svojim odličnim sojenjem opravičil svoj mednarodni sloves. Prvo tekmo so delavničarji po odlični igri Frica Majheniča in Janeza Kožarja odločili v svojo korist z veliko razliko v kegljih. (Opomba uslužbencev: »Imeli so krompir.«) Drugo tekmo pa so požrtvovalni uslužbenci vzeli bolj resno in že v samem začetku prikegljali toliko kegljev v svojo korist, da jim je ta zadostovala za končno zmago. Srečanje se je tako končalo z rezultatom 1:1 fn bo po mnenju sodnika potrebna še tretja tekma na nevtralnem kegljišču. jm mobilov le s kratkimi lučmi. Kolesarji naj pomislijo, da jih avtomobilist pri zasenčeni osvetlitvi ceste težko opazi, če dvokolo nima žarometa ali odbojnega stekla. V nekaterih državah so že obvezno uvedli pedale, ki ponoči odbijajo svetlobo. Bilo bi koristno, če bi tudi HTV služba n,peljala kontrolo, ali so prevozna sredstva, kd jih sicer obvezno tehnično ne pregledujejo, res varno opremljena. Veliko nesreč se zgodi na poti v službo. Po predpisih opremljeno dvokolo pa tudi predstavlja določeno tehnično varnost za uporabnika, seveda, če je tudi sicer v uporabnem stanju. Besede mopedistom naj veljajo predvsem v informacijo. Z novim zakonom o prometu je predviden' za vse voznike mopedov obvezen »A« izpit, ki sicer volja za voznike vseh vrst motornih koles. Zato naj bi društva Ljud- ske tehiiiiike po podjetjih že sedaj organizirala tečaje za voznike amaterje »A« kategorije. Ko ho omenjeni zakon stopil v veljavo, bo pozno, bližnja Avto-mo-to društva pa bodo preobremenjena, ker je že sedaj preveč kandidatov za amaterske šoferske izpite. Znani slovenski smučarski skakalec in slikar Albin Rogelj je nekoč na postavljeno vprašanje, katero vozilo Slovenci najbolj uporabljajo, odgovoril is karikaturo postavnega možaka, ki se pelje v sodu na štirih kolesih...!! Novi zakon o prometu predvideva absolutno treznost za vse poklicne voznike, dopušča pa 0,5 °/o alkohola v krvi za šoferje amaterje. Ne želimo se spuščati v komentarje, koliko je slo vensko poprečje, vsekakor pa bodimo obzirni do sebe in drugih ter si zagotovimo varno vožnjo. N. B. ZA RAZVEDRILO PREKRATKE OSEBNE IZKAZNICE Ko so podaljševali veljavnost osebnih izkaznic, je bilo na oglasnih deskah obvestilo in med drugim je pisalo: j>Y podjetje bodo prišli zastopniki TNZ in podaljševali izkaznice. S tem boste prihranili na času, zato ne pozabite prinesti osebnih izkaznic s seboj zaradi podaljšanja.« Hudomušnež pa je dejal: »Glej, glej, kar naenkrat ®o ugotovili, da so izkaznice prekratke.« OB PROSLAVI 120-LETNICE V slovesno okrašeno dvorano so pred pričetkom slavnostne seje prihajali povabljenci. Prvi dve vrsti sedežev sta bili rezervirani. Dežurni je imel precej dela: »Halo, tovariš, ti dve vrsti sta pripravljeni za goste!«. »A tako, kje pa imate sedeže za redke?« ANEKDOTA Tovariš ing. Bonač, ko je bil pred leti še tehnični direktor Papirnice Vevče, je večkrat dnevno obhodil obrat. V strojni dodelavi papirja je gladilca Miho Mejača večkrat opazil, da dela sede. Pobaral ga je: >No, kaj boste pa delali, ko boste v pokoju, ko že sedaj toliko sedite?