-----   43  ------
Politične stvari.
Dr. Toman o direktnih volitvah.
Že leta 1868. in 1869. so najbolj zagrizeni centra-listi nameravali zoper svojo lastno decembersko ustavo vpeljati direktne volitve in tako ustavolomci postati. Ko bi ne bili dr. Herbat, dr. Bresti in drugi se zoperstavili temu ustavolomu (Verfassungs-bruch), bili bi zagrizenci tako napeli vse sile kakor danes za direktne volitve, ko ta koterija iz vseh kotov policijo na pomoč kliče, da ne bi se motila v svojem protiustavnem početji.
Tudi v deželnem zboru Kranjskem so že leta 1868., še bolj pa leta 1869. bile na dnevnem redu, in v seji 11. oktobra 1869. je nepozabljivi naš Toman na ostro sito djal direktne volitve ter dokazal, da so ustavoverci  pravi   Saturni,   ki  žro svoje lastne otroke.
Dajmo, da dr. Toman dotični kliki povč, kar jej grč.
„Že lansko leto — pravi — smo imeli predlog na direktne volitve, in po opravilnem redu bi moral se ta predlog, ako bi ga bil deželni zbor v posvet hotel vzeti, kakemu odseku izročiti; al deželni zbor ni tega storil in je s tem izrekel, da on o tej stvari še govoriti noče. Če je bilo to ravnanje tiho, bilo je vendar jako glasno, da deželni zbor direktnih volitev neče, ker bi ž njimi sam sebe pokopal.
Direktne volitve so zoper ustavo deželno, in deželni poslanec vsak moral bi živ protest zoper nja izreči, in ko bi državni zbor tudi sklenil, da se voli direktno v državni zbor, vsak poslanec v državnem
zboru   bi   moral   tisti  trenutek  se  odpovedati
*
zboru,   v   kterem   bi   se   smrt Kranjskega deželnega zbora sklenila. (Živa pohvala.)
To, gospfida moja, je važna stvar, najvažnejša, kar smo jih dozdaj imeli, in liberalni motivi, ki jih je gosp. pl. dr. Kaltenegger za direktne volitve naštel, naravnost kažejo, daje centralizacija edino vodilo temu nasvetu.
Gosp. dr. pl. Kaltenegger je rekel za opravičenje svojega predloga sledeče: „s tem se bode ustavna zavest krepčala, ustavno življenje budilo". Ako se ljudstvo vdeleži volitve v državni zbor, bode se ljudstvo bolj zavedalo, — zna biti, da „&erfaffimg$freuttbltcfy" postane.
Gospoda moja, „ustava" je različna. Konštituci-jonalni smo tudi mi; al mi ustavo, kakoršna mora se v Avstriji ustvariti, da bode na srečo narodom, drugače ko gospodje na uni strani razumemo.
Oktoberska diploma je temelj, je podlaga, je izvir konstitucijonalnega življenja v Avstriji; v okto-berski diplomi se je presvitli cesar podal pravice, sam postave dajati in rekel, da hoče jih s posamesnimi deželnimi zbori — tam ne stoji, z „državnim zborom" — dajati. Tam je le veči ali širji državni zbor postavljen za ista opravila, ktera deloma danes delegacije opravljajo, in ožizaneogerske dežele zarad enakih zadev, pa ˇ enega in druzega imajo pošiljati poslance deželni zbori tako, da le posrednje obstoji državni zbor, in to je naravno. Tedaj je v tem rečeno, da izvira postavodaj-stvo iz deželnih zborov zato, ker je premilostljivi cesar ga razdelil med seboj in med deželnimi zbori, in postavodajstvo v državnem zboru nič druzega ni, kakor preneseno od deželnih zborov. Deželni zbori so tedaj vir „konstitucijonalnega" postavodajstva v Avstriji. Tako razumemo mi ustavo našo in te se držimo, in Vi (k levici), ki pravite, da se ustave ne sme nobeden dotakniti, sami podkopujete svojo ljubljeno ustavo; to nam je prav, al tega ne pripustimo, da hočete podreti temelj avstrijskega postavodajstva, naj-večo pravico deželnih zborov, da oni sami imajo izvirno pravico postave dajati in jo posredno v državnem zboru izpolnjevati.    (Živa pohvala.)
V tem leži že naj veča razlika med nami in vami, da mi direktne volitve zametujemo, ker bi potem naša deželna ustava dejansko le šablona postala.  (Dobro!)
Gospod dr. Kaltenegger pravi, da direktne volitve ne kratijo deželne avtonomije; dobro je — pravi -- da je neka meja za avtonomijo, črez mejo pa hoditi je nevarno in črez mejo neče on tej avtonomiji pritrditi. Gospod dr. pl. Kaltenegger pa ni na tanko načrtal te meje, bodi-si, daje izreči hotel to rekoč: da je decem-berska ustava tista meja. Ako je pa ona tista meja, moram gospodu dr. Kalteneggerju opomniti, da v decemberski ustavi nic ne stoji o direktnih volitvah. Vendar pa on hoče zdaj na enkrat ustavo toliko predrugačiti, da bi manj avtonomije dali deželnim zborom. Iz tega se vidi, kaj je našim nasprotnikom avtonomija in kaj meja avtonomije. Vidi se, da je pravica deželna v nevarnosti, po kteri ima deželni zbor pravico, v državni zbor voliti poslance; zato moram odkritosrčno reči, da upam, da deželni zbor bode vedel odbijati take napade, kajti očividno je, da centralistična stranka je nastavila sekiro na deblo, na korenino našega deželnega avtonomnega drevesa. (Pohvala.) Tako pride mnenje, če se objektivno drži, tistih gospodov na svetlo, kteri direktne volitve zdaj zagovarjajo!