^ »Takrat bom pa ležal, tovariš inženir,4: mu je ta odgovorit. RAREBUS ZLOGOVNI MAGIČNI KVADRAT 1. Del imena naših republik 2. Surovina za izdelavo papirja 5. Hrib v Ljubljani 4. Potno dovoljenje 5. Predlog REBUS Med pravilnimi rešitvami rebusa v 12. številki »Našega dela« je žreb nagradil: 1. nagrada 1500 din — Lukec Betka 2. nagrada 1000 din Klešnik Stane 3. nagrada 500 din Tatič Drago Tudi med pravilnimi rešitvami današnjih rebusov bomo izžrebali tri nagrade v istem znesku. Pohvale za novo ureditev obratne menze KADROVSKA SLUŽBA POROČA VEVČE, januarja — Iz malega bifeja in slabo urejene kuhinje, ki sta se stiskala y prostorih bivšega skladišča strojne opreme, se je obrat družbene prehrane preselil v na novo preurejene prostore, kjer je bila nekdaj vevška restavracija. Rekonstrukcija restavracijskih prostorov je trajala skoraj leto dni. Morda bi se dalo delo malo pospešiti. Bila pa so potrebna temeljita popravila, ne samo s preureditvijo prostorov, tj. adaptacijo Rdečega kotička in prostora, kjer je Brila sindikalna knjižnica. Preurediti je bilo treba stopnišče za stanovalce v zgornjih prostorih zgradbe, popraviti tlak. električno napeljavo, ki ni bila dimenzionirana za obremenitve električnih naprav v novi kuhinji, zgraditi kaj novega, drugo pa spet podreti.. . Človeku, ki stopi v lokal, se zdi, da so po večkratni preureditvi sedaj prostori le taki, kot jih zahteva moderen obrat te vrste, obenem pa ima občutek ugodja in sproščenosti. Dobro urejena družbena prehrana je za obrat Vevče nujnost, ki je ne bomo mogli nikdar več pogrešati. Dokaz za to so številni obroki toplih in hladnih jedil, ki jih dnevno izdajajo. Temu številu se ni čuditi, če vemo, da je v podjetju zaposlenih do dvesto mladih, samskih ljudi, ki so odvisni le od dnevne preskrbe izven lastnega stanovanja. Veliko pa je tudi poročenih, kjer sta zaposlena mož in žena, ki se tu hranita. Polurni odmori med delom ob dobri organizaciji obrata prehrane zadostujejo, da se ljudje usedejo in v miru použijejo svoj zajtrk ali malico. Čeprav so preskrbovalni prostori izven območja tovarne, v prvem mesecu obratovanja družbene prehrane ni bilo opaziti, da bi člani kolektiva nepravilno izrabljali polurni izhod iz podjetja. Točno odhajajo in se pravočasno vračajo. Če pa bi se stanje okoli discipline pri izhodu poslabšalo, bodo morali pač vodje oddelkov vzeti stvar v roke. Tudi cena toplih obrokov ni pretirana. Kupiš lahko bon za H>0 din, za katerega pa plačaš le 70 din, če si član kolektiva. Ostalih 30 din regresira tovarna iz osebnih dohodkov. Tak je bil siklep delavskega sveta in malo je članov kolektiva, ki mislijo, da- ta sklep ni pravilen. Ta sklep se bo izvajal toliko časa, dokler finančni rezultati menze ne bodo ugodnejši. Iz miz so izginili pločevinasti krožniki in aluminijaste žlice, ki iuiso več delali časti ne ljudem ne času. Lepo je, če se delovni človek lahko dostojno usede za mizo in je postrežen z lepšim priborom in posodo. Bralec se 1» gotovo vprašal, kako je z vsebino v posodi. Sodimo, da je tudi ta mnogo boljša, kot je bila v preteklosti. Ne vemo ali so tu zasluge osebja ali pa glede tega veje drug veter. Vsekakor so ljudje zadovoljni glede okusnosti hrane kakor tudi količine. Razumljivo pa je, da za vse in vsak dan ne bo pogodu. Važna je kalorična vrednost hrane in pestrost sestavljanja jedilnika, vsaj toliko časa, dokler ne zadenemo na odločujoči faktor — ceno. Prav bi bilo in to si tudi vsi obiskovalci želijo, da kvaliteta ostane vsaj taka kot je bila prvi mesec, morda pa bi se malenkosti dale celo še izboljšati, če bo le še naprej vladal red in prizadevnost osebja in vodstva menze. Še nekaj bi morali urediti. Pri polurnem odmoru gredo z delovnega mesta k malici le tisti delavci, ki niso neposredno vezani z neprekinjenim delovnim postopkom, ne pa osebje papirnih strojev, dodelave papirja in priprave papirne snovi. V te oddelke bi bilo potrebno toplo hrano dobavljati v zato prirejenih posodah. V glavnem pa smemo reči, da je nova ureditev prehrane velik napredek, ki ga bo treba zadržati in še izpopolnjevati. k DROBNE NOVICE Inštitut za celulozo in papir, ki je imel vsa leta svoje delovne prostore v Vevčah, se je preselil v nove prostore v Ljubljano, blizu Tehnične šole. Bogošičeva st. S. DS podjetja je sklenil, da se vsa osnovna sredstva podjetja, ki jih je inštitut uporabljal, brezplačno prenesejo na to ustanovo, razen klimatske naprave. To napravo bo inštitut do nadaljnjega še uporabljal, vendar kot izposojeno osnovno sredstvo. Delavski svet je menil, da je način sodelovanja koristen za podjetje in ustanovo. IZ OBRATA VEVČE PRIŠLI V MESECU DECEMBRU 1963: Kristina Mali, pomožna kuharica, Jolanda Kamšek, tehnološki laborant, Zdenka Flerin, tehnološki laborant, Marijan Pavšič, referent za instru-mentacijo, Metod Zorko, praktikant v proizvodnji, Alojzija Zupančič, pomožna kuharica, Ivan Perc, nanosilec na holandcih, Helena Oman, kuharica I., Pavla Tomažič, blagajničarka v okrepčevalnici, Jože Teršar, praktikant, Alojzija Kvartuh, knjigovodja I., Martin Potočnik, brusilec lesa, Olga Tičar, natakar H., Marija Jeriha, obračun, in stat. OD, Marija Drozg, kuharica I. ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1963: Ivan Virant, upokojen, Anica Lukane, sporazumno. Handija Hadžimuratovič, neopr. izostal 7 dni, Muharem Sarkič, neoprav. izostal 7 dni, Ivan Rojc, neopr. izostal 7 dni, Kuža Setar, neopr. izostala 7 dni, Anton Seme, upokojen, Franc Intihar, upokojen, Jakob Zupančič, upokojen, Karel Babnik, upokojen, Henrik Zajc, upokojen. POROČILI SO SE: Drago Mihelič s Štefko Brajer, Janez Ošlaj z Jožefo Kramžar, Jože Šegina s Fani Jemc, Janez Gašperšič z Anico Blokar, Anton Zupančič z Ano Pavkovič. Čestitamo! RODILI SO SE: Petru Kočarju, sin, Alojzu Tomažiču, sin, Edu Aliču, hčerkica. Čestitamo! IZ OBRATA MEDVODE V DECEMBRU 1963 SO SE ZAPOSLILI: inž. Dušan Kogej, vodja II. faze proizvodnje celuloze, Janez Zajec, referent priprave dela za strojno vzdrževanje, Duro Zadravec, nakladalec lesa in žamanja, Avgust Okršlar, pomožni ključavničar, Demajlj Demajlj, razkladalec surovin, Anton Jarc, ključavničar, Pridne kuharice zdaj pripravljajo obroke v preurejeni kuhinji Komentar o higiensko tehnični varnosti - podrejeni in nadrejeni DROBNE NOVICE IZ VEVČ Ekonomska enota II. PS ni mogla dosegati planirane proizvodnje zaradi pokvarjenega zobatega kolesa, katerega popravilo je trajalo več tednov. Zato je UO sklenil, da se pri obračunu OD prizna izpadla proizvodnja do 16. 12. 1963. a Prodajnemu oddelku je uspelo znižati število dolžnikov na 580,000.(H)0 din, kar je zadovoljivo. B Začeli smo s sklepanjem pogodb za dobavo lesa 1964. Situacija nabave celuloze se je sicer zboljšala, vendar bomo morali še uvoziti 700 ton. Uvozili bomo tudi 1500 ton kaolina, ker rudnik Črna pri Kamniku ne zmore vseh naročil. ■ Podjetje je pristopilo v poslovno združenje »INDUSTRIJSKI BIRO«. Sklenili so, da bomo industrijsko onremo uvažali preko tega združenja. Ob novoletnih praznikih je dedek Mraz poslal iz vevškega obrala po 2000 din vsem tistim delavcem, ki že drugo leto služijo vojake, pa tudi tistim, ki bodo na odslužen ju samo eno leto. Ko smo v nalših podjetjih pričeli uvajati službo higiensko tehnične varnosti, se lepo vrsto let ni mogla razživeti tako, kot smo si to želeli. Takratna ovira je bila v glavnem na strani tehničnih kadrov, ki so z nezaupanjem gledali v novo zvrst dela, češ kaj pa je tega treba, »sedaj bomo še odgovarjali, če bo kdo neroden ...