Gosp. dr. pl. Kaltenegger je dalje rekel, da je nekaka nezadovoljnost v ljudstvu, da ne voli direktno! Gospoda moja, jaz nisem slišal nobenih takih pritožeb, pritožbe ljudstva pa sem slišal, da ima veliko
preveč voliti. Ne da bi jaz to šaljivo rekel, nego mislim, da ljudje zaupajo svojemu deželnemu zboru; ako volijo naši ljudje, dobro pomislijo, in tako so nas že dvakrat v deželni zbor volili. To je pokazalo ljudstvo, da ono ve, kam in zakaj voli. In če ravno takrat se je slišalo iz ust več nasprotnikov, naj nas nič ve<5 ne voli, je ljudstvo vendar skazalo zopet svojemu razpuščenemu deželnemu zboru zaupanje, ter ga vnovič volilo. Al če bi ne bile tačaa volitve v deželni zbor, ampak v državni zbor, bi se naše ljudstvo ne bilo takrat vdeležilo volitve. (Istina, prav res!) — To je spričalo, kaka zveza je med narodnimi zastopniki in med našim ljudstvom, in da narod stoji zvesto do deželne avtonomije. To pa dokazuje , da je le malo ljudstev tako umnih, kakor je naše slovensko. Meni se zdi, kar nemško avstrijsko ljudstvo zadeva, da to vse na komando dela, pošilja prošnje zoper konkordat in podpisuje prošnje za direktne volitve, in tako naprej vse na komando. Naše ljudstvo pa, čeravno je zavest konstitucijonalna v njem, ni zahtevalo direktnih volitev v državni zbor, njemu gotovo ni za to, da bi se deželni zbori odstranili in da bi se v državni zbor potopili, ampak ono želi, da se avtonomija deželnega zbora povekša; da, ta zavest je v našem ljudstvu. To je gotovo in prepričani ste lahko, da, od kar se v slovenskem jeziku tukaj govori, vse hrepeneče po razpravah sega, jih dobro posluša ali pazljivo prebira, na drugi strani pa s tem ni zadovoljno, kar se v državnem zboru govori in godi.
Gosp. dr. Kaltenegger je rekel, da je treba, da se volijo neposredno državni poslanci zarad tega, da v dotiki ostanejo z volilci in da ti morejo zvedeti, kako so volilci zadovoljni ž njimi. Gosp. dr. Kaltenegger je mislil na to, da ljudstvo zna enemu po zaupnici, drugemu pa po nezaupnici svoje misli in želje izreči. To se pa tudi lahko stori pri posredujih volitvah, kajti vsak poslanec je voljen v deželni zbor od volilcev posamesnih. Iz tega vzroka ni treba zahtevati nepo-srednje volitve. Sicer se pa želje dandanašnji tudi lahko izjavijo po časnikih. In tako tudi znamo slučaje v naši deželi, da se je po Časnikih nezaupnica od volilcev izrekla kakemu poslancu, ali to ga ni premaknilo in ne spreobrnilo. (Veselost, pohvala.) Kajti so tudi taki poslanci, naj bodo voljeni direktno ali indirektno, ki ostanejo tudi po nezaupnici na svojem mestu in se ne brigajo več za volilce. Kako da se poslanec obnaša, koliko se na nezaupnice ozira ali ne, to odvisi od tega, kakor je kdo izrejen, kakor je značajen, ali ima čisto in dobro ali kosmato vest. (Smeh, živa pohvala.)
Nadalje pravi gospod dr. Kaltenegger, da je neobhodno potreba, da bi mi direktne volitve vpeljali zarad enakoličnosti z ogerskimi deželami. Gospdda moja, zopet je vrag p&to pokazal. Da, gospoda moja, ravno tako bi se godilo nam Slovanom, ako direktne volitve vpeljemo, ravno tako, kakor se godi Srbom, Romanom, Slovakom, Hrvatom in Nemcem v ogerskih deželah. (Živa pohvala, re* je!) Tam kraljujejo Magjari, tu pa bi kraljevali Nemci, tako bi mi sami sebe v smrt obsodili. (Pohvala.) Gospodje, no pričakujte, da bodete tako lahko to vojsko izpeljali! Ta vojska, ktero ste zdaj z besedami začeli, zna na drugo pot pripeljati našo ustavo, in tega bodo tisti krivi, ki so sekiro na dobro vkoreninjeno drevo, na deželno ustavo, postavili. Temu pa se bomo kot Av-strijanci ustavili s pomočjo dobro vkoreninjene deželno ustave, drugič z oktobersko diplomo in tretjič z zavestjo vseh avstrijskih narodov, ki se ponemčiti ne dad6. (Pohvala.)