« V letih žilavega dela ii n z raznimi 'zakonskimi predpisi ter posegom inšpekcije dela se je tehnična služba vživela v to, da upošteva varnost pri delu kot enakovrednega činitelja v proizvodnji. Uspeli smo tudi pri nekaterih mojstrih in preddelavcih. da z nalogom za izvršitev nekega dela dajo tudi navodila, kako se mora 'delo opravita, da bo varno opravljeno. Na žalost, tega še ne izvajajo vsi nadrejeni, čeprav je obvezno. * ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi našega dobrega očeta in moža JOŽETA RAVANSKA delavca v Papirnici Količevo se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku priskočili na pomoč in z nami sočustvovali. Iskrena hvala vsem, ki so nam izrekli sožalje in dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni upravi podjetja, sindikalni podružnici ter vsem delavcem Papirnice Količevo za njihovo veliko pomoč. Se enkrat vsem iskrena hvala! žalujoča žena in sinova Tako smo v prvih letih uvajanja HTV službe ugotovili, da je HTV pastorka v podjetju. Biti bi morala enakovredna drugim službam, a so jo ignorirali vsi tisti, ki bi jo morali prvi uvajati in tisti, ki bi morali upoštevati njena navodila pri delu. V papirni industriji smo uspeli, da higiensko tehnična služba ni več pastorka, da je tehnična služba priznana za enakovredno vsem drugim in da se trudijo v vsem zadostiti varnostnim pogojem, ki naj bi bila na delovnem mestu. Vendar pa danes naletimo na mnogo težji odpor, to pa je odpor tistih, katerim ta varnost neposredno velja. Tu pa so vzroiki odpora mnogo bolj zakoreninjeni, ter jih bo mnogo težje odpraviti kot smo jih pri tehnični službi. Vzemimo na primer nepravilen način dela, ki je v danih pogojih zelo nevaren, vendar ga delavec mogoče izvaja že 20 let. Tako je naučil delati že na desetine drugih mlajših delavcev. Kako je težko odvaditi delavca takega načina dela, ve samo tisti, ki je že kdaj to poskusil. Morda pa bo uspel le za toliko časa, dokler bo zraven, saj se nato največkrat nadaljuje po starem. Ne smemo pozabiti, da je »stara navada železna srajca«. Ne bi smeli trditi, da tudi na tem področju ne napredujemo, toda silno počasi. Človek bi pričak*o-val, da bodo tisti, katere hočemo obvarovati pred poškodbami, prvi upoštevali in se sami borili, da bi odpravih nevarne načine dela, ki so morda desetlet ja res obstajali, a so se dogajale tudi nesreče. Zato še vedno lahko trdimo, da je higienska tehnična varnost še vedno pastorka v podjetjih, samo ne tako kot prejšnja leta. Zal se nekateri bolj zanimajo za tista osebna sredstva, ki jim osebno koristijo, druga jih ■pa prav malo zanimajo ali pa jih celo odklanjajo. Ko pa pride do nesreče, pa vedno najdemo izgovore in vzroke, le lastne krivde ne priznamo nikoli, če je še tako očitna. Tedaj ne priznamo, da smo sami krivi in da nikakor ne moremo upoštevati navodil, če nam ta ne ugajajo. Če se hoče nadrejeni zaščititi, mora proti tistim kršilcem disciplinsko ukrepati. Tudi v tem primeru ne postaja priljubljen. Sedaj pa naj vsak pri sebi pomisli, kako smo včasih krivični in nepošteni do nadrejenih in tudi do sebe, ker ne pomislimo, da se z opozorili ali ukrepi želi le nam dobro in da predpostavljeni