Gospod dr. Kaltenegger pravi dalje, dajte državnemu zboru, kar je državnega, dajte deželnim
------   44   ------
zborom, kar jo deželnega. — Na to odgovorim: Avstrijska država obstoji iz več posamesnih kraljevin in dežel; ki se niso nikdar veno državno telo vtopile. Po tej avstrijski naravi je tudi oktoberska diploma, kakor sem popred razložil, dala pravico postavodajstva deželam, in le za občne stvari posrednje državnemu zboru. To je načelo, pravilo, po ktereni se mora soditi, kaj da spada v državni in kaj v deželni zbor. Na tej poti pa ne pridemo do direktnih volitev, temveč po pravici trdimo, da le deželni zbori imajo pošiljati poslance t državni — posrednji zbor.
Gospod dr. Kaltenegger hoče direktne volitve dalje iz občnih državljanskih pravic izvijati. Jaz se sopet sklicujem na to, kar sem poprej od oktoberske diplome rekel. Vrh tega pa vprašam: ali nima vse ljudstvo pravico „ voliti", čeravno voli le v deželni zbor in posrednje po svojih poslancih v državni zbor. Če je se kaj pomanjkljivega o tem, moramo le razširiti pravico „voljenja", česar mi tudi želimo, al pri naših nasprotnikih ne najdemo podpore, kakor bi bilo misliti in bi bilo dosledno , če govore o državljanskih pravicah , o neomejeni volilni pravici (aflcjemehteS Stimmredjt), kakor je govoril gosp. dr. Kaltenegger.
Kar je še dalje gospod Kaltenegger rekel od malih reči, da zdaj poSianec ne more shajati več 8 poslom, da ne morejo ob enem zborovati državni in deželni zbori, to je bolj postransko, kar nima nobene take veljave, da bi se o tem dalje govorilo in tako se čas tratil.
Al naposled je vendar treba še ogledati motiv za direktne volitve, še pogledati in ozirati se na to — ker to v zvezi stoji — kako naša zdanja vlada o tem misli. Kakor so časniki pripovedovali, in mislim, da je to res, hoče vlada pri direktnih volitvah ohraniti obstoječe grupe, in liberalci, ki so hoteli te grupe odpraviti, so *e vstrasili tega liberalizma ministerske^a. (Veselost.) In •pet je vrag p&to pokazal, mi vidimo iz tega, da gre prav za prav za kaj druzega, kakor za „liberalne" ideje. Direktne volitve gredd na tof da bi se deželni zbori spodkopati. Kteremu to ni jasno, da, ako se enkrat direktne volitve vpeljajo, da se državni zbor po direktnih volitvah ustroji — in to sem slišal iz ust ministra, očeta direktnih volitev, kterega nočem imenovati — bodo deželni zbori pred ali potlej onemogli; ta naj zapusti zbor, naj zapusti politično pot, ta naj vzame bukve pod pazduho in naj gre! (Veselost, živahna pohvala.) Nam ni mogoče tega raztol-mačiti niti nas za to obvzeti, da bi mi sebi na zgubo pomagali, deželni zbor zatreti, da bi mi pustili v središču vladati parlamentu čez nas, kjer bi Nemci sklepali na pogin drugih narodov. Vsak nas, gospoda moja, ima toliko sočutja, toliko rodoljubja do našega naroda, da ne damo, da bi politično zginil; mi imamo toliko ljubezni do Avstrije, da jo svarimo, da, ako to izpelje, se bode nezadovoljnost narodov Siril a j in ne bode več srečna Av s tri j a. (Dobro.) Mi imamo dolžnost braniti ustavo deželnega zbora, Tsaj smo obljubili, da hočemo jej zvesti ostati; ko bi jo mi od sebe vrgli, bili bi nehvaležni sinovi svojega očeta, deželnega zbora.
To pa rečem, da preraemba državne ustave je važna stvar, al popolnoma se mora zgoditi. Cela as tava mora biti pregledana od vseh narodov, da se vsi zedinijo, ne pa, da se hočejo vpeljati direktne volitve in še to zatreti, kar je „avtonomije" v naši ustavi. Cas je drag. Ako se samo s Čehi ne složi država, je velika nevarnost za Avstrijo. Ker pa ta stranka vendar tega ni zahtevala, se kaže očitno, da hoče vendar le Še naravnost  dalje  centralizirati kakor do zdaj.
Tako je, dragi gospodje, ki hočete direktne volitve.
Mene pri tem le veseli, da vi, ki ste prestopili mejo, ste s tem izrekli, da se ima ustava prenarediti, in bode se tudi premenila, a pa ne po vaši volji, ako bode čas ugodnejši, ker nam gre za Avstrijo. Ako pa na zadnje Vi zmagate, nastopila bode centralizacija in germanizacija. Ce pa smo mi Slovani vojsko zgubili in vi jo dobili, jo je zgubila z nami tudi Avstrija, — al Slovanstvo — ne/ (Dolgotrajna gromeca pohvala.)
-----    45    ____