le izpolnjujejo svojo dolžnost. V primeru nesreče bo prav nadrejeni poklican na odgovornost tudi pred sodišče, če se ugotovi njegova krivda. Če se ugotovi, da je delavca sicer opozoril, ta pa ni upošteval opozorila, ga to še ne reši odgovornosti, kajti v takem primeru bi moral zahtevati pod disciplinsko odgovornostjo delavca, da upošteva navodila in predpise. Sedaj pa presojajmo ali so nadrejeni upravičeni zahtevati, da se varnostna navodila brezpogojno izpolnjujejo ali ne. T. O. Hasan Brakič, nakladalec lesa in žamanja. V DECEMBRU ODŠLI IZ OBRATA: Alojz Mohar, razkladalec surovin, samovoljno, Alojz Debeljak, razkladalec surovin, samovoljno, Ivan Košir, razkladalec surovin, samovoljno, Mihael Benedičič, nakladalec lesa in žamanja, samovoljno, Branko Curk, razkladalec surovin, samovoljno. V mesecu decembru je tov. Jože Čarman uspešno opravil izpit za VK delavca-ključavnlčarja. Iskreno čestitamo! Iz papirnice Količevo V MESECU DECEMBRU SO SE ZAPOSLILI: Tone Petrič, vnašalec v Hy, Janez Rožič, razkladalec surovin, Slavko Lipovšek, razkladalec surovin, Janez Kosmač, ekspeditor, Ivan Lipovšek, razkladalec surovin, Franc Lekan, razkladalec surovin, Anton Capuder, snemalec lepenke, Nikola Duper, razkladalec surovin, Milan Spasič, razkladalec surovin, Ivan Burja, razkladalec surovin, Matilda Novak, sortirka kartona, Marija Jelovšek, dovoz in odvoz papirja, Derviš Osmankovič, razkladalec surovin, Anica Barlič, dovoz in odvoz papirja, Elkaz Murič, delavec v KC, Štefan Klemenc, vnašalec v Hy, Marija Klopčič, pomožna delavka v dodelavi lepenke, Jože Javoršek, snemalec lesovine, Ivan Bravhar, razkladalec surovin, Miroslav Lipič, razkladalec surovin, Majda Zabnikar, servirka, Anica Hiršman, dovoz in odvoz papirja, Marija Marinček, dovoz in odvoz papirja, Drago Grujič, delavec na holandcih KS I, Anton Kogoj, snemalec lesovine, Peter Grujič, vnašalec v Hy, Justina Kregar, pomožna delavka v dodelavi lepenke, Slavka Cene, dovoz in odvoz papirja, Klementina Korbar, dovoz in odvoz papirja, Vinko Stražar, snemalec lepenke, Ahmed Melkič, snemalec lepenke, Franc Hribar, razkladalec surovin, Nedo Nikolič, razkladalec surovin, Dominko Gašper, razkladalec surovin, Ivan Labinjan, razkladalec surovin, Anton Birk, razkladalec surovin, Radivoje Stojanovič, razkladalec surovin, Janez Kecelj, kolodrobec PS I, Stane Per, delavec na holandcih KS I. V MESECU DECEMBRU SO ODŠLI: Jože Ravanšek, kolodrobec, Vladimir Uzunovič, razkladalec surovin, Drago Cimbola, razkladalec surovin, Rudi Paštebar, ključavničar, Vida Orehek, števka kartona, Vinko Poljanšek, preddelavec dvoriščnih del, Janez Jasenc, šef proizvodnje, Polona Botolin, pomočnik vodje sušilnega kanala, Franc Franc, razkladalec surovin, Anton Pižmoht, razkladalec surovin. ROJSTVA: Vincencu Merela in Tereziji se je rodila hčerka Marjana, Francu Burja se je rodila hčerka Branka, Alojzu Gregorinu in Mariji se je rodil sin Srečko, Janezu Levcu se je rodil sin Janko, Josipu Tartara se je rodil sin Josip, Vincencu Kokalju se je rodila hčerka Vida. Srečnim staršem iskreno čestitamo. H DELIL Glasilo delovnih kolektivov Tovarne celuloze In papirja Vevče-Medvode in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Tone Novak. — Uredniški odbor: Franc Brinšek, Marijan Černe, Majda Fras, ing. Janez Mežan, Frane Pančur, Riko Poženel in Stane Robida. — Uredil Danilo Domanj-ko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani