Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka ces tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Uredniški svet Predsednik Peter Tomšič, univ. dipl. ekon. Člani Jože Bobič, Asto Dvornik, univ. dipl. inž., Nedeljko Gregorič, univ. dipl. inž., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec. Zvone Novina, univ. dipl. inž., mag. Miroslav Štrajhar, dipl. inž., Bojan Pogorevc, univ. dipl. inž., Jakob R inž., Daniela Rus, univ. dipl. Škalič, univ. dipl. inž., Janez Zalar, dipl. inž., Franc Zupane, univ. dipl. inž., prof. dr. Jož Kovač, dr. mag. Jože Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Tišler, prof. dr. Mirko Tratnik, Aleš Hus, univ. dipl. inž., Vinko Velušček, univ. dipl. inž., prof. dr. Ž Uredniški odbor Repe, univ. dipl. l. ekon., Stanislav prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Pisne odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 03100-1000031882 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8,5 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 54, {t. 7-8 UDK 630 / ISSN 0024-1067 julij-avgust 2002 uvodnik Nacionalni raziskovalni program Stari (1995-2000) se je iztekel, v pripravi je novi. Zadovoljni? Le delno ... NRP 1995 je predvidel, da se bodo celotna vlaganja sredstev v raziskovalno dejavnost do l. 2000 pove~ala na 2,5 % BDP. Od tega naj bi polovico oz. ve~ kot 1, 25 % BDP zagotovili iz javnih virov, ostalo pa iz zasebnih. Javna sredstva za raziskovalno dejavnost iz dr‘avnega prora~una naj bi se realno pove~evala po 10 % letno, “~e bodo to dovoljevale prora~unske mo‘nosti”. Uradna statistika tega ne potrjuje. Dele‘ BDP, namenjen raziskavam in razvoju, je v tem obdobju ostal na pribli‘no enaki ravni, medtem ko se je dele‘ dr‘avnih vlaganj kot odstotek BDP celo zmanj{al. Sicer pa je bil dele‘ BDP, ki ga Slovenija namenja za znanost in tehnologijo v l. 1998 1,48 % in 1999 1,51 %. Ta dele‘ je med dr‘avami kandidatkami resda najvi{ji, krepko pa je zaostajal za ZDA (2,55 oz. 2,62 %), za povpre~jem OECD (2,23 oz. 2,21 % in za povpre~jem EU (1,81 in 1,92 %). Zaostali smo tudi glede uveljavljanja kriterijev dru‘bene in gospodarske pomembnosti in uporabnosti. NRP za obdobje 2002-2006 v vseh pogledih nadgrajuje prvega in ohranja vse tri temeljne dolgoro~ne cilje: a) krepitev prenosa znanj za gospodarski, socialni, kulturni in okoljski razvoj; b) izoblikovanje mo~nega in mednarodno primerljivega jedra raziskovalcev za delo v znanosti in razvoju in c) “pokrivanje” temeljnih znanstvenih disciplin, ki so potrebne za izobra-`evanje, prenos znanja iz tujine z namenom gospodarske izrabe. Novi NRP predvideva tudi prioritete, ki usmerjajo tudi bodo~e raziskave na podro~ju lesarstva. Omenimo le nekatere: biotehnologija za zdravje, novi materiali in novi proizvodni postopki z orodji ter trajnostni razvoj. Novi NRP predstavlja celoto z novim Zakonom o raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ob skoraj{nji uveljavitvi obeh si lahko nadejamo novega zagona na podro~ju znanosti, tehnologije in visokega {olstva. prof. dr. Niko TORELLI dogodki, odmevi kratke novice stran stran 240 Finska lesena stanovanjska hi{a Finnish wooden houses avtorja Petra ČEFEPJN, Jože KUŠAR Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) avtorji Niko TORELLI, Darij KRAJČIČ, Franc FERLIN, Mitja PIŠKUR Robert KRAJNC Nacionalni raziskovalni program Niko Torelli 229 Test: Ro~ni elektri~ni skoblji~ Iskra ERO SK282 247 Ale{ Likar Povr{inska obdelava lesa z voski (3. del) Jo`ica Polanc Umetnost in znanost z roko v roki Intervju z akademikom prof. dr. Igorjem Grabcem Fani Poto~nik 253 255 Novosti iz Lesnine in`eniring d.d. na sejmu LESMA 2002 259 Gregor Kmecl iz vsebine Vsi moji lesovi (1. del) In memoriam Bojan KERN, 8.6.1939 - 6.4.2002 Zakaj naj bi mizarje zanimalo oblikovanje? Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva 265 268 270 272 Mednarodni lesni sejem Celovec Na leto{njem Mednarodnem lesnem sejmu Celovec se bo od 29. avgusta do 1. septembra mo~ seznaniti z novostmi na podro~ju tehnike gradnje z lesom in izdelkov iz lesa, ‘a-garske tehnike in oplemenitenja lesa ter gozdarstva in gozdarske tehnike. Med priznanimi doma~imi in tujimi razstavljavci, ki jih bo vsega skupaj kar 400, se bo po nekajletni odsotnosti znovna predstavila tudi vili-~arska panoga. Sejemsko dogajanje spremlja pester strokovni program – otvoritveni dan je namenjen mednarodnemu simpoziju za gozdarstvo in lesarstvo, kjer bo vodilna tema gospodarjenje s planinskimi gozdovi; v naslednjih dneh pa bo ve~ predavanj in referatov s podro~ja certificiranja lesa in gradnje z le-tem. Zainteresirani si bodo lahko ogledali sejem vsak dan med 9.00 in 18.00 uro (v nedeljo le do 17.00); cena dnevne vstopnice zna{a za posameznike 11 EMU, za organizirane skupine pa 7,50 EMU. Ve~ informacij o sejmu: www.kaerntnermessen.at. JAVOR Pivka d.d. -Izdelali prvo dvo-eta`no stiskalnico za proizvodnjo plo{~ iz umetnih mas V Javorovi odvisni dru‘bi Javor Stroji ‘e vrsto let poleg stiskalnic za lesno industrijo uspe{no izdelujejo tudi stiskalnice za industrijo umetnih mas. Prav na tem podro~ju v zadnjih Les 54(2002) 7-8 dogodki, odmevi kratke novice letih dosegajo zavidljive rezultate. Stiskalnice za izdelavo plo{~ iz umetnih mas so razli~nih dimenzij in z raznimi specifi~nimi pritiski. Opremljene so z enim ali dvema orodjema ter z sodobno krmilno tehniko. Potem, ko so pred meseci za ameri{ki trg naredili najve~jo tovrstno stiskalnico na svetu, so pred kratkim izdelali tudi prvo dvoeta‘no stiskalnico za proizvodnjo plo{~ iz umetnih mas. Narejena je bila za nem{ko podjetje, s katerim v podjetju Javor Stroji ‘e nekaj ~asa uspe{no poslujejo, postavljena pa bo v Zdru‘enih dr‘avah Amerike. Stiskalnica za izdelavo plo{~ iz umetnih mas je skonstruirana tako, da izpolnjuje visoke zahteve tehnolo{kega postopka termoplasti~nega preoblikovanja. Izdelava je bila dokaj zahtevna, saj je, ob dveh eta‘ah, zna~il-nost stiskalnice tudi doseganje vi{-jega specifi~nega pritiska. To omo-go~a poleg ve~je kapacitete tudi izdelavo visoko kakovostnih proizvodov iz novih, zahtevnej{ih materialov. Stiskalnica, ki je vredna ve~ kot pol milijona eurov, je v celoti plod doma-~ega znanja in bogatih izku{enj zaposlenih v Strojih. Po izdelavi prve dvo-eta‘ne stiskalnice so v podjetju ‘e za-~eli z izdelavo nove stiskalnice ve~-jih dimenzij (6x2 metra). V njej bo vgrajeno orodje varjene izvedbe, ki je posebnost Javorovih stiskalnic, omogo~a pa izdelavo zelo kvalitetnih proizvodov in ima dolgo ‘ivljensko dobo. Tak{no izvedbo orodij konkurenca na trgu ne nudi. Tudi ta stiskalnica je namenjena zahtevnemu nem{-kemu trgu, projekt pa bo kon~an do sredine oktobra. GARANT d.d. Polzela - nadaljevanje tehnolo{ke in organizacijske prenove D Najsodobnejša linija za krojenje plošč HOLZMA Garant d.d. Polzela se je na podlagi strateške opredelitve, katere izdelke bodo prodajali in na katera trge, odločil za tehnološko in organizacijsko prenovo z naslednjimi cilji: • okolju prijazno tehnologijo, • tehnološko revitalizacijo, • zmanjšanje odpadka materiala in • organizacijo proizvodnje. Z namenom zagotavljanja visokih ekološko zdravstvenih standardov tako proizvodov kot tudi procesov so z investicijami v tehnologijo tiskanja in uvajanjem UV utrjevanja omogočili uvajanje novih ekološko nespornih površinskih materialov. Tehnološko revitalizacijo opravljajo v zadnjih petih letih s stopnjo 10 do 15 % deleža letne realizacije, kar je primerljivo z državami EU. Investicije v formatiziranje, robno furniranje, vrtanje in rezkanje s CNC stroji nemških in italijanskih proizvajalcev HOMAG in BIESSE ter obstoječih linij za strojno obdelavo pohi{tvenih elementov IMA in WEEKE, postavljajo podjetje v sam vrh po tehnolo{ki opremljenosti v lesni panogi. Nalo‘ba v tehnologijo opla{~anja BARBERAN omogo~a izdelavo potrebnih aplikacij za uvajanje novih zahtevnej{ih in atraktiv-nej{ih izdelkov. Zmanj{anje odpadka, planiranje in pravo~asnost nabav, tehnolo{ki postopek na~rtovanja in optimizacije raz`agovanja ve~ kot 15.000 m³ plo{~ Garant re{uje z najnovej{o pridobitvijo: CNC krmiljenim `agalnim strojem za raz`agovanje plo{~ HOLZMA HCL 11/56/22 z integriranim popolnoma samodejnim podajanjem, ob-ra~alno mizo ter dvema `agalnima agregatoma za vzdol`no in pre~no `aganje. To omogo~a raz`agovanje plo{~ v enem prehodu skozi stroj brez zamudnega ro~nega obra~anja, precizni brezkontaktni merilni sistem in robustna izvedba pa zagotavljata dimenzijsko natan~nost in visoko kvaliteto `aga. K zmanj{evanju stro{kov in obremenjevanju okolja z ostanki prispeva tudi ra~unalni{ki nadzor naprave in program za opti-miranje “Schnitt Profit”. Z velikimi vlaganji v okolju prijazno tehnologijo, revitalizacijo zmanj{a-nja odpadka, organizacijo proizvodnje s programskim paketom za konstruiranje, pripravo dela in vodenjem proizvodnje ter dodatnimi investicijami v proizvodno skladi{~ne prostore (4.200 m²), energetiko in po‘arno za{~ito, Garant kon~uje investicijski ciklus 2001 - 2002 v vrednosti okoli 450 mio SIT. kratke novice pripravila Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj UDK: 725 pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Finska lesena stanovanjska hi{a Finnish wooden houses avtorja Petra ČEFERIN, mlada raziskovalka, mag. u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, Ljubljana, Jože KUŠAR, prof. dr., u.d.i.a., Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 Ljubljana izvleček/Abstract Gradnja lesenih, predvsem monta‘-nih stanovanjskih hi{, je za~ela nara{~ati tudi v Sloveniji. V tujini je tovrstna gradnja zelo raz{irjena in na tem podro~ju je zanimiv in pou~en zgled finske gradnje lesenih stanovanjskih hi{. Podobno kot slovenski, je tudi finski ~lovek v zgodovini ‘ivel v tesni povezanosti z gozdom in bil od njega stoletja odvisen. Zato je bil les od nekdaj eden osnovnih gradbenih materialov. Finski arhitekti so se pri zasnovi in izvedbi novih lesenih stanovanjskih objektov zavedali, da bodo v teh bivali{~ih ‘iveli ljudje z razli~nimi potrebami in ‘eljami. Arhitektura lesenih stanovanjskih hi{ je za finske arhitekte postala orodje za izbolj{anje ~lovekovega bivanja in ‘iv-ljenja. Predstavljeni primer razvoja lesene stanovanjske hi{e naj predvsem opozori na mo‘ne na~ine iskanja uravnote‘enja med trajnimi oblikovalskimi vrednotami tradicionalne lesene gradnje ter novimi materiali in bivanjskimi zahtevami. The building of wooden, in particular, prefabricated houses began to increase also in Slovenia. This kind of building is rather common abroad and an interesting and teaching example of this kind offers a Finnish wooden house. Just like Slovenes also Finns throughout the history lived in close connection with forest and were for centuries dependend on it. Thus wood has been in Finland as well as in Slovenia one of the main building maferials. Finnish architects have always kept in mind that they are designing for people with different needs and wishes. Architecture of wooden houses for them became a tool for the improvement of human dwelling and life. This study shall provide an insight into the possibilities of finding a balance in wooden architecure between lasting values of traditional wooden building and new materials and demands of living. Klju~ne besede: finska lesena stanovanjska hi{a, zgodovinski pregled, standardizacija, tipizacija, razvoj konstrukcije, geometrija gozda Keywords: Finnish wooden house, historical overview, standardisation, tipisation, development of structure, geometry of the forest Tradicija gradnje v lesu Najstarej{a znana oblika stavbnega tipa na Finskem je bila lesena {oto-rasta konstrukcija, kro‘nega tlorisa, krita z ‘ivalskimi ko‘ami in zemljo (slika 1). Finska beseda za dom, koti, verjetno izhaja iz starodavnega imena tega bivali{~a, ki se je glasilo kota. To preprosto konstrukcijo je postopno nadomestila ortogonalna stavba iz brun. Dominanten element te stavbe je bila po{evna streha, zaradi katere se je je prijelo ime katotaloiksi, kar v prevodu pomeni stre{na hi{a. Ta oblika bivali{~a ni bila zna~ilna zgolj za Finsko pa~ pa tudi za Norve{ko, centralno [vedsko in Rusijo, ‘e v Vikin{kem obdobju. V devetem stoletju pa se je na Finskem uveljavila tako imenovana rusko-bizantinska tehnika stavbarstva, ki se je ohranila kot edina metoda konstrukcije lesenih stanovanjskih hi{ vse do devetnajstega stoletja, za savne in po~it-ni{ke hi{e pa se je uporabljala {e celo v petdesetih letih dvajsetega stoletja. Na~in gradnje v tem sistemu je zelo enostaven; del bruna so vsekali v konkavno obliko tako, da je lahko nasedlo na naslednje bruno.1 Na tak{en na~in je bil dose‘en bolj{i stik in s tem bolj{a izolacija stavbe. Re‘e med Podobno so grajene v Julijskih Alpah zgradbe s kladnimi stenami, bruna so v vogalih vezana v t.i. “brade”. Ku{ar, str. 69. Les 54(2002) 7-8 bruni so bile dodatno zapolnjene {e z ilovico in mahom. Za razli~ne dele stavbe so uporabljali razli~ne lesne zveze (slika 2). Borovina je veljala za najbolj kvaliteten stavbni les, smrekov les pa so redko uporabljali, navadno zgolj za servisne objekte. Tradicija gradnje se je prena{ala iz roda v rod sprva s stavbarsko prakso in prek ustnega izro~ila. Prve pisne raziskave lesenih konstrukcij izhajajo {ele iz ~asa razsvetljenstva. Pionirsko delo na tem podro~ju je {tudija Kri-stoferja Polhema “Misli o gradnji hi{“, ki jo je leta 1739 izdala {vedska Akademija znanosti in ki je obravnavala priporo~ljive tehnike stavbarstva. V devetnajstem stoletju je bilo na voljo `e veliko literature o tej temi v {ved{~ini. Leta 1891 pa je iz{la tudi prva knjiga o stavbarstvu v fin-{~ini, ki je obravnavala kme~ke hi{e.2 V za~etku devetnajstega stoletja so se uveljavile ‘e mnoge izbolj{ave kme~ke hi{e. Postavljena je bila na vi{jo kamnito osnovo, dvojni pod je nadomestil enojnega, okna so bila zastekljena z dvojnim steklom, pe~i so bile postavljene ob zidane stene in lesene stene so bile bolj pozorno obdelane. Do bistvene spremembe v konstrukciji stanovanjske hi{e pa ni pri{lo vse do druge polovice devetnajstega stoletja, ko so namesto masivnih brun za~eli uporabljati lahke okvirne konstrukcije. V prid teh konstrukcij je najprej pisal finski arhitekt, danes znan kot prista{ arhitekturnega racionalizma, Gustaf Strengell. V reviji Arkkitehti Arki-tekten (1908) je razlo‘il prednosti novega konstrukcijskega sistema in med drugim zapisal, da se je z odkritjem le-tega zgodil prvi pravi premik v zgodovini stavbarstva - od primi- Naslov knjige: Maatalous-Rakennuksia. Kaila, str. 160. Kaila, str. 160. Les 54(2002) 7-8 tivne brunarice k racionalnemu na-~inu gradnje 3.Bistvo nove re{itve je bila lo~itev nosilne in izolativne funkcije stene v dva neodvisna konstrukcijska elementa. Prednosti tega na~ina konstrukcije so bile ponovno promovirane deset let kasneje na gradbenem sejmu v Helsinkih; zagovorniki so trdili, da novi na~in omo-go~a hitrej{o in cenej{o gradnjo, prihranek v materialu, ve~jo mobilnost stavbe, mo‘nosti standardizacije delovnega procesa in la‘je vzdr‘e-vanje. Kljub promociji pa se ta na~in ni uveljavil vse do tridesetih let, predvsem zato, ker so se {ele takrat na tr‘i{~u pojavili izolativni materiali, primerni za finsko podnebje. Poleg tega pa je bil za~etek dvajsetega stoletja, na Finskem kot tudi drugod v severni Evropi, ~as iskanja nacionalne arhitekture, celo nacionalnega arhitekturnega stila. Tradicionalna hi{a iz brun je takrat, razumljivo, veljala za idealno prebivali{~e in arhitekti, ki so sledili prevladujo-~emu trendu iskanja nacionalne identitete v arhitekturi, niti niso videli potrebe, da bi ga nadomestili z ne~im modernim in tako nenacionalnim. Znani primer arhitekture tega trenda je vila Hvittrask, ki so jo arhitekti Herman Gesellius, Armas Lindegren in Eliel Saarinen projektirali za lokacijo v predmestju Helsinkov, in je spominjala na pokrajino finskega mita Kalevale. Pri projektu te vile so se arhitekti zgledovali po zna~ilnem karelijskem stavbarstvu, ki naj bi predstavljal prvobitni finski stavbar-ski stil (slika 3, slika 4). Tipska hi{a in standardizacija Po kratkem obdobju navdu{evanja nad lokalno tradicijo se je v arhitekturi na Finskem znova pojavila te‘-nja po povezovanju z modernimi evropskimi dogajanji. Pomemben raziskave in razvoj raziskave in razvoj Slika 5. Vrtno mesto Käpylä, 1920-25, urbanista O.I.Meurman in B. Brunila arhitekturni dose‘ek tistega ~asa je bito vrtno mesto Kapyla, ki so ga projektirali arhitekt Martti Vali-kangas in urbanista Birger Brunila in Otto I. Meurman. Projekt je financiralo mesto Helsinki z namenom, da bi zagotovili veliko {tevilo novih in kvalitetno zgrajenih stanovanjskih enot za dru‘ine delavcev. Naselje je bilo zasnovano na pravokotni uli~ni mre‘i, vsaka hi{a je imela zelenjavni vrt in mali nasad sadnega drevja. Vse hi{e so bile lesene in s stali{~a konstrukcije in zasnove prostora skrajno racionalne. Sicer povsem enostavno podobo zunanj{~ine so krasili skromni klasicisti~ni detajli. Naselje je bilo odli~en primer realizacije arhitekturnih tendenc tistega ~asa: bilo je prvo vrtno mesto na Finskem, eden prvih primerov realizacije tipske gradnje in eden zgodnjih primerov eksperimentiranja s standardizacijo in prefabrikacijo stavbnih elemen-tov.4 Danes to, neko~ delavsko naselje, velja za enega mondenih rezi-den~nih predelov Helsinkov (slika 5, slika 6). V tridesetih letih se na Finskem uveljavijo ideje funkcionalizma, ki je postopno pridobil zna~aj skorajda na- Slika 6. Vrtno mesto Käpylä, projekt tipske hi{e, tip I, arhitekt M, Välikangas cionalnega stila nove neodvisne dr-‘ave.5 V za~etku do realizacij tega stila ni pri{lo v tolik{ni meri kot na primer na [vedskem. Na podro~ju stanovanjske gradnje je iz tridesetih let znanih le nekaj primerov socialne gradnje in reforme stanovanja v skladu s funkcionalisti~nimi postavkami. Dobri primeri so: Olimpijska vas (1939-40) arhitektov Hildinga Eke-lunda in Marttija Valikangasa, stanovanjsko naselje za delavce tovarne Sunila (1936-39), Alvarja Aalta in nenazadnje voja{ka stanovanja in kasarne (1930), ki so jih projektirali arhitekti in arhitektke ministrstva za obrambo. Osrednje teme arhitekture funkcionalizma - arhitekturni tip, standardizacija, industrijska prefabricirana gradnja - pa so bile gotovo v sredi{~u arhitekturnih razprav tistega ~asa. Ena osrednjih nalog, s katero so se, vsaj na nivoju projekta, takrat ukvarjali arhitekti, je bil projekt stanovanjske hi{e za masovno produkcijo. Aalto, takrat ‘e uveljavljeni arhitekt, je skupaj s podjetjem Ahlstrom razvil serijo standardiziranih lesenih hi{, znanih kot Sistem AA. Ideja teh hi{ je bila, da bi jih bilo mogo~e prilagoditi za raz-li~ne lokacije ter zahteve in mo‘nosti naro~nika. Namesto togega sistema tipizacije se je Aalto ‘e takrat zavzemal za fleksibilno standardizacijo, ki omogo~a veliko mero raznolikosti (slika 7, slika 8). Tipska stanovanjska hi{a pa se je na Finskem dobro uveljavila predvsem po drugi svetovni vojni, v obdobju rekonstrukcije. Takrat je bilo v krat- Predsednik Odbora za rekonstrukcijo je bil Alvar Aalto, takrat eden najbolj vnetih zagovornikov tipskega na~rtovanja in standardizacije. Kot re{itev je predlagal t.i. projekt “rasto~e hi{e”, ki bi bila sestavljena iz sistema osnovnih celic in bazi~nih elementov, ki bi jih bilo mogo~e postopno dodajati osnovnemu telesu stavbe in ga tako pove~evati oziroma spreminjati v skladu z novimi potrebami in mo`nostmi. Les 54(2002) 7-8 kem ~asu treba postaviti veliko {te-vilo stanovanjskih enot in tipska hi{a se je izkazala za pravo re{itev problema. Arhitekti so se aktivno vklju-~ili v projekt rekonstrukcije, ki ga je vodila dr‘ava. @e leta 1940 je Dru{t-vo arhitektov (SAFA) ustanovilo Odbor za rekonstrukcijo, ki je dve leti kasneje dobil dva oddelka, In{ti-tut za standardizacijo in Na~rtovalni urad.6 Naloga In{tituta je bila standardizacija gradbene industrije, dolo~itev sistema gradbenih norm in definicija splo{no uporabnega sistema mer. Rezultat dela tega oddelka je bil sistem gradbenih standardov, ki je v raz{irjeni obliki {e danes predpisani sistem normativov za gradnjo in kot tak {e vedno dolo~a videz sodobne finske arhitekture. Prvotni namen Na~rtovalnega urada je bila koordinacija prostovoljnega dela arhitektov pri rekonstrukciji. Vsak ~lan Dru{tva arhitektov je bil namre~ dol‘an letno opraviti vsaj dva tedna prostovoljnega dela pri projektu. Glavna naloga Urada pa je bila izdelava tipskih projektov stanovanjskih hi{, ki bi bile narejene tako, da bi pripomogle k izbolj{avi procesa standardizacije nasploh. Projekt rekonstrukcije so vodili naj-bolj{i finski arhitekti, ki so se zavedali pomembnosti naloge. Zaradi odlo-~itve teh arhitektov, da se bodo naloge lotili temeljito in namesto za~as-nih barak projektirali arhitekturo, je finska arhitektura ohranila visok standard. Predlagani projekti so bili enostavni, skrajno racionalno zasnovani, formalno pa navezani na tradicionalno stavbarstvo. V programu, organizaciji projektiranja in do neke mere v metodah gradnje pa so bili ti Saarikangas, str. 284. Quanfill, str 105; Nikula (1994), str. 9; Marja -Riitta Norri, objavljeno v razstavnem katalogu Nikula (1994), str. 203. Les 54(2002) 7-8 projekti modernisti~ni. Arhitekti so projekt rekonstrukcije razumeli kot prilo‘nost za kon~no realizacijo idej funkcionalizma. Aalto, predsednik Odbora rekonstrukcije, je takrat zapisal, da je Finska raziskovalni objekt rekonstrukcije in da bodo tu pridobljene izku{nje po vojni lahko koristno uporabljene drugod (slika 9).7 Zlata petdeseta leta Malcolm Quantrill opisuje petdeseta leta na Finskem kot drugo renesanso finske arhitekture, Riitta Nikula kot zlato legendarno dobo, Marja-Riitta Norri kot herojsko obdobje arhitek-ture.8 To je bilo dejansko obdobje intenzivnega mednarodnega sodelovanja, promocije finske arhitekture v tujini, eksperimentiranja v projektih majhnega merila in ~as, v katerem so nastale stavbe, ki so postale simbol finske arhitekture. Takrat Alvar Aalto dokon~a mestno hi{o Saynatsalo (slika 11), nacionalni pokojninski in{titut v Helsinkih, Univerzo v Jyvaskyli, kulturni dom v Helsinkih, slavno cerkev Vuoksen-niska - stavbe, ki so v zgodovino zapisane kot biseri moderne arhitekture; postavljen je znani stanovanjski blok Snake House Yrja Lindegrena; zakonca Kaija in Heikki Siren projektirata znano {tudentsko kapelo Otaniemi (slika 10), Reima Pietila nacionalni paviljon za Svetovno razstavo v Bruslju; iz istega obdobja so stanovanjski objekti Vilja Revella, Aameja Ervija in Aulisa Blomstedta. Hkrati pa petdeseta na Finskem ozna~ujejo za~etek padca kvalitete stanovanjskega standarda. Zaradi izjemno pove~anih potreb po novih stanovanjskih enotah, ki so bile posledica vojne in nara{~ajo~e urbanizacije, je u~inkovita, ekonomsko profitabilna gradnja za~enjala dobivati vse ve~jo veljavo. Tudi v tej de‘eli so za~ela rasti velika anonimna sta- raziskave in razvoj raziskave in razvoj Slika 10. Kapela v {tudentskem naselju Otaniemi, 1957, arhitektka in arhitekt K. in H. Siren Slika 11. Mestna hi{a Säynäsälo, strop v sejni dvorani, 1950-52, arhitekt A. Aalto iE D Slika 12. Vila Relander, pogled, 1966, arhitektka K. Mikkola in J. Pallasmaa novanjska naselja, projektirana v skladu z nizkim stanovanjskim standardom. In lesena arhitektura? V za~etku petdesetih je bil les {e vedno prevladujo~ material za gradnjo stanovanjskih objektov (leta 1946 je bilo 85 % in leta 1950 {e vedno 50 % vseh novih stanovanjskih stavb lesenih). Po vojni je bil to nam-re~ edini dostopni gradbeni material. Kmalu pa se je situacija spremenila. Beton, primeren za ve~eta‘no gradnjo in industrijsko prefabrikacijo, je hitro za~el izpodrivati les. Le-ta se je v ve~stanovanjski gradnji ohranil zgolj kot dopolnilni gradbeni material, v arhitekturi majhnega merila, predvsem v po~itni{kih hi{ah in savnah, pa je {e vedno imel primarno vlogo. Arhitektura majhnega merila je bila priljubljena tema modernisti~nih arhitektov tistega ~asa, saj so tu lahko realizirali ideje v ve~ji meri neodvisno od zahtev dru‘be. Nekateri objekti so dejansko bili bli‘je skulp-turam kot stavbam. Eden tak{nih je eksperimentalna hi{a Muuratsalo, ki jo je projektiral Alvar Aalto. Hi{a je sicer ope~nata, {tevilni deli, detajli, elementi odprtin in podobno pa so domi{ljeno oblikovani v lesu. Savne, ki so jih finski arhitekti, kot so Blom-stedt, Revell, Ervi in drugi, projektirali v tistem ~asu, so ravno tako pravi biseri arhitekture v lesu. Projektanti teh objektov so bili arhitekti projekta rekonstrukcije in, morda ravno zato, so se zavedali pomena in vrednosti materialov. V petdesetih se jim je ponudila prilo‘nost za nadaljevanje projekta iskanja kvalitetne stanovanjske arhitekture, ki so ga za~eli v poznih tridesetih, pod pritiskom posledic vojne. Njihovo delo bi lahko opisali kot estetiko ekonomije, zdru‘eno z ob~utljivim odno- som do materialov. Tak{na arhitektura je postala za{~itni znak finske arhitekture petdesetih in morda celo finske arhitekture nasploh. Eksperimenti {estdesetih let [estdeseta so bila na Finskem obdobje velike gospodarske rasti in dviga ‘ivljenjskega standarda prebivalcev. V kratkem ~asu je pri{lo do razpada ruralne dru‘be, do hitrega gospodarskega prestrukturiranja, intenzivne motorizacije, kar so spremljali valovi migracij in emigracij. Do bistvenih sprememb je pri{lo tako na hitro, da jih Finci skorajda niso mogli dohajati; lahko bi celo trdili, da so jih za~eli ‘iveti {ele danes. Za to obdobje je bilo zna~ilno navdu-{evanje nad dose‘ki tehnologije. V gradbeni{tvu so, bolj kot karkoli drugega, iskali na~ine za zmanj{anje stro{kov gradnje. Stanovanjske stavbe so bile bolj in bolj zgrajene iz industrijsko prefabriciranih betonskih elementov. Nara{~ali so obse‘ni kompleksi anonimnih stanovanjskih blokov in postopno spreminjali podobo finske krajine (kar dobro ilustrira podatek, da je v letih med 1957 in 1978 bilo na Finskem zgrajenih ve~ kot milijon novih stanovanjskih enot). Spreminjali so se tudi arhitekturni ideali. Mlaj{a generacija arhitektov se je navdu{evala nad idejami Marshalla MacLuhana, utopi~nimi konstrukcijami Buck-minstra Fullerja, vizijami Archi-grama. Arhitekti, ki so imeli vodilno vlogo v petdesetih, so {e vedno dobivali ve~ino pomembnej{ih projektov javnih zgradb, mlaj{a generacija pa jih je obto‘evala elitizma, ~e{ da si gradijo spomenike, namesto da bi re{evali probleme ~asa. Med mlaj-{imi se je uveljavil arhitekturni trend, ki so ga imenovali konstruk-tivizem, in za katerega naj bi bil Les 54(2002) 7-8 6103 raziskave in razvoj zna~ilen sprejem sodobnih na~inov gradnje, ki bi zagotavljal re{itev stanovanjskega problema, formalno pa naslonitev na arhitekturo ruskega konstruktivizma in enostavni funkcionalizem dvajsetih in tridesetih let. Arhitektura za te mlade arhitekte ni bila umetnost, pa~ pa projektiranje konstrukcije. Projekt enodru‘inske hi{e je zaradi splo{nega dviga ‘ivljenjskega standarda ponovno dobil ve~ji pomen. Mlaj{a generacija je nadaljevala raziskave mo‘nosti industrijske proizvodnje lesenih konstrukcijskih sistemov za stanovanjske hi{e - s katerimi so se ukvarjali ‘e arhitekti rekonstrukcije - ki bi se jih iz pre-fabriciranih elementov dalo sestaviti na mnogo razli~nih na~inov. Eden poskusov realizacije tak{nega sistema je projekt po~itni{kih hi{ic (1966) arhitektov Kirma Mikkole in Juha-nija Pallasme (slika 12, slika 13). Projekt sta utemeljila v {tirih to~kah. Prvi~, poudarila sta, da so hi{e lesene, ker je les edini material, v katerem je zaradi njegovih izolacijskih sposobnosti, mogo~a “~ista” konstrukcija - konstrukcija brez dodatnih izolacijskih plasti. Drugi~, pojasnila sta, da je konstrukcija hi{ ortogonal-na, saj les zaradi svoje narave narekuje uporabo ortogonalne konstrukcije. Tretji~, objektov nista projektirala v metrskem sistemu, pa~ pa v ~evljih, ~e{ da je ta mera bolj primerna za ~love{ko merilo, v katerem bi vedno morala biti narejena stanovanjska arhitektura. ^etrti~, projekt sta zasnovala na enostavnem propor-cijskem sistemu celih {tevil in racionalne merske serije in tako, po njunem mnenju, zagotovila, da je bil “pravilno” zasnovan.9 9 Pallasmaa J. in Mikkola K (1966), str. IV. Na osnovi podobnih izhodi{~ je nastal projekt Slice House arhitekta Erkkija Kairama in takrat {tudenta arhitekture Sakarija Laitinena. Projekt je naro~ilo podjetje za izdelavo prefabriciranih lesenih hi{, Puutalo. Vsaka hi{a je bile narejena iz dveh delov, ki so bili do zadnjega detajla narejeni v tovarni in so jih na lokaciji samo {e sestavili in postavili na temeljno osnovo (slika 14). Podoben projekt je bilo eksperimentalno naselje Marikyla, ki ga je projektiral arhitekt Aamo Ruusuvuori. Od celotnega projekta je bila realizirana samo ena stanovanjska enota in ena savna. Oba objekta sta bila sestavljena iz prefabriciranih prostorskih elementov dimenzij 3 x 4 x 2.4 m. V enem tak{nem kubusu so bili “mokri elementi”, kopalnica in kuhinja. Hi{a je imela poleg bivalnega dela in servisnih prostorov {e shrambo in odprto teraso (slika 15, slika 16). Savna, prav tako v celoti lesena, je bila sestavljena iz treh kubusov: savne, kopalnice in odprte terase (slika 17). Pri opisu tak{nih projektov lesenih hi{ se je pogosto uporabljal izraz “eksperimentalno”, kar je v tem kontekstu verjetno bil primeren izraz. Ne le, da je bil v skladu s takratnim razumevanjem arhitekture in da je vsaka arhitektura vedno do neke mere eksperimentalna, pa~ pa je v projektih teh hi{ dejansko {lo za iskanje mo`nosti re{itve protislovja ~asa. Hi{a je bila neke vrste laboratorij arhitekture, v katerem je potekal poskus odgovora na raznolike estetske, socialne in tehnolo{ke zahteve in mo`nosti dobe. Sistem Moduli 225 Omenjene hi{e so bile sicer projektirane za industrijsko proizvodnjo, a ve~ina nikoli ni postala pravi industrijski izdelek. Do neke mere je to uspelo {ele arhitektoma Juhaniju Slika 13. Vila Relander, detajl stika, 1966, arhitektka K. Mikkola in J. Pallasmaa Slika 14. “Slice House”, stanovanje za podjetje Pohjolan voima, perspektivna risba, 1966 'liäää&iiv Slika 15. Eksperimentalna hi{a Marikylä, pogled, 1966, arhitekt A. Ruusuvuori Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj Pallasmi in Kristianu Gullichsenu s projektom Moduli 225 za tovarno Ahlsfrom. Leta 1968 sta arhitekta za~ela izdelovati konstrukcijski sistem iz lepljenih lesenih nosilcev. @e v izhodi{~u je bil projekt na~rtovan za industrijsko proizvodnjo. Najprej sta razvila dva osnovna sistema, in sicer Sistem lahke gradnje in Industrijski sistem po-~itni{ke hi{e. Tu sta preizku{ala mo‘-nosti izdelave razli~nih hi{ z uporabo razli~nih kombinacij enega samega osnovnega elementa. Na osnovi teh {tudij sta leto kasneje, skupaj z in‘eniringom Paloheimo-Ollila, razvila sistem Moduli 225 (slika 18, slika 19, slika 20). Moduli 225je bila realizacija konstrukcijskega sistema za enodru-‘insko hi{o, sestavljenega is popolnoma industrijsko proizvedenih elementov, katere razli~ne kombinacije so omogo~ale optimalno variabilnost uporabe. Osnovni modul tega sistema je bila kocka dimenzij 225 x 225 x 225 cm, pomo‘ni modul pa 75 x 225 cm (velikost ene plo{~e). Iz polnih plo{~, sestavljenih iz lesa in plasti steklene volne, in transpa- rentnih (zastekljenih) plo{~, ki so predstavljale horizontalne in vertikalne, notranje in zunanje povr{ine, je bil oblikovan neke vrste nordijski tatami. Detajli stikov so bili natan~-no projektirani iz duraluminija. Posebej za ta sistem je bila projektirana kuhinjska oprema, vgradno pohi{tvo in, seveda, savna. Pallasmaa je razlo‘il glavna izhodi{~a projekta: ‘elela sta projektirati hi{o iz minimalnega {te-vila gradbenih elementov in z minimalno porabo materiala; ‘elela sta narediti sistem, ki bi ga lahko brez te‘av uporabljal, kar pomeni, naredil hi{o, tudi povsem neuk graditelj. Z uporabo izbranega {tevila elementov in upo{tevanjem “pravil igre” bi tako vsakdo lahko “igral arhitekturo”; ‘elela sta pribli‘ati modernisti~no estetiko povpre~nemu okusu; in kon~-no, opozoriti sta ‘elela na velike prednosti gradnje v lesu. Arhitekt je v prid uporabe lesa zapisal: “The structural strength of wood, its insulating and acoustical qualities, its pleasant tadile character, its variety of texture and colour, together with the ease with which it can be worked and the many ways its surtace can be Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj Slika 21. Moduli 225, pogled, 1970, arhitekta K. Gullichsen in J. Pallasmaa Slika 22. Zna~ilen finski gozd treated, all make it the most versatile of building materials.”10 Nekaj primerov hi{ sistema Moduli 225 {e danes stoji, med drugim Gullichsenova po~itni{ka hi{ica v Nuuksiu (slika 21). Geometrija gozda Odnos do lesa se je na Finskem iz obdobja v obdobje spreminjal. V srednjem veku so skoraj izklju~no gradili iz lesa, ker pa je kamen veljal za bolj ‘lahten material, so se stav-barji trudili, da bi uglednej{e lesene stavbe bile vsaj videti kamnite. Visoko cenjen, kot zna~ilno finski material, je bil les v obdobju nacionalne romantike, ko so finski arhitekti iskali svojo nacionalno, izvorno arhitekturo. V sedemdesetih letih so tudi na Finskem arhitekti namesto lesa raje uporabljali umetne mase in lesne nadomestke. V zadnjih letih pa vlada na Finskem spet pravo navdu{enje nad tem ‘lahtnim materialom. Organizirajo razstave o lesu, razpisujejo nate~aje za lesene hi{e, les se uporablja za skulpture, notranjo opremo, v industrijskem designu, za fasadne obloge in cele stavbe. Poudarjajo lepoto teksture, barve lesa in posebno sposobnost tega materiala, da izra‘a ~as. Kot pravi Pallasmaa, poeti~no: “One of the finest characteristics of wood is its capacity to refiect time. Grain, annual rings, the iwisting of the trunk or the bending of a branch express the condensed time that is the growing process.” 11 Podobno kot les velja za za{~itni znak finske arhitekture, gozd velja za za-{~itni znak finske pokrajine. Finci so v zgodovini ‘iveli v tesni povezanosti z gozdom in bili od njega stoletja odvisni. Gozd je bil vir gradbenega materiala, goriva in hrane. V gozdu so se zgodili finski miti. Pallasmaa trdi {e ve~ kot to; pravi, da je stoletna ali tiso~letna povezanost Fincev z gozdom zaznamovala njihov na~in razmi{ljanja in da si zato Finci prostor zami{ljajo na svojevrsten na-~in, ne na osnovi elementame geometrije, pa~ pa na osnovi specifi~ne geometrije gozda (slika 22). Pallasmaa (1987), str. 22. Pallasmaa (1987), str. 16 . literatura 1. Saarikangas, Kirsi: Model Houses for Model Families. Gender, Ideology and the Modern Dwelling. The Type Planned Houses of the 1940s in Finland, Helsinki, 1993. 2. Pallasmaa, Juhani (uredil): The Language of Wood: Wood in Finnish Sculpture, Design and Architecture. Razstavni katalog, Helsinki, 1987. 3. Nikula, Riitta (uredila): Heroism and the Everyday. Building Finland in the 1850s. Razstavni katalog, Helsinki, 1994. 4. Nikula, Riitta: Architecture and Landscape. The Building of Finland. Helsinki, 1993. 5. Ouantrill, Malcolm: Finnish Architecture and the Modernist Tradition. London, 1995 6. Kaila, P. : From Log to Chipboard - The Development of the Finnish Wooden House. Objavljeno v: Timber Construction in Finland. Razstavni katalog, Helsinki, 1996. 7. Kohlemainen, Alfred in Laine, Veijo, A.: Suomalainen talonpoikaistalo. Keurru, 1980. 8. Helander, Vilhelm: The Sixties Today. Objavljeno v: Architecture and Cultural Values. Publikacija izdana ob 4. simpoziju Alvar Aalto, Jyvaskyla, 1991. 9. Ku{ar Jo‘e: Osnove, u~benik za arhitekte. Ljubljana, 1999. 10. Pallasmaa Juhani in Mikkola Kirmo: Wooden Architecture. Objavljeno v Arkkitehti-Arkitekten 3 / 1966. Les 54(2002) 7-8 11 raziskave in razvoj pregledni strokovni ~lanek (A Professional Review) Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (PEFC) avtorji prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, 1000 Ljubljana doc. dr. Darij KRAJČIČ, BF - Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, mag. Franc FERLIN, Gozdarski inštitut Slovenije, Mitja PIŠKUR, univ dipl. inž. gozd. , Gozdarski inštitut Slovenije Robert KRAJNC, Gozdarski inštitut Slovenije Uvod Slovenci smo vselej dobro gospodarili z gozdom, kar nam priznava tudi mednarodna stroka. 1949 smo odpravili golosek in vpeljali naravi prijazno gospodarjenje z gozdom. Pri tem smo sledili [vici, ki je to storila ‘e 1924. Imamo izjemno visok dele‘ naravnih gozdov (70 %). Generacije slovenskih gozdarjev so bile skrbno vzgajane v duhu principov trajnosti, multifunkcionalnosti in sonaravnosti, kot so jih mnogo kasneje definirali “Helsin{ki” kriteriji. Poseganje v gozd je natan~no na~rtovano in “elasti~no”. Mnogi se spra{ujejo, ~e je v tak{ni situaciji certifikacija sploh smiselna, saj sta slovenski gozd in njegov les ob sonaravnem gospodarjenju ‘e od nekdaj certificirana. Morda, vendar je namen panevrop-ske sheme ustanovitev mednarodno kredibilnega okvira, ki bi omogo~al medsebojno priznavanje gozdnih certifikacijskih shem/sistemov. Nekateri spet menijo, da gre za ekodik-tat okoljskih zdru‘enj. Tehni~ni dokument in Statut PEFC definirajo osnovne zahteve gozdnih certifikacijskih standardov in shem ter formiranje institucionalne ureditve na panevropski, nacionalni in subnacionalni ravni. Ustanovitelji PEFC so proti monopolom in verjamejo, da konkurenca dviguje standarde in zni‘uje stro{ke. To je dobro za lastnike, potro{nike in dru‘bo kot celoto. Ideja certifikacije se je rodila v tropih in je posledica nebrzdanega uni-~evanja in enostranske rabe tropskih gozdov. Zaradi porazne neu~inko-vitosti raznih mednarodnih pobud, vladnih politik in nesmiselnih bojkotov so pobudo pri gozdni certi-fikaciji prevzele okoljske nevladne organizacije (ENGO). Kot neuspel poskus re{evanja tropskih gozdov omenimo akcijo, ko se je 1000 velikih mest in skupnosti v Nem~iji, Avstriji, [vici, Nizozemski in Zdru-‘enem kraljestvu dogovorilo, da bodo bojkotiralo tropski les. Namen je bil sicer dober, v resnici pa se je izrodil v svoje nasprotje: deforesta-cija se je celo pove~ala, saj so ljudje izgubili mo‘nost zaslu‘ka v gozdarstvu in lesni industriji. Zaradi hitrega nara{~anja prebivalstva so bili prisiljeni s po‘igalni{tvom pove~evati kmetijske povr{ine in hkrati skraj-{evati obdobja zara{~anja oz. mirovanja. Odmevne so bile akcije Rainforest Action Network -a in {e posebej Greenpeace-a. Zdaj potekajo akcije bolj premi{ljeno. Omenimo kampanijo Gozdovi za ‘ivljenje Svetovnega sklada za naravo (World Wide Fund for Nature, WWF). Po-sku{ajo ohraniti po 10 % povr{ine vsakega gozdnega tipa itd. Dr‘ave EU in dr‘ave kandidatke so slednji~ podpisale Kjotski protokol. Ta pomemben dokument namenja bistveno vlogo tudi gozdovom oz. lesu kot ponoru ogljikovega dioksida. Les dobiva poseben pomen, saj je mogo~e z njim nadome{~ati materiale, katerih pridobivanje in predelava potrebuje veliko “fosilne” energije (kovine, plasti, cement). Kako se bo sistem cap and trade uveljavil, ne ve nih~e, prav tako ne, kako globoko v vsakdanje ‘ivljenje prebivalcev bo posegel. Prizadevanje za trajnostni razvoj 1987 je Svetovna komisija za okolje in razvoj (World Commision on En- Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj vironment and Development, WCED) definirala trajnostni razvoj kot “razvoj, ki zadovoljuje potrebe dana{nje generacije, ne da bi ogro`ala razvojnih mo`nosti bodo~ih generacij”. 1989 je Generalna skup{~ina Zdru-‘enih narodov pozvala na sre~anje narodov o trajnostnem razvoju. 1992 je bila v Riu de Janeiru Konferenca Zdru‘enih narodov o okolju in razvoju (United Nations Conference on Evironment and Development, UNCED). Poglavitni rezultat je bila usvojitev Agende 21, na~rta za dosego trajnostnega razvoja v 21. stoletju. Zdru‘eni narodi so istega leta ustanovili Komisijo za trajnostni razvoj (Commision on Sustainable Development, CSD), ki naj bi s spremljanjem uresni~evanja sporazumov, sklenjenih v Riu, olaj{ala nadaljnje dejavnosti. Na UNCED je 170 dr‘av podpisalo sve‘enj Gozdnih na~el (Forest Principles). S potrditvijo na~el so se te de‘ele obvezale, da bodo razvijale znanstveno osnovane kriterije in smernice za trajnostni razvoj gozdov. Na podlagi geografije in/ali gozdnih tipov so se skupine dr‘av zdru‘ile v medvladne “procese”, da bi utemeljile kriterije in indikatorje oz. kazalnike za trajnost-no gospodarjenje z gozdovi. Med osmimi medvladnimi “procesi” je tudi Panevropski (Helsin{ki) proces. 1995 se je v Rimu na povabilo FAO (Food and Agriculture Organizationv) zbralo 120 gozdarskih ministrov, da bi z Rimsko izjavo o gozdarstvu (Rome Statement on Forestry) pospe-{ili uresni~evanje sklepov UNCED. Delno na podlagi Rimske izjave je CSD ustanovila Medvladni panel (gremij) za gozdove (Intergovernmental Panel on Forests, IPF). Namen Panela je bil dose~i soglasje o petih {irokih kategorijah vpra{anj glede Les 54(2002) 7-8 gozdov (FAO 1997): (1) uresni~enje sklepov UNCED glede gozdov na nacionalni in mednarodni ravni, vklju~no s preu~itvijo sektorskih in medsektorskih povezav, (2) mednarodno sodelovanje pri finan~ni po-mo~i in prenosu tehnologij; (3) znanstvene raziskave, ocena gozdov in razvoj kriterijev in indikatorjev za trajnostno gospodarjenje z gozdovi; (4) trgovina in okolje z lesnimi produkti in usluge; (5) mednarodne organizacije in multilateralne in{-titucije ter in{trumenti, vklju~no z ustreznimi zakonski mehanizmi. Po predlo‘itvi kon~nega poro~ila IPF se je Generalna skup{~ina odlo~ila oblikovati Medvladni forum za gozdove (Intergovernmental Forum on Forests), ki nadaljuje delo IPF. Vseevropska gozdna in lesna certifikacija (Pan European Forest certification, PEFC) @e 1995 so pri{le skandinavske organizacije gozdnih lastnikov do sklepa, da bi bilo treba gospodarjenje z gozdom certificirati. 1998 so za~eli razvijati kriterije in indikatorje za neodvisno preverjanje. 30. 06. 1999 je bil v Parizu po ve~mese~nih pripravah ustanovljen Svet PEFC (Pan European Forest Certification Council, PEFCC). PEFC predstavlja prostovoljno iniciativo privatnega sektorja, ki zagotavlja kupcem, da lesni produkti, ki jih kupijo, izvirajo iz neodvisno certi-ficiranih gozdov, gospodarjenih po panevropskih kriterijih, kot jih definirajo resolucije Helsin{ke in Liz-bonske ministrske konference iz 1993 in 1998 o za{~iti gozdov v Evropi. Les iz certificiranih gozdov je mogo~e prepoznati po logu PEFC. Kupci, ki kupujejo z logom PEFC ozna~ene proizvode, se zavestno odlo~ajo za sonaravno, trajnostno, multifunkcionalno gospodarjenje z gozdovi v smislu dru‘benega (socialnega), t.j. ekolo{kega gozdarstva. Gozdarstvo na tej stopnji ne zagotavlja le “trajne” proizvodnje lesa in drugih konvencionalnih gozdnih proizvodov, temve~ vzdr‘uje {e {irok spekter gozdnih stanj in koristi, kot jih zahteva in pri~akuje sodobna okoljsko ozave{~ena dru‘ba (“Hel-sin{ki” kriteriji). Trenutno {teje Svet PEFC 15 dr‘av, od tega 11 s podpisano shemo (Avstrija, Belgija, ^e{ka, Finska, Francija, Latvija, Nem~ija, Norve{ka, [vedska, [vica, Velika Britanija), 2 dr‘avi s shemo v fazi podpisovanja (Portugalska, [panija) in 2 dr‘avi, ki {e nimata podpisane sheme (Italija, Danska). Slovenija je v kategoriji dr‘av, ki se za certifikacijo “zanimajo”. PEFC med drugim podpirajo Confederation of Woodworking Industries (CEI Bois), Confederation of European Forest Owners (CEPF), Conferedation of European Paper Industries (CEPI), The European Timber Trade/Retailers Association (FEBO), Féderation Européenne des Communes Forestiéres (FE-COF) in Union of European Foresters (UEF). Certifikacija PEFC zajema dve podro~ji: (a) trajnostno gospodarjenje z gozdom po “helsin{kih” kriterijih in (b) dokazovanje certifi-ciranega lesa med predelavo (sledenje, angl. Chain of Custody, nem. Produktkettennachweis). “Helsin-{ki” kriteriji definirajo trajnostno gospodarjenje z gozdom kot tudi njegove ekolo{ke, ekonomske in socialne vidike. Proces sledenja jam~i, da nosijo za{~itni znak PEFC le izdelki iz certificiranega lesa oz. lesa iz certificiranih gozdov. “Helsin{ki” kriteriji (1993) 1. Ohranjanje in krepitev gozdnih 241 raziskave in razvoj virov in njihovega prispevka h globalnemu ogljikovemu ciklu. 2. Ohranjanje zdravja in vitalnostni gozdnih ekosistemov. 3. Ohranjanje in krepitev proizvodnjih funkcij gozdov (lesnih in nelesnih). 4. Ohranjanje in krepitev biolo{ke raznoterosti v gozdnih ekosistemih. 5. Ohranjanje in krepitev za{~itnih funkcij pri gospodarjenju z gozdovi ({e posebej tal in vode). 6. Ohranjanje socioekonomskih funkcij in pogojev. Helsin{ki kriteriji so osnova za presojo trajnostnega gospodarjenja z gozdom in predstavljajo vsebinska ocenjevalna te‘i{~a, medtem ko so indikatorji konkretni ocenjevalni objekti. Sestava kataloga indikatorjev za merjenje trajnosti je najzahtevnej{i del gozdarskega dela procesa certificiranja. Za na{e razmere ga pripravlja team mag. F. Ferlina na GIS. V nadaljevanju je prikazan sumarij kataloga merjenja trajnosti po avstrijski shemi PEFC. Razen za prvi kriterij, kjer so indikatorji navedeni, je za drugih pet kriterijev navedeno le skupno {tevilo indikatorjev (PEFC Austria, Holzzertifizierung in Dsterreich: Systembeschreibung 2000). Slovenija - gozdna in lesna de‘ela povr{ina Slovenije 2.025.469 ha, povr{ina gozdov 1.134.804 ha (56 % gozdnatost), skupna lesna zaloga slovenskih gozdov 261 milijonov m3, povpre~na lesna zaloga 229,7 m3/ ha, skupni letni prirastek gozdov 6.827.000 m3 povpre~ni letni prirastek 6,02 Preglednica 1. Povzetek kriterijev in indikatorjev po avstrijski shemi PEFC. KltMI I'-.'.lkrii.'jn lllij il.nl"! l Ohranjam* m krcpiKV gnanih I.L Naiin ^cripfidjrjcnja x puxdu"i I.I J vdiiih poviäin. I.3± Sfnemicrzj v/spudtijjunj« m iHjtWLtk Eön)nihig»vr(i(i glKfHidorjenibpn anenkkna. L An [nvenluni. kariinnw. inmlwrinit cvahuciut, nntnuvanjc tkunai 11 iiiUAriu'jut 1 Ollrsnjaiuje jdmvju in viulnnai 2. L Vplivi na zdrvvjc in viLdrusI tknpai TindriLiA4rj(^ |4£Cifclih ck[Hi5telTUY 2.7 Hranila v [Irii hl liifju J Ohranjajyr in krvpilcv 3.1 Th\jn»pn(k)hivjnjt Ikii - -- ii|" 111 9 incjkalnrjcv IttMVodnih funkcij jnadn (lernt vidika količin in kvalLlrtr ui nelanipraixvndij 3.2 xNnl(iinifpn>dlllUll=/JKln bQ>idnn drcveu il± 3_J E^imlj^rL'jnjT. nrc.1. 1 ncUkraine ks» Cttuumaiiir in Lnpitav biclusVr 4 1 R*W¥Z«rtl*li^i. f(*lki in difctfifltft •> iMfeih Dbjuilijivi^cid. ekiHElemi, ■skupai 15 indikaUiijri ckotiisKfliih uuroiCin; »rSW. 4 J TnUiuin ribigardniligmskih «rov. O HjuiiültUbi MHikiw i fthrjnjmjc inLrcpilcv x&Stiuiih 5.1 Otararna^tiniit»liE**inje iku|\j_ :■ ii"Alikjk'>r :•• Railroj pn £u*fXKJanoiju £ Li!ft$ uuiuu funkcije (MdO^i 52 Otnnjinjr in Ltbolj&Yjnpr dni!(xi|ili .'.k-5.3 £aMiliprrJclWi«l»miHii ft« režimi 6 Ohrmjanjt KKiWtrtiiMftskrt 4,1 pi^n±n nhrnm kncdclndnjnlci 5k'j|iaj 17 indjkilurjuY ftinkcij in pojwi"' £.2 Rekreaciji «J PlAliCnfc iatraa*i,#*ij(:. «lEniicfi, rukkkve 4.4 Z*äfila pnnklu in T»9UL1drlu-x iuvnoaijo h.ti hLu.:iiriiL vr:c:i;ik ■^ si, ^t*- _«.. 1 if-v; ■!"- ^ ^a£\B •■- Jw HL^_^W^H ^e. _. ■*. r. ._-_-i jj rfr - ^-'i's^rr" . w^K»ß ■■' " ■^ ^-^j-' ösl§a SfcP aSBS'^v^&i^^^^ * "-'" ^^BTWMfc^^^^^fci rwi Ta i iiM ii iw •&mß*e ^^SsSMit^H jp^e hZ^tt EsS^cr ¥" .^*SteSž^S^y ^M^BrmrSL ----!->- ^ ^*t^=^ ^J ~*^^> Slika 1. Gozdnatost Slovenije (vir: Zavod za gozdove Slovenije 2002) Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj m3/ha, • letni posek zna{a 2.609.039 m3 (2,3 m3/ha), • razmerje med letnim posekom in prirastkom je 38,2 %. a) Sedanja vegatacija b ) Potencialna vegetacija Posestna struktura gozdov v Sloveniji V Evropi prevladujejo majhni gozdni posestniki. [tevilne trajnostne kriterije je mogo~e dokazovati le na ve~jih povr{inah. Da ne bi diskriminirali 12 milijonov, praviloma majhnih gozdnih posestnikov, kolikor jih je v Evropi, je PEFC izdelal osnovo za regijsko certificiranje, ki {e posebej ustreza srednjeevropski posestni{ki strukturi. Evropski lastniki NIPF (NonIndustrial Private Forestland -Neindustrijski privatni gozd) prav zato niso naklonjeni shemi FSC (Forest Stewardship Council, Svet za gozdno nadzorni{tvo), ki temelji na certi-ficiranju posameznih obratov oz. posesti . Slovenska gozdna posest je {e posebej razdrobljena (preglednica 2). Ocenjeno {tevilo zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji je med 250.000 in 300.000. Lastnik ima v povpre~ju 2,9 parcele, od katerih sta 2,2 prostorsko lo~eni. Lastni{ka struktura slovenskih gozdov: 31 % dr‘avni 31%, 68 % zasebni, 1% drugi. Glede na izjemno posestno razdrobljenost v Sloveniji, je regijska certifikacija {e posebej primerna. Odlo~iti se bo treba, ali se bo celotna Slovenija obravnavala kot enotna regija ali pa bo razdeljena na ve~ regij, ki bi bile usklajene z obstoje~o administrativno infrastrukturo. Predlog organizacije certificiranja gozdov po na~elih PEFC v Sloveniji Nacionalni forum Nacionalno shemo certificiranja gozdov oceni Svet vseevropske certi- Preglednica 2. Velikost gozdne posesti 1994) v Sloveniji (vir: MKGP Velikost gozdne posesti (ha) [tevilo posestnikov (%) Povr{ina (%) Do 0,99 54,7 10,0 1 do 2,99 25,6 88,6 20,1 44,0 3 do 4,99 8,3 13,9 5 do 9,99 7,2 22,2 10 do 19,99 3,1 11,4 18,6 56,0 Nad 20 1,1 15,2 Skupaj 100 100 fikacije gozdov (Pan-European Forest Certification Council , PEFCC). Vsaka ~lanica PEFC na ravni dr‘ave ustanovi nacionalno upravno telo PEFC. Pred tem mora strokovno-interesni Forum (“platforma”, delovna skupina) oceniti ustreznost elementov (zlasti vseevropskih meril in smernic) trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in jih interpretirati v nacionalnih razmerah. Klju~na naloga Foruma je uskladitev in priprava nacionalnih meril in smernic trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki v bistvu predstavljajo nacionalna merila za certifikacijo gozdov (certi-fikacijski standard). Iniciativo za oblikovanje tak{nega Foruma naj bi imeli zlasti predstavniki lastnikov gozdov, ki bi vanj povabili vse zainteresirane skupine. Skladno z usmeritvami PEFC naj bi tak{en nacionalni Forum sestavljali predstavniki interesnih skupin (stakeholders), ki so kakorkoli povezane z gozdnim prostorom, gospodarjenjem z gozdom in lesom. Slovenski Forum naj bi sestavljali predstavniki naslednjih institucij in organizacij: • Kmetijsko gozdarska zbornica (gozdarski del), • Gospodarska zbornica Slovenije (gozdarski, lesarski, papirni{ki del), • Sklad kmetijskih zemlji{~ in gozdov (gozdarski del), • predstavniki (organizacij) zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji, • Gospodarsko interesno zdru‘enje gozdarstva, • sindikati s podro~ja gozdarstva, • Lovska zveza Slovenije, • predstavniki nevladnih organizacij (gozdovi, okolje, narava), • Zveza za varstvo potro{nikov, • Zavod za gozdove Slovenije, Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj • Zavod za ohranjanje narave Republike Slovenije, • Gozdarski in{titut Slovenije • Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V primeru, da bi {lo za delovno skupino, katere naloga bi bila usklajevanje in priprava vladnih meril (kazalnikov in smernic trajnostnega gospodarjenja z gozdovi), bi bilo lahko {tevilo predlaganih, interesnih (nevladnih) predstavnikov v Forumu manj{e, v primeru priprave nevladnih certifikacijskih meril (kazalnikov in smernic, ki bi rabili le certifikaciji gozdov) pa ve~je. V vsakem primeru pa naj bi - zaradi vsebine nalog -prevladovali predstavniki “gozdnih” interesov (prevladujejo strokovne vsebine, povezane z gozdovi). “Tretja stranka” (angl. third party, nem. dritte Stelle) “Tretja stranka” je oseba ali organ, ki je glede na udele`ene stranke neodvisen. Opomba: Udele`ene stranke so praviloma dobavitelj (prva stranka) in kupec (druga stranka) (ISO/IEC-2). Tretja stranka potrjuje ali zavra~a skladnost ravnanja z gozdom s kriteriji nacionalne certi-fikacijske sheme PEFC (slika 3). Na~elno v procesu certificiranja nastopajo trije udele‘enci: prvi izdela standard, drugi je prosilec, ki zaprosi za izdajo certifikata o izpolnjevanju zahtev standarda, in tretji, “tretja stranka” ali certifikacijski organ, ki je akreditiran za izdajo certifikata o izpolnjevanju zahtev dolo~enega standarda. Neodvisna organizacija, ki izvaja cer-tificiranje gozdov, mora izpolnjevati naslednje pogoje: Slika 4. Vloga “tretje stranke” v certifikacijski shemi • imeti mora nacionalno (slovensko) akreditacijo za standarde EN 45012 in ISO 14001, • imeti mora reference s podro~ja gozdarstva in gospodarjenja z gozdom, • presojevalci morajo imeti najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo (VII. stopnja) in najmanj petletne izku{nje v gozdarski stroki ter reference s podro~ja gospodarjenja z gozdom in s podro~ja certificiranja gozdov. Poleg tretje stranke se v procesu cer-tificiranja pojavijo {e svetovalci, ki pri- ijaLeS 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj pravijo vso potrebno dokumentacijo in izdelajo audit poro~ilo (presoja). Svetovalci so lahko poslovni subjekti, ki so registrirani za to dejavnost, njihovi sodelavci pa imajo najmanj univerzitetno strokovno izobrazbo (VII. stopnja) in najmanj petletne izku{nje v gozdarski stroki ter reference s pod-ro~ja gospodarjenja z gozdom in s pod-ro~ja certificiranja gozdov (slika 4). Predlog sheme PEFC certificiranja trajnost-nega gospodarjenja z gozdovi za Slovenijo Shema delovanja PEFC za Slovenijo je oblikovana na principu racionalne organiziranosti (~im ni‘ji dodatni stro{ki ob ~im ve~jem u~inku) in teritorialne pokritosti celotne dr‘ave. Pri tem se je upo{tevalo, da cer-tificiranje temelji na zasebni iniciativi. Zato ga ne smejo izvajati dr‘avne institucije. Predlog organizacijske sheme, razen zelo skromnega sekretariata, ne predvideva dodatnih stro- kovnih delavcev, ampak se naslanja na obstoje~o organizacijo Kmetijsko -gozdarske zbornice (KGZ) in Sklada kmetijskih zemlji{~ in gozdov (SK-ZG). Oba naj bi (zlasti KGZ) z obsto-je~imi delavci – v interesu lastnikov gozdov - opravljala tudi dolo~ene naloge za potrebe PEFC Slovenija. Sekretariat bi opravljal vse teko~e naloge, ki mu jih nalo‘i upravni organ (odbor), poleg tega pa bi skrbel za usmerjanje in spremljanje postopkov certificiranja. Njegova naloga bi lahko bila tudi upravljanje blagovne znamke PEFC in podeljevanje sub-licenc (slika 5). Za potrebe PEFC certifikacije lesnih izdelkov oziroma proizvodne verige CoC bi bilo potrebno organizacijsko shemo certificiranja gozdov ustrezno raz{iriti, in sicer na Gospodarsko zbornico, v kateri so zastopani tovrstni interesi. ^e bi se (Sekretariat) PEFC lahko oprl tudi na predstav-nika(e) predelovalne verige, bi lahko Slika 5. Predlog organiziranosti PEFC za Slovenijo za certificiranje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi usmerjal in spremljal tudi certifi-ciranje CoC, vklju~no s podeljevanjem sub-licenc. Prakti~na izvedba certificiranja gozdov V slovenskem sistemu certificiranja po shemi PEFC predvidevamo regijsko certificiranje. Predstavniki vseh lastni{kih kategorij gozdov regije zaprosijo za certi-ficiranje. Poobla{~ena oseba vseh lastnikov jasno izjavlja, da lastniki gozdov prostovoljno pristopajo k cer-tificiranju. Zabele‘ijo se potrebni podatki o udele‘encih certificiranja. Poobla{~eni predstavnik lastnikov gozdov pri akreditacijskem telesu zaprosi za certificiranje gozdov. Pro-{nji prilo‘i: a) opis regije, b) poro~ilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi in c) listo lastnikov gozdov, ki ne sodelujejo v regionalni certifikaciji gozdov. Poro~ilo o trajnostnem gospodarjenju z gozdovi Poro~ilo je ob{irno delo, ki ga lahko izdelajo samo uveljavljeni visoko-kvalificirani gozdarski strokovnjaki - svetovalci, ki imajo prakti~ne izku{-nje in reference s podro~ja trajnost-nega gospodarjenja z gozdom, zlasti gozdnogospodarskega na~rtovanja in certificiranja gozdov. S cilji je potrebno lastnike gozdov, ki sodelujejo v certificiranju, ustrezno seznaniti. Seznam lastnikov gozdov, ki sodelujejo v sistemu certi-ficiranja Sodelovanje lastnikov gozdov je popolnoma prostovoljno. V fazi pro{nje za izdajo certifikata ta seznam predstavlja pasivno listo udele‘encev. Ko so udele‘enci vklju~eni v sistem sled- Les 54(2002) 7-8 raziskave in razvoj ljivosti (chain of custody), postane to seznam aktivnih udele‘encev certi-ficiranja. Tako zagotovimo, da vsi udele‘enci izpolnijo zahteve certi-ficiranja. Lista pasivnih udele‘encev Lastnike gozdov (~lane Kmetijsko gozdarske zbornice) je potrebno pisno obvestiti, da se regija poteguje za PEFC certifikat. Lastniki gozdov se lahko v mesecu dni odre~ejo sodelovanju v programu certificiranja. Mo‘nost izstopa imajo tudi pozneje. ^e se lastnik gozda odre~e tudi posameznemu ali skupinskemu certifi-ciranju, gozd in les iz njegovih gozdov ni certificiran, zato tudi ne more nositi za{~itnega znaka PEFC. Ob-mo~ne izpostave v okviru kmetijsko gozdarskih zavodov, ki so v sklopu Kmetijsko gozdarske zbornice, vzdr-‘ujejo in a‘urirajo seznam lastnikov gozdov, ki ne sodelujejo v programu certificiranja. Seznam lastnikov gozdov, ki v programu sodelujejo, zajema podatke o imenu, naslovu in po-vr{ini gozda ter je javno dostopen. Lista aktivnih udele‘encev Listo sestavljajo vsi lastniki gozdov, ki se niso odrekli sodelovanju v cer-tificiranju gozdov, in tisti, ki jim s kasnej{imi kontrolami ni bila odvzeta pravica uporabe za{~itnega znaka PEFC. Lista aktivnih udele‘encev v sistemu certificiranja je namenjena prodaji lesa iz certificiranih gozdov. Na~in prodaje dolo~a posebna pogodba med prodajalcem (lastnikom gozda) in kupcem lesa. Pogodba je uniformna, v njej se posebej opredeli, da les, ki je predmet prodaje, izvira iz gozda, ki je certificiran po sistemu PEFC Slovenija. Prodajalec lesa (lastnik gozda, zakupnik, koncesio-nar) s svojim podpisom na pogodbi zagotavlja, da sodeluje v PEFC cer-tifikacijski shemi, izpolnjuje zahteve certifikata, sprejema pravila obna{anja (Code of practice) in jih izvaja v skladu z mo‘nostmi svojega gozdnega obrata. Pravila obna{anja lahko lastnik gozda v pisni obliki tudi posreduje kupcu lesa. Kupec lesa s svojim podpisom v pogodbi potrdi prejem pravil obna{anja. S tem se za~ne spremljanje sledljivosti lesa (Chain of custody). V pravilih obna{anja je izpostavljena dolo~ba, da lahko v njegovem gozdu certifikacijska telesa in poobla{~eni predstavniki preverjajo skladnost gospodarjenja z gozdom s kriteriji PEFC Predhodna presoja (Pre-auditJ Na zahtevo regije se lahko izvede predhodna presoja. Gre za postopek med prosilcem in certifikacijskim telesom, s katerim ugotovimo ali je dokumentacija popolna.. Po potrebi jo dopolnimo in spremenimo. Presoja regije Certifikacijsko telo izdela plan presoje (audit) skladnosti gospodarjenja in ravnanja z gozdom s kriteriji in indikatorji PEFC Slovenija. Certifikacijsko telo dolo~i skupino presojevalcev, ki preveri pravilnost in kompletnost dokumentacije, pri ~emer izpostavi zlasti: • ali je nacionalno poro~ilo, ki ga preverjamo, v skladu s formalnimi zahtevami, • ali so postopki v skladu z nacionalnim sistemom certificiranja, • ali so podatki o trajnostnem gospodarjenju z gozdom pravilni in ~e vsebujejo cilje, ki jih ‘elimo dose~i. Rezultati preverjanja dokumentacije se zapi{ejo v poro~ilo o presoji, na podlagi katerega bo certifikacijsko telo izdalo certifikat ali ga zavrnilo. Slu~ajnostno preverjanje Kot dopolnilo k preverjanju dokumentov sodi tudi slu~ajnostno preverjanje certifikacijskih kriterijev v praksi, ki jo opravi certifikacijsko telo. Obseg in poudarke tega preverjanja dolo~ita skupaj certifikacijsko telo in poobla{~ena oseba vseh lastnikov gozdov. ^e slu~ajnostno preverjanje ugotovi resno odstopanje od zahtev certifikata, lahko certifikacijsko telo odvzame pravice do uporabe certifikata. Preverjanje lahko opravi tudi od certifikacijskega telesa dolo~en presojevalec (auditor), ki ima enake pristojnosti. Lastnik gozda tako iz aktivne liste preide na pasivno listo udele‘encev v certifikacijski shemi. Pri tem mu moramo dati mo‘nost, da svoje ravnanje z gozdom izbolj{a v skladu s kriteriji PEFC. Presoja in izdaja certifikata Na podlagi poro~ila presojevalcev certifikacijsko telo odlo~i ali bo izdalo certifikat ali ne. Listina o certifikatu vsebuje enoto certificira-nja, pravila, certifikacijski sistem in ~as veljavnosti. Izpolnjevanje kriterijev oziroma preverjanje skladnosti gospodarjenja s certifikacijskimi standardi za certificirane gozdove kot celoto, certifikacijsko telo celovito preverja vsakih 10 let (prek traj-nostnega poro~ila), teko~e pa letno (na podlagi ustreznih evidenc in poro~il dr‘avnih organov in javnih slu‘b) in/ali slu~ajnostno. Certifika– cijsko telo lahko sprejme pozitivno, pogojno ali negativno odlo~itev o podelitvi certifikata. Veljavnost certifikata je najve~ 10 let. • Nadaljevanje članka boste lahko prebrali v naslednji številki Les 54(2002) 7-8 znanje za prakso avtor Ale{ LIKAR, SL[ Ljubljana Med novimi modeli, ki jih ISKRA po-spe{eno uvaja v svoj proizvodni program, se je v juniju pojavil tudi nov, mo~nej{i model skoblji~a. Ko to pi{em, ga na policah na{ih trgovin {e ni, vendar bo po zagotovilih ISKRE v prodaji predvidoma v za~etku jeseni. Skoblji~ SK282 (slika 1) je ‘e na prvi pogled izdelek solidne izdelave, s karakteristikami, ki veliko obetajo. Predvsem tu mislim na njegovo {irino skobljanja, mo~ motorja in {tevilo vrtljajev vretena. Kljub velikosti vre-tena in mo~i motorja, je pri vklopu lahko gibljiv, problem “giroskopskega efekta” je presenetljivo majhen, glede na primerljive modele precej manj{i. Pri prvem poskusu skobljanja preskusne letve se je izkazalo, da je to-varni{ka nastavitev vi{ine rezil nekoliko previsoka, vendar je nisem popravljal. Odstopanje pri desetkratnem odvzemu po 2 mm je bilo precej{nje, 1.8 mm, kar je pri poravnavanju elementov ‘e prevelika razlika. Zato sem rezila ponovno nastavil, razlika v vi{ini zadnje mizice in kro‘nice rezila naj bi bila okrog 0,1 mm, kar sem dosegel z ravnim kosom lesa. Tega sem postavil na zadnjo - odvzemno mizico, z roko zavrtel vreteno (pri izklopljenem stroj~ku, seveda!), premik lesa naj bi bil pribli`no 2-3 mm, kar je pri vretenu takega premera dovolj (slika 2). Taka nastavitev mi je pri ve~kratnem skobljanju materiala v isti smeri omo-go~ilo ve~jo natan~nost dela: 10- krat-ni poteg 2 mm odvzema je povzro~il skupno razliko 0,2 mm, kar je ve~ kot ugodno za mo‘nost to~nosti nastavitve skoblji~a. To med drugim tudi pomeni, da je vzporednost ravnin mizic popolna, kar je v ve~ini primerov razli~-nih vrst skoblji~ev prava redkost. Maksimalen odvzem materiala ( 3,7 mm, slika 3) je pri normalni hitrosti podajanja potekal brez problema, kar ka‘e na zadovoljivo razmerje med mo~jo, {tevilom vrtljajev in {irino vre-tena. Poskus sem izvedel najprej na ustrezno {irokem kosu smrekovega lesa in nato {e na podobnem elementu iz hrastovine. Odvzem na jelovini je bil mogo~ popolnoma brez problema preobremenitve motorja. Poskus enakega odvzema na hrastovi deski (slika 4) je bil prav tako ugoden, nekoliko manj{a hitrost podajanja je {e vedno zagotavljala prakti~no zanemarljiv padec {tevila vrtljajev. Posku{al sem zaustaviti motor s pretiranim podajanjem, kar je tudi uspelo, vendar z zares preveliko silo, kar pa se pri normalni uporabi zgodi zelo redko (pri izku{e-nih mizarjih skoraj nikoli). Slika 1. Skoblji~ Iskra SK 282 na skobeljniku in preskusna letev natan~nosti nastavitve rezil Slika 2. Nastavljanje vi{ine rezil Slika 3. Najve~ji odvzem jelovine - 3,7 mm Slika 4. Odskobljana povr-{ina hrastovine, globina 3,5 mm, {irina 80 mm Les 54(2002) 7-8 znanje za prakso Skobljanje omenjenega kosa lesa sem nadaljeval s pretirano uporabo mo~i; zanimalo me je, koliko se bo to poznalo pri temperaturi motorja. Kljub nekajminutnemu “pretiravanju” se motor ni pregrel, tako zna~ilnega vonja po topitvi izolacije ni bilo. O~itno je, da je razmerje med mo~jo motorja, {tevilom vrtljajev in velikostjo odvzema zasnovano pravilno. Verjetnost, da bi zaradi preobremenjenosti pregorel elektromotor, je torej zadovoljivo majhna. Simulacijo izrabljenih rezil sem omo-go~il z odstavitvijo enega rezila pod nivo obdelave, kar je pomenilo prak-ti~no polovi~ni odrez od normalnega, kar je bilo zares ob~utno {ele pri polnem skobljanju v hrastovini. V tem primeru mi je tudi uspelo ustaviti delovanje motorja. Naslednji poskus sem opravil na izdelavi brazde, s so~asno uporabo prislo-na in distan~nika globine. Brazdo sem izdelal v ‘eleni globini in {irini, to je 22 x 10 mm, brez te‘av in tudi njena kon~na dimenzija je bila zadovoljiva (slika 5). Odstopanje od globine na za~etku in na koncu je bilo manj od 1 mm, verjetno pa bi te napake ne bilo, ~e ne bi nastavil globinskega omejilca na maksimalno mero. V takem polo‘a-ju, je namre~ po vsej verjetnosti stranska za{~ita s svojo vzmetjo vplivala na enakomernost odvzema. Kljub ne pretrdi vzmeti je mo‘nost pritiska predvsem na koncu globine dovolj velika, tako da ta lahko povzro~i odstopanje od ‘elene natan~nosti. Seveda pa je tudi tu, kakor pri ve~ini orodij, pomemben faktor natan~nosti dela - rutina in navada dela s stroj~kom dolo~enega tipa, kar pomeni, da bi verjetno pri dalj{i uporabi tega modela takih problemov ne bilo. Skobljanje roba prizme - posnemanje - je bilo pri~akovano enostavno, do velikosti posnetja 10 x 10 mm v utoru prednje mizice. Drsenje mizice po robu je bilo brez zatikanja po zaslugi lepo izvedenega vstopnega dela trikotnega utora, kar je v primerih nekaterih drugih modelov skoblji~ev precej slab-{e izdelano (slika 6). Odlaganje skoblji~a na delovno mizo je primerno za{~iteno z gibljivim varnostnim vlo‘kom, ki pa se je v nekaj primerih izkazal za nekoliko premalo natan~no obdelanega, kar je bilo pro-blemati~no zlasti pri nadaljevanju skobljanja iz sredine ‘e prej obdelane ploskve. Varnostni vlo‘ek se v teh primerih ni skril v le‘i{~e brez dodatnega sunka, kar je lahko v~asih pri obdelavi kar velik problem. Odsesavanje sem omogo~il na dva na~ina: s priklopom industrijskega sesalca s premerom cevi 50 mm di- rektno na nastavek za odsesavanje in z dodatkom distan~nika pri priklopu hi{nega sesalca s premerom cevi 40 (35) mm. V obeh primerih je bilo odsesovanje tako reko~ popolno, ~is-to~a dela zagotovljena, seveda pa je cev vsaki~ pomenila dolo~en problem pri vodenju skoblji~a. Ker naj bi bila skoblji~u dodana tudi vre~ka za skob-ljance, je ta mo‘nost v dolo~enih primerih verjetno bolj{a, predvsem takrat, ko sesalca nimamo mo‘nosti priklju~iti. Na koncu pa verjetno {e vedno ostane mo‘nost dela brez odsesovanja, morda v primerih uporabe skoblji~a na prostem ali pa za res manj{a in kraj{a dela. Pri odpiranju ro~aja, da bi ugotovil enostavnost menjave priklju~nega kabla in natan~nost izdelave plasti~nih delov, sem naletel na pretisnjen vodnik, kljub temu pa je sistem, ki omo-go~a menjavo priklju~nega kabla, brez velikih posegov v priklopne elemente primereno enostaven. Kljub priporo-~ilom naj kabel menjajo samo strokovnjaki, je praksa pokazala, kako to najve~krat naredijo uporabniki sami... Ker bi test brez prave primerjave kar te‘ko uspe{no izvedel, sem kot primerjalni skoblji~ uporabil model, ki sem ga ocenil kot najprimernej{ega (slika 7). Torej: skoblji~ je izdelek (‘al pokojne) firme ELU, model MFF 81, z enako mo~jo motorja (850 W), z nekoliko o‘jo mizico - 81 mm, z manj-{im {tevilom vrtljajev - 12.000, sicer pa na prvi pogled z zelo veliko podobnostjo. @e naslednji, bolj poglobljen pogled pa poka‘e, da niti dva dela nista zares enaka, morda je podobnost {e najve~ja v obliki vzdol‘nega prislona. Kvaliteta izdelave je v kar nekaj delih slab{a od Iskrinega testnega modela -predvsem tu mislim na kon~no obdelavo kovinskih delov (ostri zaklju~-ki, neobru{eni deli odlitkov). Les 54(2002) 7-8 ZS - Zdru`enje lesarstva iz dela zdru`enja 16. seja UO GZS-Zdru`enja lesarstva, 19. junij 2002, Vi{ja lesarska {ola v Mariboru Dnevni red: 1. Zapisnik in ugotovitveni zapisnik za koresponden~no sejo 2. Sodelovanje z Ljubljanskim sejmom, d.d., Ljubljana (Pohi{tveni sejem in sejem Dom) 3. Konjukturna gibanja v letu 2003 4. Izvajanje strategije razvoja lesarstva: Poslovanje lesne in pohi{tvene industrije v letu 2001 5. Razno Sejo je vodil predsednik UO GZS-Zdru`enja lesarstva, g. Peter Tom{i~, in uvodoma predal besedo gostitelju seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva, g. Ale{u Husu, ki je v nadaljevanju pozdravil vse navzo~e na seji in predstavil Lesarsko {olo v Mariboru. Sklepi: 1. Izdelati je treba metodologijo za popis okoljskega stanja v slovenski lesni dejavnosti tako, da bo mo`no primerljivo spremljanje in ocenjevanje okoljskega stanja v naslednjem obdobju (financira GZS-Zdru`enje lesarstva). 2. Treba je izvesti popis po vrstah obremenjevanja okolja v posami~nih lesnih dru`bah in analizo tak{nega popisa (ta sredstva priskrbi RCL v okviru projektov pri MG). 3. Izdela se {tudija hipoteti~nega zdru`evanja programov v smislu ekonomske in ekolo{ke racionalizacije, upo{tevaje izsledke razvojno- iz vsebine raziskovalnega dela (ta sredstva priskrbi RCL v okviru projektov pri MG). 4. GZS-Združenje lesarstva naslovi dopis na ministra za okolje in prostor, mag. Janezu Kopaču, da se ustrezno popravi slovenska zakonodaja, ki bo, podobno kot v Evropi, omogočila ustrezno predelavo oziroma uporabo lesnih odpadkov, ki niso samo naravni les in hkrati zaradi obdelave lesa z zaščitnimi sredstvi in premazi ne vsebujejo organskih spojin ali težkih kovin, kot gorivo tudi v kurilnih napravah. 5. Zapisniki štirinajste seje UO GZS-Združenja lesarstva (14. marec 2002), izredne seje (5. april 2002) in ugotovitveni zapisnik korespondenč-ne seje (ki je potekala v času od 24. maja do 4. junija 2002), se v celoti soglasno sprejmejo. 6. Strateške (vsebinske) odločitve o Ljubljanskem pohištvenem sejmu in sejmu Dom vključno s pogoji sodelovanja ter obsejemskim programom še naprej sprejema UO GZS-Združenja lesarstva, izvedbeno-vsebinsko funkcijo pa odslej opravlja programski svet. Izvajalec obeh sejmov je Gospodarsko razstavišče in Ljubljanski sejem, d.d. Obsejemski program oblikuje programski svet, izvaja pa ga Zveza lesarjev Slovenije. 7. Programski svet za Pohištveni sejem in sejem Dom se imenuje v sestavi naslednjih članov: • dr. Jože Korber, sekretar GZS-Združenja lesarstva, vodja programskega sveta Člani: • projektni vodja Ljubljanskega pohištvenega sejma/sejma Dom, • predstavnik Gospodarskega razstavišča, Aleš Rastko, vodja komerciale, Dimi~eva 13, 1504 Ljubljana tel.:+386 1 58 98 284, +386 1 58 98 000 fax: +386 1 58 98 200 http://www.gzs.si http://www.gzs-lesarstvo.si Informacije {t. 6/2002 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO SLOVENIJE 1. EVROPSKA KONFERENCA O LESU, HAMBURG, 7.-9.10.2002 KLJU^NE UGOTOVITVE SPREMLJANJA IZVAJANJA STRATEGIJE LESARSKE PANOGE V LETU 2001 PONUDBE IN POVPRA[EVANJA Informacije pripravlja in ureja: Vida Ko`ar, samostojna svetovalka na GZS-Zdru`enje lesarstva Odgovorni urednik: dr. Jo`e Korber, sekretar GZS-Zdru`enja lesarstva Les 54(2002) 7-8 GZS - Združenje lesarstv • vodja OGP GZS, mag. Vinko Zupančič, • predstavnik GZS-Združenja lesarstva, Vida Kožar, • predstavnik iz lesnopredelovalnega podjetja, Franc Zupane, Alples, d.d., Železniki (Pohištveni sejem) oziroma mag. Andrej Mate (za sejem DOM), • predstavnik Zveze lesarjev Slovenije in revije Les, ga. Sanja Pire. 8. Ljubljanski pohištveni sejem in sejem Dom se na podlagi ankete GZS-Združenja lesarstva skrajšata na petdnevni čas trajanja sejma. 9. Ljubljanski sejem z letom 2002 uvede za oba sejma elektronsko prijavo in posredovanje informacij že pred samim sejmom (možnost elektronskega komuniciranja, možnost prijave na sejem itd.). 10. Za oba sejma naj se pripravi poslovna recepcija sejma (naj bo ločena od recepcije za obiskovalce -končne uporabnike). 11. Ravno tako pa mora obstajati na obeh sejmih poslovni center, kjer poslovneži lahko opravljajo razgovore zunaj razstavnega prostora in imajo na razpolago pisarniško in komunikacijsko infrastrukturo (PC, telefon, fax, internet ...). 12. Ljubljanski sejem mora oblikovati bazo podatkov o obiskovalcih na Ljubljanskem pohištvenem sejmu in sejmu Dom, ki bo na razpolago tudi na zaprtih internet spletnih straneh GZS-Združenja lesarstva. Ljubljanski sejem tudi osebno povabi na oba sejma v letu 2002 po razpoložljivih podatkih o poslovnih obiskovalcih. Še posebej bo LS načrtno povabil pohištvene trgovce sosednjih dežel. 13. Oddelek za mednarodno sode- lovanje - GZS in partnerske zbornice se morajo aktivno vključevati v iskanje partnerjev na JV Evrope in organizirati svoje komercialne kanale. 14. Na sejmu Dom morajo imeti stavbarji prednost pri izbiri razstavnega prostora pred drugimi razstavljavci. Zaradi tega dogovora stavbarji ne bodo več razstavljali (v nobeni obliki!) na Ljubljanskem pohištvenem sejmu. 15. Za dvoletni mandat se imenuje Komisija za ocenjevanje razstavljenih eksponatov na Ljubljanskem pohištvenem sejmu, in sicer: • prof.dr. Jože Kušar, Fakulteta za arhitekturo, predsednik komisije Člani: • Lado Košir, dipl.ing.arh., • Rajko Magdalene, ing., Lesnina, • Slavko Koželj, ekon., IPH, • Anika Logar (predstavnik Ljubljanskega sejma). Komisija za ocenjevanje razstavljenih eksponatov pripravi predlog sprememb Pravilnika o nagrajevanju izdelkov, pri čemer naj navedene spremembe vključijo tudi možnost nagrajevanj izdelkov, ki so se tržno nadpovprečno potrdili. 16. Ljubljanski sejem bo do 16.07.2002 za sejma Pohištvo 2002 in sejem DOM 2003 pripravil koncept skupaj s programom dejavnosti ter cenikom (cena vstopnice, cene razstavnega prostora za člane Združenja, ponujeni standard itd.). Ta program mora upoštevati predmetne sklepe UO GZS-Združenja lesarstva. Vsebovati mora ločeni komunikacijski načrt in protokol otvoritve. 17. Ljubljanski sejem mora pri oblikovanju koncepta obeh sejmov upoštevati še naslednje: • Prvi dan sejma je poslovni dan, zaprt za obiskovalce - končne potrošnike. • Cena individualne vstopnice ne sme presegati cene kino karte. Uvesti je treba družinsko vstopnico. • LS poskrbi za izvedbo in obdelavo ankete med razstavljavci, poslovnimi obiskovalci in obiskovalci - končnimi potrošniki. • LS zagotovi ugodne pogoje in ustrezen prostor za nekaj manjših informativnih stojnic za tuja panožna združenja. • Razstavni program obeh sejmov naj se dopolni s specializiranimi razstavnim delom za komponente. • LS pripravi svoj vložek k obsejemski dejavnosti, upoštevaje dosedanje izkušnje in razpoložljive informacije. 18. Predsedstvo GZS-Združenja lesarstva bo pripravilo material za sejo UO GZS-Združenja lesarstva, v zvezi s tematiko sodelovanja z Ljubljanskim sejmom, d.d. 19. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema informacijo o konjunkturi 2002-2003 za nadaljnje odločitve v lesarskih podjetjih. 20. UO GZS-Združenja lesarstva sprejema informacijo o stopnji konkurenčnosti lesne panoge v obdobju 1997-2001. 21. UO GZS-Združenja lesarstva podpira izvajanje programa v Ljubljani - Višja strokovna šola, dislociran oddelek Višje lesarske šole Maribor. 22. UO GZS-Združenja lesarstva podpira in priporoča podjetjem v ljubljanski regiji in širše, da podprejo nabavo CNC večstopenjskega stroja Srednji lesarski šoli v Ljubljani. 23. UO GZS-Združenja lesarstva Les 54(2002) 7-8 ZS - Zdru`enje lesarstva sprejema povabilo norve{kega nacionalnega pano`nega zdru`enja (The Norwegian Sawmill Industries Association) za obisk (v ~asu od 25.6.-1.7.2002), se dogovori z njim o kon-kretnej{em medsebojnem sodelovanju in obi{~e po njihovem programu nekaj norve{kih podjetij in gozdarskih podro~ij. VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE ZA LESARSTVO SLOVENIJE Junija 2002 so pogodbene stranke (GZS-Zdru`enje lesarstva, ZDS-Sekcija za lesarstvo in SINLES, Neodvisnost-KNSS, PERGAM -sopristopnik k pogodbi) podpisale ugotovitveni sklep, s katerim se veljavnost kolektivne pogodbe za lesarstvo Slovenije (Ur.l. RS {t. 67/95) podalj{a za eno leto, t. j. do 31.8.2003, oziroma do sklenitve nove pogodbe. 1. EVROPSKA KONFERENCA O LESU, HAMBURG, 7. -9.10.2002 Nem{ko zdru`enje proizvajalcev `a-ganega lesa (DGfH) bo organiziralo 1. evropsko konferenco o lesu, in sicer 7.- 9.10.2002 v Hamburgu. Konferenca izhaja iz nekdanje konference treh de`el (Avstrija - [vica - Nem~ija), ki bo sedaj organizirana pod geslom "Timber Industry in Europe - Growing together". Konferenca je posebej fokusirana na de`ele Beneluxa, skandinavske in balti{ke de`ele ter Rusijo. Cilj konference je povezovanje evropskih idej z namenom kreiranja foruma za nara{~ajo~e medsebojno sodelovanje na podro~ju lesa. Ve~ o programu te konference si lahko preberete na www.woodcon- ference.info ali infoZwoodconfe-rence.info. Vir: Cei-Bois, Doc.1638 KLJU^NE UGOTOVITVE SPREMLJANJA IZVAJANJA STRATEGIJE LESARSKE PANOGE V LETU 2001 S ključnimi ugotovitvami želimo podati kratek povzetek dosedanje analize in odgovoriti na naslednja vprašanja: a) Kakšna je stopnja konkurenčnosti panoge v letu 2001?, b) Kateri dejavniki so najbolj vplivali na stopnjo konkurenčnosti?, c) Ali panoga zapira vrzel do industrije oziroma ali dohiteva povprečje industrije? in d) Kako panoga uresničuje v strategiji zastavljene razvojne cilje? Ugotovitve so naslednje: • panoga 2- krat hitreje izgublja zaposlitev kot industrija in zaostaja pri realizaciji (le 1/3 dinamike industrije); • panoga v primerjavi z industrijo počasneje generira dodano vrednost in pospešeno izgublja akumulacijo; • panoga izgublja pomen v okviru industrije po ključnih kategorijah (R, Z, BDV), kar je še posebej izrazito v zadnjem letu; • v okviru industrije je panoga beležila največji padec deleža plačne mase in tudi drugi največji padec deleža BDV; • edina kategorija, kjer je panoga bistveno povečala svoj delež v okviru industrije je čista izguba (za 3,7 odstotne točke); • nekonkurenčnost panoge izkazuje v okviru industrije največji padec kazalca ROS (za kar 1,6 odstotne točke); • letni padec kazalca DI/Z je med največjimi v industriji, pri tem izstopa primar; razlika do industrije se ve~a; panoga ima le 62 % produktivnosti industrije, merjeno s kazalcem R/Z, ima tudi le 1/2 dinamiko industrije; panoga ima le 68 % produktivnosti industrije, merjeno s kazalcem BDV/Z, ob tem pa se razkorak iz leta v leto ve~a (faktor 1,4); nizka, le 3/4 opremljenost dela (OS/Z) v primerjavi z industrijo in le po~asno zapiranje vrzeli do industrije; pla~na masa panoge v primerjavi z bruto dodano vrednostjo (L/ BDV) je med najvi{jimi v dejavnosti in se v zadnjem letu {e ve~a; urna mezda v panogi (L/h) dosega le 82 % povpre~ja industrije in po dinamiki zaostaja za industrijsko mezdo; stro{ki materiala (Mat/R) so v panogi na ravni povpre~ja industrije, vendar se zmanj{ujejo po~asneje; panoga ima visoke zaloge gotovih proizvodov (Zal/R), opazna je tendenca ve~anja zalog (obratno v industriji); zadol`enost panoge (Dlg/R) sodi med najvi{je in se v primaru {e vi{a; panoga je povpre~no izvozno usmerjena (X/R), vendar izvoz pospe{uje po~asneje kot industrija; izvoz panoge, merjen kot vrednost na enoto (X/t), izkazuje konstanten 4-letni padec; panoga je nizko akumulativna (AKU/R) in za predelovalno industrijo zaostaja za ve~ kot 2-krat, zaostanek se ve~a. Les 54(2002) 7-8 GZS - Združenje lesarstv Celotna analiza in prakti~no vsi vidiki (kazalci) ka`ejo, da so se rezultati poslovanja panoge v letu 2001 bistveno poslab{ali glede na predhodno leto. Panoga je med najmanj konkuren~nimi v celotni predelovalni industriji in kljub dokaj velikemu kr~enju zaposlitve in drugih obvladljivih stro{kov ne uspe pove~e-vati produktivnosti. Poglavitni razlogi za poslab{anje konkuren~nosti so v drasti~nem padcu svetovnih cen kon~nih proizvodov (eksterna realizacija) in v nefleksibilnosti proizvodnje in ponudbe, kar je v dobr{ni meri tudi posledica tehnolo{ke zastarelosti proizvodnje, vendar pa tudi odsev parcialnih in medsebojno konku-ren~nih tr`enjskih nastopov. Razvojna strategija panoge je opredelila kvantificirane razvojne cilje in potreben tempo za doseganje le-teh. Izhajajo~ iz vrednosti v letu '99 in upo{tevaje dejansko dose`ene vrednosti v letu '00 in '01 ter upo{tevaje ocene spremembe globalnega in spe-cifi~nega povpra{evanja smo ocenili vrednosti kazalcev do leta '03 ter odstopanje le-tega s ciljno vrednostjo iz strategije razvoja. Temeljna ugotovitev tovrstne primerjave je ta, da dose`ena dejanska in ocenjena dinamika klju~nih kazalcev ne zadostujeta za doseganje zastavljenih si ciljev do leta 2003. Ob dejstvu, da so zastavljeni cilji potrebni z vidika vsaj okvirnega sledenja konkuren~nosti panoge v EU, bo treba {e posebej skrbno preu~iti zaostanek v dinamiki panoge. Da pa slika ni samo "~rna", ka`ejo tudi dobri in dinami~ni rezultati posameznih podskupin (npr. 3614, 3613, 202), kjer le-te `e dosegajo ali pa celo presegajo ciljne stopnje rasti! Vir: Center za mednarodno konkuren~nost, Spremljanje izvajanja strategije lesne panoge v letu 2001, junij 2002, www.gzs.si/lesarstvo (pod Aktualno!) ponudbe in povpra{evanja [tevilka PP 13445 / 01 Slovensko podjetje nudi raz`agovanje lesa, izdelavo pohi{tva po meri (regali, pisalne mize, kuhinjski elementi ...), prenovo kuhinj, kompletne storitve hobby programa ter zaklju~ne letve za izdelavo li~nic pohi{tva. Podjetje: PINOCHIO 2 D.O.O. LJUBLJANA Kontaktna oseba: Ale{ Alfirev Ulica: CELOV[KA CESTA 268 Po{ta: 1000 LJUBLJANA Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 01 / 5192 581 faks: 01 / 5192 581 e-mail: pinochio2@email.si [tevilka PP 13432 / 01 Slovensko podjetje nudi proste kapacitete za izdelavo kuhinj, omar in notranje opreme ter i{~e poslovnega partnerja doma in v tujini. Podjetje: FILIPOV DEMITAR S.P. - POHI[TVO FILIP Kontaktna oseba: Dimitri Filipov Ulica: OBRE@JE 18 Po{ta: 8261 JESENICE NA DOLENJSKEM Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 07 / 4957 651 faks: 07 / 4957 651, 091 5203290 [tevilka PP 13387 / 02 (12536) Slovensko podjetje i{~e partnerja za skupno vlaganje v pogone za predelavo lesa in lesenih izdelkov na obmo~ju Sarajeva; velikost pogonov je okoli 15.000 m2. Podjetje: GAMA-S D.O.O. Kontaktna oseba: ga. Kanli~ Ulica: OSOJNIKOVA 3 Po{ta: 2250 PTUJ Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 02 / 7791 341 [tevilka PP 13474 / 01 Francosko podjetje i{~e dobavitelje kolov za oporo vinske trte, po mo`nosti iz akacijevega lesa; 400 kamionov letno. Zainteresirani so tudi za proizvode iz smrekovega lesa za vrtno opremo. Podjetje: HARMONIE BOIS Kontaktna oseba: g. Auvinet Christian Ulica: ROUTE DE BORDEAUX Po{ta: 33112 SAINT LAURENT Dr`ava: FRANCIJA tel.: +33 / 556 / 946 691 faks: +33 / 556 / 599 672 e-mail: iauvinet@vitivista.com [tevilka PP 13431 / 01 Slovensko podjetje i{~e dobavitelja bukovih drv in lesenih briketov. Podjetje: HORIZONT D.O.O. Kontaktna oseba: Anton Cverlin Ulica: VODOVODNA 30 C Po{ta: 2000 MARIBOR Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 02 / 3207 150 faks: 02 / 3207 151 e-mail: miro.peharda@horizont.si www: www.horizont.si [tevilka PP 13479 / 01 Francosko podjetje, specializirano za pridobivanje terpentina in raznih smol, ki jih dobavljajo pri proizvajalcih celuloze iz lesa iglavcev, i{~e sodelovanje s slovenskimi proizvajalci celuloze. Katalog o podjetju je na ogled v Infolinku. Podjetje: DRT DERIVES RESINIQUES ET TERPENIQUES Kontaktna oseba: Vincent de Lapoterie Ulica: 30 RUE GAMBETTA B.P. 206 Po{ta: 40105 DAX CEDEX Dr`ava: FRANCIJA tel.: +33 / 558 / 56 62 00 faks: +33 / 558 / 56 62 22 e-mail: drt@drt.fr www: www.drt-france.co [tevilka PP 13483 / 02 (12695) Slovenski proizvajalec lesnoobdelovalnih strojev (horizontalne tra~ni `agalni stroji, "`amarji", "{tucarji", ve~listni kro`ni `agalni stroji, brusilni stroji ter stroji za vzdr`evanje tra~nih listov, nudi svoje izdelke. Podjetje: WRAVOR D.O.O. Kontaktna oseba: Vladimir Wravor Ulica: STRANICE 27/A Po{ta: 3206 STRANICE Dr`ava: SLOVENIJA tel.: 03 / 7571 910 faks: 03 / 7571 920 e-mail: wravor@wravor.si www: www.wravor.si Bela bukovina s planine "Kukovica", koli~ina okoli 1.000 m3 letno, bukov parket vseh dimenzij. Tel.: 016/885-777, FAX:016/886-268, mobilni telefon: 063/402-367, g. Moma. Les 54(2002) 7-8 znanje za prakso Slika 7. Primerjalni in testni model skoblji~a Slika 8. Vpenjalni zagozdi rezila - levo je ELU, desno SK282 Le v eni stvari je morda bolj{i, to je pri vpenjalni zagozdi rezila, kjer je leta mo~nej{a, z ve~jimi zateznimi vijaki in bolj globokim varnostnim utorom (slika 8). Vendar je zaradi tega vrete-no te‘je, tako da je “giroskopski” efekt pri delu ob~utno ve~ji, kar pa zopet pomeni manj varno delo ... Sklep Od za~etka testiranja in ves preostali ~as, ko sem se poglobil v karakteristike skoblji~a, je bil vtis nadvse ugoden. Orodje je popolnoma uporabno za profesionalno kakor tudi za doma~o uporabo, morda celo bolj za profesionalno. Kvaliteta izdelave ga uvr{~a v kategorijo cenovno vi{jega razreda, med modele FESTO HL850 in De-Walt DW 678, verjetno pa bo (kakor tudi ve~ina drugih Iskrinih izdelkov) cenovno {e kako konkuren~en omenjenim modelom. Po~akajmo do jeseni. Povr{inska obdelava lesa z voski (3. del) avtorica Jo`ica POLANC, univ. dipl. in`., SL[ [kofja Loka Vzdr‘evanje in obnavljanje voskanih povr{in Voskane povr{ine enostavno obnavljamo. Medtem ko moramo s po{ko-dovanih lakiranih povr{in temeljito odstraniti celoten film utrjenega laka in ponovno obdelati vso o~i{~eno po-vr{ino, lahko voskane povr{ine in po-vr{ine, ki so obdelane z oljem, brezhibno obdelamo samo na dolo~enem mestu. Na “popravljeni” povr{ini niso vidni prehodi med novim in starim premazom ter niso opazne barvne razlike na povr{ini. Umazanijo odstranimo iz voskane povr{ine z milom, sodo - natrijevim karbonatom (Na2CO3)* - ali s ter-pentinom. Pri ~i{~enju voskovne povr{ine na hrastovem lesu in drugih vrstah lesa, ki vsebujejo ~reslovine, ne uporabljamo natrijevega karbonata, milo pa je lahko le nevtralno lesno milo (nem. Holzseife). Milnice ne smemo uporabljati za ~i{~enje furniranih povr{in, ker bi lepilni spoj lahko popustil. Natrijev karbonat (soda) Na2CO3 Kalcinirana ali ‘gana soda ne vsebuje vode. To je bela pra{nata snov. Kristalizirana soda vsebuje vodo: Na2CO3 x 10 H2O. Sestavljena je iz brezbarvnih kristalov, ki se na suhem zraku zaradi oddajanja kristalizirane vode spremeni v kalcinirano sodo. Soda, ki ne vsebuje vode, ima dvakrat ve~jo koli~ino karbonata kakor soda, ki vsebuje vodo. Natrijev karbonat se dobro raztaplja v vodi. Raztopina ima okus po milu in reagira mo~no bazi~no. Zato se uporablja za odstranjevanje premazov in za odstranjevanje smole z lesa. Po{kodbe ko‘e in o~i zaradi natrijevega karbonata o~istimo z obilo vode. Pri vnetju o~i poi{~emo zdravni{ko pomo~. Natrijev karbonat shranjujemo v steklenih ali umet-nosmolnih posodah, ozna~en je kot zdravju {kod-ljiva snov. ( Fusseder, str. 31) Kadar sega umazanija globlje v sloj voska ali v les, jo obrusimo ali o~isti-mo z jekleno volno. Jeklene volne ne smemo uporabiti na hrastovem lesu, ker reagira s ~reslovinami in pu{~a temne made‘e. Vosek lahko odstranimo s povr{ine tako, da povr{ino obdelamo s terpen-tinom in jekleno volno. Pri tem nastane mazavi film voska, ki ga odstranimo s povr{ine. Odpornost lesnih povr{in, ki so oplemenitene z voski in olji Povzetek testov, ki so jih v realnih pogojih mizarske delavnice s “prak-ti~nimi preizkusi” izdelali na izobra-`evalnem forumu “Uporaba olj in voskov” v obrti pod okriljem Ministrstva za okolje in promet BadenWürttemberg leta 2001: Kemi~na odpornost je slaba, zlasti proti alkalnim ~istilom in rde~emu vinu, na povr{ini nastajajo made‘i. Najbolj{o kemi~no odpornost so na testih pokazale povr{ine, obdelane z me{anico olja in voska brez dodatkov organskih topil. Na odpornost vpliva sestava premaza, posameznega proizvajalca, vendar ni premaza, ki bi bil po vseh kriterijih najbolj odporen. Na zelo fino obru{eni povr{ini, ki smo jo polirali na visoko stopnjo sijaja, hitreje opazimo po{kodbe in motnje sijaja, podobno kakor na lakirani povr{ini. Odpornost proti razam in praskam je bolj{a na povr{inah, ki jih obde- Les 54(2002) 7-8 znanje za prakso lamo z me{anico olja in voska, kakor pa v primerih, ko najprej nanesemo olje za temeljni premaz, nato pa sloje voska za kon~ni premaz. Pri nastanku raz je odlo~ilna tudi vrsta lesa, ki jo oplemenitimo z olji in voski. Me{anice olja in voska ka‘ejo podobno odpornost proti UV ‘arkom kakor laki. V ve~ini primerov se barva spremeni. Najbolj so odporne po-vr{ine, ki jih najprej lu‘imo s pigmentnimi lu‘ili, nato pa obdelamo z olji ali voski oziroma me{anicami voskov in olj. Na lu‘enih povr{inah porumenitev ni opazna. Trend ka‘e, da so povr{ine, ki so oplemenitene z olji, bolj odporne proti kemi~nim vplivom, voskane povr{ine pa so bolj odporne proti mehanskim vplivom. Za bru{enje lesa je najbolj ustrezna zrnatost brusnih sredstev med {t. 180 in 220. Problematika uvajanja voskov v obrtno proizvodnjo v ZRN Projekt zni‘evanja organskih topil v lesarski obrti, ki ga pospe{uje Ministrstvo za okolje in promet BadenWürttemberg, obsega tudi uvajanje olj in voskov v obrtno proizvodnjo. K projektnemu delu v obliki strokovnega foruma je ministrstvo pritegnilo Center za okolje v obrti iz Freiburga. Partnerja sta bila Obrtno zdru‘enje lesarstva in umetnih snovi Baden-Württemberg in Fraunhoferski in{titut za produkcijsko tehniko in avtomatizacijo (Fraunhofer IPA) iz Stuttgarta. Strokovni forum je obravnaval teme s podro~ja produktov, aplikacijskih tehnik, tehnik obdelave in je opravil nevtralne teste pri realnih pogojih v lesarski obrti. Pomembne vsebine izobra‘evanja so bile med drugim: Koli~ine nanosa voskov in olj, vmesna obdelava, ma- terialni stro{ki, vpra{anja varstva pri delu; kak{ne maske so ustrezne in katere vrste filtrov so primerne za odsesovalne naprave pa tudi ob~ut-ljivo podro~je svetovanja kupcem. V obratovalnicah so prikazali aktualne produkte in tehni~ne mo‘nosti aplikacij: aplikacijo brizganja voskov, povr{insko obdelavo z olji in obdelavo z me{anico olja ter voska. Nazadnje je strokovni forum izdelal priporo~ila za obdelavo povr{in z olji in voski, ki obsegajo vse pomembne to~ke, tudi posebnosti posameznega produkta, morebitne omejitve pri uporabi in ukrepe za optimizacijo. Razen tega so izdelali preglednico produktov tistih proizvajalcev, ki so sodelovali pri projektu. Priporo~ila za delo so mizarji lahko takoj dobili na internetu. Slabosti ne odtehtajo dobrih strani voskov in olj V povr{ine, ki jih obdelamo z voski, vlo‘imo veliko dela, posebno pri ro~-nem nana{anju in zlasti pri poliranju. Zaradi ro~nega poliranja vlo‘imo v voskane povr{ine {tirikrat ve~ dela kakor v obdelavo povr{in s sinteti~-nimi premazi. ^asi su{enja in vmesnega poliranja so po klasi~nem ro~-nem postopku dolgi, izdelava celotnega kakovostnega premaza traja dva do tri dni, pri debelih nanosih so ~asi {e dalj{i. Brizganje voskov v obi~ajnih lakirnicah je te‘avno, saj ve~ina brizgalnih naprav ni optimalna za ta namen. Odsesovalne naprave niso varne pred ognjem in pred eksplozijo. Filtri za te naprave {e niso dolo~eni pri uporabi olj in voskov. Pri nepazljivem segrevanju se olja in voski lahko vnamejo in zagorijo. Vrste terpentina lahko povzro~ajo ekceme. Pri delu uporabljamo varovalne rokavice in filtre za dihala. Kupci pohi{tva so vajeni visoke odpornosti lakiranih povr{in in niso pripravljeni ter usposobljeni za obnavljanje voskanih povr{in. Voski ne vsebujejo organskih topil, niso {kodljivi zdravju in okolju. Na-na{anje voskov in obdelava sta sorazmerno enostavna. Voskane lesne povr{ine ohranijo pozitivno naravno lastnost, higroskop-nost, in uravnavajo vlago v bivalnem prostoru. Ohranijo tudi sposobnost difuzije. V nasprotju z lakiranimi povr{inami se voskane povr{ine ne naelektrijo s stati~no elektriko. Zato lesne povr{ine, ki so obdelane z voski in olji, ugodno vplivajo na klimo v bivalnih prostorih. Voskane povr{ine so lepe, imajo izrazito teksturo, prijeten vonj in otip ter naravni sijaj. Zakaj bi se jim odrekli v svojem domu? Voskane lesne povr{ine, npr. stropne obloge iz masivnega lesa, ustvarijo v bivalnem prostoru prijetno klimo in so zelo dekorativne. Zakaj bi jih neprodu{no zaprli, plastifi-cirali in se po neumnosti odpovedali bolj zdravemu in prijetnemu bivanju? literatura 1. dds, das Magazin für Möbel und Ausbau, 6 / junij 2001, Eine Lanze, gebrochen für Öle und Wachse 2. Crump D., Behandlung von Holzoberflächen, Ravensburger Buchverlag, 1995, str. 73-75 3. Dittrich H., Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW-Verlag, 1990, str 112-114 4. Fusseder, Wenniger, Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, str.31 5. Polanc J., Povr{inska obdelava lesa z olji in oljnimi barvami, Les, {t.12, december 2001 6. Schnaus E., Oberflächenbehandlung alter Möbel, Ravensburger Buchverlag, 1992, str. 91-93 in 115 7. Torelli, N.: Ti{ler V., Bo‘i~ko, Naravne smole in balzami, Les, {t. 11, 1997 8. Weissenfeld P., Holzschutz ohne Gift ?, Okobuch Verlag, Staufen bei Freiburg, 1988, str.87 –90 Les 54(2002) 7-8 intervju intervju Umetnost in znanost z roko v roki Intervju z akademikom prof. dr. Igorjem Grabcem, ob otvoritvi njegove kiparske razstave avtorica Fani POTOČNIK, univ. dipl. ekon. V Galeriji Instituta “Jo`ef Stefan” je bila 20. maja otvoritev zanimive kiparske razstave akademika prof. dr. Igorja Grabca. Njegova znanstvena pot ga je od {tudija fizike vodila prek diplome in doktorata na Institutu Jo`ef Stefan do Fakultete za strojni{tvo, kjer je sedaj redni profesor. Njegova raziskovalna dela obsegajo podro~ja kaoti~-nih pojavov, nelinearnih valovanj, analize akusti~ne emisije, preu~evanje nevronskih mre` ter obdelovalne procese. Napisal je ve~ knjig in znanstvenih ~lankov. Za svoje raziskovalne uspehe je bil ve~krat nagrajen in izvoljen v SAZU, In`enirsko akademijo Slovenije in Mednarodni institut za raziskave v proizvodnem in`enirstvu CIRP. Bil je tudi Adjunct Professor of Cornell University v ZDA. Na omenjeni razstavi pa je bil akademik Igor Grabec predstavljen kot umetnik - kipar. Razstavljen je bil del njegove {tevilne zbirke kipov, ki jih avtor ustvarja v lesu. Zato je prav, da znanstvenika - umetnika predstavimo bralcem na{e revije. Z Igorjem se poznava {e iz {tudentskih let, zato je bil najin pogovor tudi bolj spro{~en in neformalen. Ali ima tvoja kiparska pot kak{no povezavo s tvojim znanstvenim delom? @e dolgo se ukvarjam z raziskovanjem obdelovalnega procesa in vedno me je zanimalo, kako bi neka-ktera spoznanja prenesel na podro~je prostega oblikovanja. Veliko figur, ki sem jih ustvaril, je preizku{anje, kako bi se dalo s stroji dose~i enake u~in-ke, kot jih dose‘emo z dletom. Pri kiparjenju uporabljam ro~ni rezkalni stroj. Pri tem dosegam ogromne prihranke ~asa. Kdaj si za~el oblikovati les? Z obdelavo lesa sem se sre~al ‘e kot mlad fant v Slovenj Gradcu. Moj o~e je delal kot dekorativni slikar v tovarni meril. Ta m sem tudi jaz delal med po~itnicami. @e takrat sem za~el razmi{ljati, kak{no orodje naj nadomesti ‘age in ro~no dleto, da bo lesu la‘je dati ‘eleno obliko. Zlasti z ‘ago Les 54(2002) 7-8 intervju ni bilo mogo~e delati vdolbin in zato me je orodje omejevalo v oblikovanju. Kako nastajajo tvoji liki? Ali vidi{ primeren kos lesa in mu “vdahne{” neko podobo ali pa si najprej zamisli{ lik in potem poi{~e{ primeren les? To je pa zelo razli~no. V~asih je les tisti, ki mi da idejo za lik, v~asih pa si lik zamislim; na primer kip Lepe Vide najprej skiciram na papir in nato poi{~em les ter ga oblikujem. Pri ustvarjanju sta dve dilemi: ali slediti podobnosti ali ustvarjati nekaj sim-boli~nega, lepega. Meni je bolj v{e~ ustvarjati simboli~ne like, lepe forme, zanimivo izraznost itd. Les ima svoje zakonitosti in je pravzaprav zahtevna snov. ^e ho~e{ ustvarjati v lesu, mora{ veliko vedeti o lesu in njegovih lastnostih. ^e ho~e{, da je izdelek dovr{en in popoln, potem je prvi pogoj, da dobro pozna{ snov in tehnologijo obdelave in da ima{ dobro zamisel - idejo. Les je na primer nehomogen, ima mehko in trdo strukturo. Figure pa zahtevajo, da je vse enako obdelano. Z dletom ali no‘em je to zelo te‘ko dose~i. Zato je bilo treba najti pri-mernej{e orodje in to hitrorezkalni stroj prav gotovo je. Vendar les poka, s ~asom spremeni barvo ... To je naravno, da v lesu nastanejo razpoke. Razpoke mu dajejo zanimivost, ga ”cirajo” (ga lep{ajo - kot pravijo Gorenjci), saj so vendar nekaj naravnega. Brez tega bi bil les dolgo~asen. V~asih namenoma uporabim na primer odlomljeno smreko. Dovolim si celo uporabiti les, ki je ~rviv. V umetni{kih stvaritvah iz lesa, si lahko ve~ dovolimo, kot pri industrijski izdelavi pohi{tva. Lahko si dovoli{, da je les po~en, da je deformiran, da je povr{ina neurejena. Neregulirana struktura lesa prispeva k zanimivosti izdelka. Kaj pa si lahko dovolijo proizvajalci pohi{tva? Rekel bi, da bi si proizvajalci pohi{tva v~asih lahko malo ve~ dovolili in prizvajali tudi polumetni{ke izdelke. To je lahko tudi za marsikatero podjetje dobra perspektiva, saj so ljudje vedno bolj zahtevni. Prihodnost je taka: kupec bo z arhitektom, v~asih celo z umetnikom, dolo~il stil, ki ga ‘eli imeti, oblikovalec pa bo z ra~unalnikom izdelal celotni ambient v izbranem stilu. Predno pa pridemo do tega, je treba prej karakteristike stila z matemati~nimi formulami izraziti, da bo mogel ra~u- nalnik na{e zahteve tudi izpeljati. O podobnem govori moj ~lanek “Eksperimentalno modeliranje kaoti~nih polj”. Razvili smo ra~unalni{ki program, ki omogo~a, da se ra~unalnik nau~i posnemati kaoti~na polja, lahko bi rekli stil izdelave povr{ine. Skratka: ra~unalni{ko krmiljeni stroji bodo v prihodnje nadomestili arhitekte, modelarje in tudi mojstre. Tukaj se prepletata tvoje umetni{ko in znanstveno delovanje. Les 54(2002) 7-8 Prvo je to, ~emur jaz re~em hobi, sprostitev. ^e ho~emo narediti umet-ni{ki izdelek z informacijsko podkrepljenimi stroji, je treba znanje o tehnologiji nadgraditi. To znanje pa je lahko uporabno tudi za lesarje. V informacijski del pa so vklju~ena znanja iz arhitekture, umetnosti, matematike itd. Te‘nja znanstvenega raziskovanja je v tem, da bo ra~unal-nik sam znal izdelati formo ali lik, ki si ga umetnik zamisli v svoji glavi, in v primerni obliki posreduje informacijskemu centru stroja. To je trenutno {e “znanstvena fantastika”, a vendar v dosegljivi bli‘nji prihodnosti. Svojih umetni{kih stvaritev ne proda-ja{, le prijateljem jih rad pokloni{? Tako je! ^ustev in otrok ne moremo prodajati. Figure pogosto nastajajo na osnovi ~ustvenih vzgibov, podobno kakor otroci. Ko pa figuro poklonim, je to samo na~in izra‘anja simpatije. Podobno star{i svoje otroke prepustijo v varstvo babicam in dedkom. Na razstavi si zelo presenetil z rezbar-jenim portretom na{ega velikega znanstvenika Jo‘efa Stefana, ki si ga poklonil Institutu v trajen spomin. V tem primeru sem sledil podobnosti lika in se sku{al ~imbolj pribli‘ati dejanskemu videzu znanstvenika, nisem te‘il k simboliki. Portret je izdelan iz javorovega lesa, deloma ‘e ~rvivega. Izbran je namenoma tak, da je les videti star. Tega pa z izdelavo ne moremo dose~i. Nato sem les umetno “staral”. Pomagal sem si s plamenom, ki je potemnil povr{ino in po‘gal iveri, ki ostanejo po rezka-nju. Sledil je postopek krta~enja. Do tega na~ina staranja lesa sem se dokopal ~isto sam, ~eprav obstajajo razli~ne metode, tudi bolj strojne, ki jih uporablja predvsem industrija Les 54(2002) 7-8 pohi{tva. [e enkrat poudarjam, da je za neko umetni{ko stvaritev potrebno najmanj dvoje: dobro poznavanje tehnologije in dobra ideja. Vsekakor pa menim, da Slovenci premalo cenimo znanstvenika Jo‘efa Stefana. Bil je sam vrh znanosti. Iz tega, kar je za~el odkrivati, se je razvila znanstvena revolucija, ki danes ‘anje uspehe. Postavil je eksperimentalno osnovo za potrditev izsledkov kvantne mehanike. Zdi se mi sramotno, da se v na{ih srednjih {olah dijaki u~ijo, s katerimi “frajlami” je kak{en pesnik hodil, o Jo‘efu Stefanu pa ne izvejo niti besede. Belsko planino krasijo tvoje lesene skulpture, ki se lepo vklapljajo v tam-kaj{nje okolje in postajajo del tega. Tako so tu: Mahovova Micka, pes Runo, sova uharica, poklju{ki medved, ajdovska pastirica in drugi. Da, rad ustvarjam tudi na dopustu, ki ga, ~e se le da, pre‘ivim v naravi. Vendar tudi doma, po napornem vsakdanu, se rad lotim umetni{kega ustvarjanja, ki me spro{~a in razveseljuje. Zelo prijetno in zanimivo je bilo kramljati z znanstvenikom in umetnikom Igorjem. Ko mi je govoril o svojem znanstvenem delu, mu s svojim znanjem skoraj nisem znala slediti. Ne glede na njegove velike ‘ivljenjske dose‘ke, pa kot ~lovek ostaja skromen in preprost. Vendar, Igor, tvoje kiparjenje ni samo: hobi, kot pravi{ temu ti - je mnogo ve~. Tvoj hobi je postal umetnost. intervju ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, dr. Jo`e Kropiv{ek GROZNIK, A., KOVA^I^, A. Ali strate{ko na~rtovanje informatike vpliva na poslovanje organizacije? Uporabna informatika (2002) -(1) 5-12 (sl., 23 ref.) Prispevek obravnava analizo povezanosti strate{kega na~rtovanja informatike in izbranih kazalnikov poslovanja organizacije. Analiza temelji na rezultatih raziskave stanja stra-te{kega na~rtovanja poslovne informatike, kot dela {ir{e raziskave o stanju informatike v slovenskih organizacijah v okviru raziskovalnega projekta Ekonomski izzivi Slovenije. Ker prihaja pri poslovanju organizacije do {tevilnih pojavov, ki so medsebojno bolj ali manj prepleteni, so v ~lanku opredeljeni kazalniki poslovanja, ki omogo~ajo statisti~no analizo vpliva strate{kega na~rtovanja informatike na poslovanje organizacije. VRABER, M. Sejemski nastop Podjetnik (2002) - (4) 30-38 (sl., 10 r e f .) Mednarodni strokovni sejmi ostajajo zaradi svoje avtenti~nosti in pojavnosti kljub novim oblikam tr‘nega komuniciranja (interneta) {e zmeraj aktualno komunikacijsko orodje. Avtor v ~lanku analizira na~rtovanje sejemskega nastopa skozi faze kot so izhodi{~e, strategija nastopa, na~rt dejavnosti za sejemski nastop in podrobno opisuje potrebne predsejem-ske marketin{ke dejavnosti, pomen lokacije in podobe sejemskega prostora, predstavitve izdelkov in storitev, aktivnosti osebja na sejemskem nastopu in posejemske dejavnosti. strokovne vesti Sejem 2002 www.xylexpo.com/eng/ avtor Bernard LIKAR, ing., Razvojni center za lesarstvo 26. maja je v Milanu zaprl svoja vrata tradicionalni mednarodni bienalni sejem (Milano/Hannover) lesnoob-delovalne in pohi{tvene tehnologije, pomo‘nih materialov in polizdelkov. Sejem je trajal od 20. do 26. maja, na njem pa je letos razstavljalo ve~ kot 1.440 razstavljalcev na 96.000 m² (70.000 Xylexpo-lesnoobdelovalni stroji in 26.000 Sasmil-lesni polpro-izvodi in spremljajo~i materiali). Sejem si je ogledalo nekaj ve~ kot 85.500 obiskovalcev (kar je le malo manj od lanskega obiska), od tega jih je bilo 51 % neitalijanov, {e posebno iz Rusije, [panije in Francije, kar potrjuje mednarodno {irino sejma. Milanski sejem je odseval trenutno razpolo‘enje v industriji, kjer kljub trenutno {e padajo~emu trendu prodaje drugo polovico leta pri~akujejo z zmernim optimizmom. Letošnje manjše število obiskovalcev in razstavljalcev lahko pripišemo več faktorjem, med katerimi sta poleg še vedno opazne krize na trgu še posebej izrazita: • bojkot italijanskih razstavljalcev zaradi spora s Milanskim sejmom, ki so raje šli na hišni sejem v Rimini (potekal je v istem času), ter • “zadržanostjo” nemških razstavljalcev, ki z novostmi čakajo na Hannovrski sejem. Na Xylexpu razstavljeni lesnobdelo-vani stroji so nakazovali predvsem novosti, ki so vidne na novih oz. izboljšanih konstrukcijskih rešitvah, ki omogočajo večje pretoke in natančnejšo obdelavo ter preciznejše in hitrejše nastavitve z elektroniko in računalniško podporo. Poleg tega je bilo zaslediti trend predvsem v zdru- ‘evanju ve~ operacij v enem stroju (obdelava v enem pretoku). Na Sasmilu je bila med predstavljenimi tehnologijami zanimiva predvsem ekolo{ko ~istej{a tehnologija pra{kastega lakiranja, ki po~asi postaja tudi za industrijo vse bolj uporabna. Ve ~ o teoriji te tehnologije si lahko preberete na spletnih straneh. V okviru obsejemskih aktivnosti je bilo zanimivo tudi dobro obiskano predavanje o certifikaciji izvora lesa in zahtev do proizvajalcev lesnih izdelkov glede zagotavljanja sledljivost lesa do kupca (CoC - chain of custody), kjer sta sodelovali obe najpomemb-nej{i certifikacijski hi{i na tem pod-ro~ju (PEFC in FSC). Lahko povzamemo, da se certificiranje izvora lesa hitro {iri po vsem svetu in lahko v bli‘-nji prihodnosti pomeni pomemben faktor konkuren~nosti. ijaLeS 54(2002) 7-8 trokovne vesti Novosti iz LESNINE In`eniring d.d. na sejmu LESMA 2002 avtor Gregor KMECL, Lesnina in`eniring d.d. Med 3. in 7. septembrom bo na Gospodarskem razstavi{~u v Ljubljani ‘e 25. bienalni sejem lesnoobde-lovalnih strojev, naprav in materiala ter gozdarstva LESMA. Tokrat bo sejem potekal v obnovljenih halah. Lesnina in‘eniring d.d. Ljubljana, tradicionalno najve~ji razstavljavec Lesme, bo tudi letos na skoraj 800 m2 razstavnih povr{in predstavila ve~ najsodobnej{ih strojev za obdelavo lesa in spremljajo~e postopke iz svojega bogatega zastopni{kega programa. Nekateri od teh strojev so opremljeni s patentno za{~itenimi izbolj-{avami, ki bodo prvi~ predstavljene na sejmu Lesma. Vsi stroji bodo pripravljeni za delovanje, tako da se bodo o prednostih novih izbolj{av obiskovalci lahko prepri~ali sami, prav tako pa bo mo‘no testiranje strojev tudi z vzorci obiskovalcev. Slika 1. Razstavni prostor LESNINE in‘eniring d.d. na LESMI 2000 Lesnina in‘eniring d.d. na na{em trgu generalno zastopa 15 evropskih pro- izvajalcev strojev, ve~ina teh bo svoje stroje razstavljala na sejmu. Na kratko bomo predstavili njihove tehni~-ne odlike: HOLZMA Optimat HPP 72/43 Obiskovalci si bodo lahko ogledali Holzmin stroj za krojenje plo{~ z novo patentirano centralno kotno poravnalno napravo z regulacijo pritiska. Prvi~ je bila vgrajena v model HPP 72, ki bo v izvedbi z dol‘ino `aga 4.300 mm razstavljen tudi na sejmu. Novi sistem se je ‘e izkazal v praksi, tako da ga bodo postopoma za~eli prena{ati tudi na druge modele. Pri klasi~nih poravnalnih napravah najprej poravnamo obdelovanec ob stranski prislon z enim oz. dvema batoma, nato se spusti pritisna greda in obdelovanec se pre‘aga. Novi sistem omogo~a, da sta operaciji poravnavanja in ‘aganja zdru‘eni. Vzvod, ki poravna obdelovanec, je namre~ na-me{~en na ‘agin voz in potuje skupaj z ‘ago vzdol‘ linije ‘aga. Pred ob-delovancem se dvigne nad nivo mize, poravna plo{~o, se spusti pod mizo, ‘aga pa opravi ‘ag – vse to med enim pomikom ‘aginega voza. Tako odpade lo~en takt poravnavanja, kar pri istih tehnolo{kih parametrih v pov-pre~ju pomeni 27 % kraj{i ciklus ‘a-ganja. Velika prednost je tudi v tem, da poravnalna naprava lahko deluje po vsej dol‘ini ‘aganja, kar pri starem sistemu ni bilo mogo~e. Z novim sistemom je omogo~eno tudi zvezno nastavljanje pritisne sile, kar je zelo pomembno pri ‘aganju ob~utljivih materialov (‘agamo lahko tudi laminate in karton). ^e bi zaradi prevelikega tlaka pri{lo do po{kodovanja povr{ine obdelovanca, to na kon~nem izdelku ni vidno, saj poravnalna naprava deluje natan~no v liniji ‘aga. @e uveljavljena prednost Holzminih strojev je tudi bistveno natan~nej{i brezkontaktni merilni sistem na osnovi magnetnega traku in senzorja, ki ni podvr‘en vplivom obrabe in umazanije. Mehanski merilni sistemi, ki jih uporabljajo drugi proizvajalci, delujejo na osnovi merilnega kolesa ali zobnika, ki se kotali ob vzdol‘nih vodilih programskega voza, iz {tevila obratov ter obsega kolesa pa se ra~una prete~ena razdalja. Posamezni deli merilne naprave so v tem primeru v medsebojnem stiku, kar pripomore k obrabi, to pa s ~asom vpliva na natan~nost meritve. Svoje k temu dodajata {e umazanija in prah, ki se nabirata na izpostavljenih delih. Pri Holzminem magnetnem sistemu je vzdol‘ vodil programskega voza montiran magnetni trak, katerega magnetno polje se po dol‘ini spreminja. Senzor na programskem vozu te spremembe bele‘i in na podlagi tega od~ita natan~no pozicijo na tiso~inko milimetra natan~no. Pri tem je po- Les 54(2002) 7-8 strokovne vesti membno dejstvo, da se senzor ne dotika magnetnega traku. Tako proizvajalec poleg 10-letne garancije na vodila daje tudi garancijo na na-tan~nost ‘aga ene desetinke milimetra, pri ~emer je le-ta zagotovljena tudi potem, ko stroj vrsto let obratuje v najte‘jih pogojih. Ni~ ~udnega torej, da se te stroje uporablja v ve~i-ni tudi za ‘aganje na kon~no dimenzijo. Omeniti velja {e, da imajo vsi Holzmini stroji izveden pogon ‘aginega voza prek zobate letve, kar za razliko od veri‘nega sistema omogo~a bistveno ve~je pospe{ke in kon~ne hitrosti, poleg tega pa je omogo~eno na-tan~no iz`agovanje, utorjenje na do-lo~eni dol‘ini in ‘aganje za spro{~anje notranjih napetosti. @e najmanj{i Holzmini modeli se pona{ajo z maksimalno hitrostjo ‘aginega voza prek 100 m/min (slika 2, 3). HYMMEN HACKEMACK ProfiCoater® Ena od zanimivosti leto{njega sejma bo prav gotovo linija za valj~ni nanos UV laka ProfiCoater®. Sestavljajo ga trije moduli: transportni, nana{al-ni ter su{ilni. Z napravo lahko upravlja en sam delavec, saj transportni sistem deluje reverzibilno. Gumirani valj nanese lak na element, nakar leta potuje skozi UV kanal, kjer se osu{i, potem pa se element vrne k delavcu, ki je medtem na polagalno mizo ‘e postavil nov kos. Ob izhodu iz stroja je lak suh, odporen proti praskam tako, da elemente ‘e lahko zlagamo enega na drugega. ^e je potrebno nana{anje laka v ve~ plasteh, se ciklus lahko ve~krat ponovi. Sejemski stroj bo imel tudi integrirani gladilni valj, ki s protismernim vrtenjem vtira lak v pore in manj{e nepravilnosti, kar je uporabno predvsem takrat, kadar ‘elimo kon~ni izdelek s popolnoma gladko povr{ino in zaprtimi porami. ProfiCoater® je primeren za lakiranje do 600 m2 povr{in na izmeno. Prihranki ob uporabi UV lakov v primerjavi s konvencionalnimi postopki brizganja oz. polivanja niso zanemarljivi. @e poraba laka je do 70 % manj{a. Odpade tudi zamudno sprotno ~i{~enje, saj se UV laki ne strjujejo na zraku, tako da obi~ajno zado{~a tedensko ~i{~enje. ^e upo-{tevamo {e dejstvo, da lakiranih elementov ni potrebno su{iti na vozi~-kih, preprost izra~un poka‘e, da lahko pri lakiranju 100 m2 povr{in prihranimo prek 500 EUR. Lakiranje z UV laki je tudi ekolo{ko sprejemljivej{e. Tovrstni laki namre~ ne vsebujejo topil, zmanj{ana je poraba elektri~ne energije pa tudi odlaganje zasu{enih in neporabljenih ostankov laka ni potrebno. WANDRES BI 46 Prvi pogoj za kvalitetno lakiranje je ~ista povr{ina. Pri ~i{~enju z okroglimi rotirajo~imi krta~ami le-te pra{ne delce me~ejo nazaj na povr-{ino, ki je ‘e bila o~i{~ena. Da bi odpravili to te‘avo, so pri Wandresu razvili linearne krta~e. Te so oblikovane v obliki neskon~nega traku, ki te~e pre~no po elementu. Tako pra{ni delci letijo z elementa, krta~a pa se sproti ~isti v sesalnem kanalu s ~istil-nim rotorjem. Vlakna krta~e se Les 54(2002) 7-8 trokovne vesti Les 54(2002) 7-8 mikronavla‘ujejo s patentiranim Ingromat® sprayerjem, kar {e dodatno pripomore k temeljitosti ~i{~e-nja tudi v primerih, ko se pra{ni delci dr‘ijo povr{ine zaradi elektrostati~-nega naboja (slika 5). Doslej je bil opisani sistem na voljo le v samostojnih ~istilnih strojih, na sejmu pa bo predstavljena konzolna izvedba, ki se lahko montira tudi na obstoje~e naprave. WEEKE Optimat BHC 550 Razstavljen bo stroj iz nove izpopolnjene serije CNC obdelovalnih strojev. Njihova zna~ilnost je vrsta novih tehnolo{kih re{itev, ki jih pri drugih proizvajalcih ni mo‘no dobiti, oziroma so na voljo le za dopla~ilo. Sejemski stroj ima obdelovalno mizo dol‘ine 3250 mm in {irine 1300 mm, pri ~emer so dolo~ene obdelave mo‘ne tudi prek teh meja. Brezcevni vakuumski sistem za vpenjanje omo-go~a visoko stopnjo fleksibilnosti ter hitro prilagajanje stroja najrazli~-nej{im oblikam obdelovancev. Stroj lahko po naro~ilu tudi podalj{ajo in raz{irijo. Obdelovalna glava je opremljena s kompletom agregatov, ki omogo~ajo rezkanje, ‘aganje, horizontalno ter vertikalno vrtanje, gre pa le za eno od {tevilnih mo‘nih kombinacij. Glavno vreteno je opremljeno z interpolacijsko C-osjo, ki za razliko od vektorske omogo~a obra~a-nje orodja okrog vertikalne osi tudi med samo obdelavo (slika 6). Po zgledu avtomobilske industrije Weeke uvaja teko~insko hlajenje motorja tudi na podro~je obdelovalnih strojev. @e nekaj ~asa namre~ dobavljajo motorje z mo~jo nad 6 kW izklju~no v kompletu s hladilnikom ter preto~nim sistemom za hlajenje. Na ta na~in je tudi med spremenljivim re‘imom obratovanja zagotovljena konstantna temperatura mo- torja in drugih sestavnih delov, kar prepre~uje termi~na raztezanja, ki sicer povzro~ajo nenatan~nost obdelave ter kraj{o ‘ivljenjsko dobo stroja. Podobno velja za vpenjanje orodja. Stari sistemi ISO oz. ETP ne zagotavljajo zadostne vpenjalne sile za obremenitve, ki lahko nastopajo na sodobnih obdelovalnih strojih, zlasti pri vi{jih hitrostih vrtenja, ko na vpenjalne kle{~e deluje {e centrifugalna sila. Zato Weeke danes uporablja skoraj izklju~no HSK sistem vpenjanja. Ta ‘e v mirovanju zagotavlja nekajkrat vi{jo vpenjalno silo, ki pa z vi{anjem vrtilne hitrosti {e nara{~a, saj vpenjalne kle{~e vpnejo orodje od znotraj. K mirnosti vrtenja in posledi~no kvalitetnej{i obdelavi prispeva {e nale‘na povr{ina med vretenom in orodjem, ki je v tem primeru ravna in ne konusna. Zaradi vse hitrej{ih in zahtevnej{ih komponent so po novem vsi Weeke-jevi CNC stroji opremljeni z zmoglji-vej{im elektronskim krmiljenjem Power Control ter z novim programom Wood Design, ki omogo~a enostavno sestavo proizvodnih list kar iz standardnih modelov iz obstoje~e zbirke, ponuja pa tudi 3D vizuali-zacijo modelov. Standardna oprema je tudi CD-RW pogon, ki omogo~a arhiviranje podatkov na CD kar na samem stroju (slika 7). IMA Novimat Concept 4325 Redko imamo v Sloveniji mo‘nost videti tako zmogljiv stroj za robno obdelavo, kot ga bo letos na sejmu predstavila IMA. Maksimalna poda-jalna hitrost tega stroja zna{a kar 30 m/min. Omogo~a oblepljanje obde-lovancev s trakom debeline do 3 mm oz. masivnimi nalimki do 20 mm. Prvi agregat na stroju je predrezkal-nik, ki na robu obdelovanca odpravi strokovne vesti nepravilnosti, ki ostanejo po krojenju plo{~ na ‘agah s predrezilom. Sledi grelec, ki ogreje povr{ino, kamor se lepi rob ter s tem prepre~i prehitro strjevanje lepila. Nana{anje lepila in robnega materiala se opravi na lepilnem delu, ki ponuja mo‘nost priklju-~itve magazina za 12 kolutov razli~nih robnih trakov. Le-ti se potem samodejno podajajo glede na izbrani program. @e standardno so stroji IME opremljeni s Quick-lock pnevmatskim sistemom za hitro izmenjavo lepilnega lonca. Lepilo se dovaja iz 30 kg zalogovnika pnevmatsko. Prese`ek traku spredaj in zadaj od-`agata ~elilnika, nato pa dva rezkarja opravita grobo obdelavo zgornjega in spodnjega robu. Sledita t.i. MFA agregata, patentiran sistem, ki omogo~a kompletno obdelavo vseh robov in vogalov z le dvema motorjema. Prvi obdela sprednji, zgornji in zadnji rob, drugi pa sprednji, spodnji in zadnji rob elementa. Tako dva agregata opravita operacije, za katere jih je sicer potrebno 6. Na koncu profilni in ravni strgalni no‘i ter polirna krta~a {e dokon~no obdelajo in o~istijo profil. Zadnji na stroju je agregat za utorjanje in profiliranje, namesto njega pa se lahko vgradi tudi patentirani gladilni agregat, ki s svojimi kroglicami ABS-u po obdelavi povrne prvotno barvo in sijaj, pri ka{ira-nem furnirju pa zapre pore in dose‘e u~inek poliranja. Celoten stroj nadziramo prek ra~u-nalnika, v katerega je mo‘no tudi shranjevati razli~ne programe obdelave, s posebno izvedbo MFA agregata pa se stroj samodejno prenastav-lja za obdelavo 4 razli~nih profilov (slika 8, 9). HEESEMANN MFA 6 Impression Iz prenovljene serije brusilnih strojev bo na tokratnem sejmu razstavljen Slika 8. Stroj za obdelavo robov IMA NOVIMAT CONCEPT model MFA 6 Impression s kalibri-rnim valjem, enim vzdol‘nim in enim pre~nim agregatom. Slednja sta opremljena tudi s CSD® pritisnim mostom. Kalibrirni valji v Heesemannovih strojih niso gumirani, kot je to sicer obi~ajno, temve~ so v celoti jekleni. Le tako je mo‘no res natan~no ka-libriranje elementov, saj se {e tako trda guma pod pritiskom nekoliko poda, kar ima za posledico odstopanja v dimenzijah kon~nih izdelkov. Posebnost pre~nega in vzdol‘nega agregata je patentirani CSD® sistem, ki omogo~a brezstopenjsko variabilno nastavljanje tlaka vsakega posameznega segmenta pritisnega mostu. Sistem se izka‘e zlasti pri bru{enju furnirja, kjer pri obi~ajnih sistemih pogosto prihaja do prebru{enja. Ta m so te‘avni predvsem vogali, robovi ter elementi nepravilnih oblik. V primeru, da posamezen segment ne na-lega na povr{ino bru{enja v celoti, se namre~ ob isti pritisni sili tlak bru{e-nja sorazmerno pove~a. ^e je npr. le tretjina segmenta na povr{ini, preostali dve tretjini pa v zraku, je tlak bru{enja pod tem segmentom kar 3-krat ve~ji, kot bi moral biti. Ni~ ~ud-nega torej, ~e bi v tem primeru pre-brusili furnir. Ker se pri CSD® sistemu pritisk na posamezni segment opravi z elektro-magneti, je mo‘no pritisno silo zvez- Les 54(2002) 7-8 Les 54(2002) 7-8 no regulirati z ustrezno regulacijo elektri~nega toka. Tako niti bru{enje tankih furnirjev na kompliciranih obdelovancih ne povzro~a preglavic. Delovanje stroja se upravlja z industrijskim ra~unalnikom, ki omogo~a tudi shranjevanje razli~nih programov. Oprema sejemskega stroja obsega tudi ~istilno krta~o ob izhodu ter vakuumsko ~rpalko, ki skozi pore v transportnem traku prisesa manj{e obdelovance, ki bi sicer med bru{e-njem lahko uhajali (slika 10, 11). WEIMA th 400, Eco 600, ZM 30 Stalnica Lesnininih nastopov na sejmih Lesma so tudi stroji za drobljenje in briketiranje, nem{kega proizvajalca Weima. Znani so {e posebej po t.i. V-rotorju, pri katerem so drobilni no‘i poglobljeni v grebene na povr{ini rotorja. S tem se omeji odvzem materiala, tako da no‘i trgajo manj{e kose, ki lahko takoj padejo skozi sito. Posledi~no se dose‘e do 30 % ve~ja zmogljivost, manj{a poraba elektri~ne energije ter manj{e obremenitve stroja. Na sejmu bo predstavljena ekono-mi~na izvedba drobilca Eco 600, priporo~ljiva predvsem za obrate, kjer se uporablja ve~inoma mehkej{e vrste lesa ter iverne plo{~e. Tudi ta stroj ima pogon rotorja prek jermenskega pre- Slika 14. Stroj za briketiranje WEIMA TH 400 trokovne vesti nosa, kar pripomore k dalj{i ‘ivljenjski dobi motorja, saj se sunki z rotorja ne prena{ajo neposredno nanj. Pri hid-ravli~ni potisni plo{~i, ki potiska material za drobljenje k rotorju, kardansko vpetje poskrbi za odpravo stranskih obremenitev, elektronsko krmiljenje pa jo v primeru prekomerne obremenitve motorja zaustavi in ponovno po‘ene {ele, ko se obremenitev ustrezno zmanj{a. Drugi predstavljeni drobilec, model ZM 30 je zasnovan za u~inkovito drobljenje dalj{ih kosov, kot so letve, ‘amanje in podobno. Dva elektromotorja prek robustnega zobni{kega gonila v zaprti oljni kopeli poganjata {tiri gredi. Zgornji par s kavlji vle~e material v stroj, na spodnjem paru pa so name{~eni no‘i, ki material drobijo. Kvalitetno proizvodnjo briketov omogo~a stroj za briketiranje TH 400 z vgrajenim dozirnim pol‘em, ki nekoliko stisne ‘aganje ‘e pred vstopom v hidravli~ne kle{~e. Te so kro-mirane, kar prepre~uje morebitno korozijo. Ob izklopu se vsi hidrav-li~ni cilindri samodejno postavijo v izhodi{~no lego ter s tem razbremenijo konstrukcijo stroja. To in {tevilni premi{ljeni detajli, temelje~i na dolgoletnih izku{njah pripomorejo k izredno dolgi ‘ivljenjski dobi stroja (slika 12, 13, 14). NOLTING LCS Nolting letos na sejmu razstavlja pe~ za kurjenje lesnih ostankov LCS z nazivno mo~jo 270 kW. Vgrajen ima Noltingov edinstven sistem izmenjevalcev toplote z vertikalnimi plo{~a-mi, ki omogo~ajo enostavno ~i{~enje ter odli~ne izkoristke. Delovanje pe~i nadzira mikroprocesor z lambda sondo za konstanten nadzor dimnih plinov. Glede na obratovalne pogoje se samodejno uravnava dovajanje go- strokovne vesti riva ter ventilatorsko vpihovanje iz-gorevalnega zraka. Sicer Nolting proizvaja kotle z mo~-mi do 4 MW, posebne izvedbe pa omogo~ajo tudi kurjenje ekstremno vla‘nih materialov ter lubja (slika 15). WEMHÖNER PRESSEN Zaradi prostorskih omejitev se Wem-höner tokrat predstavlja z informacijsko stojnico. Na njej bodo obiskovalcem na voljo vse informacije o {i-rokem programu stiskalnic, od katerih so v zadnjem ~asu zlasti aktualne membranske stiskalnice za 3-dimen-zionalno opla{~anje. Razvoj novih materialov odpira mo‘nosti za opla-{~anje tudi na podro~jih, kjer to doslej ni bilo obi~ajno. S patentirano Variopin® vlagalno mizo, pri kateri se posamezni segmenti prilagodijo obliki obdelovanca, pa odpade tudi zamudna izdelava podlog in njihovo name{~anje. Leto{nja novost je vsestranska stiskalnica One-for-all, namenjena tudi manj{im obratom, ki se lahko uporablja za obi~ajno furniranje kakor tudi za membransko 3-dimenzi-onalno opla{~anje s folijo (slika 16). Les 54(2002) 7-8 trokovne vesti Vsi moji lesovi (1. del) avtor prof. dr. Vinko ROZMAN Seveda niso moji ... Kako naj si jih lastim? Le na poseben na~in sem jih spoznaval in predstavljal. Vendar se mi je njihova podoba zaradi raz-pr{enosti predstavljanja skozi toliko let za~ela izgubljati, razblinjati. In verjetno sem ostal edini, ki ima {e kolikor toliko pregleda nad tem, kar se nabralo v 13 letih. Naj na hitro pojasnim. @e precej ~asa skrbim za zunanjo podobo izdaj srednje{olskih u~benikov pri Lesarski zalo‘bi. Leta 1989 se mi je porodila ideja, da bi lahko zadnjo stran platnic u~benikov, ki smo jih do takrat pu{~ali prazne, izkoristil za predstavitev razli~nih vrst lesov. Zamisel je bila, da naj bi vsak les predstavil ~ez celotno stran z zna~ilno kakovostno mehani~no obdelano povr{ino v naravnem razmerju. V spodnjem delu strani naj bi bil les opredeljen kot rod in dru‘ina z latinskim imenom ter s poimenovanji v ve~ jezikih. Predvsem pa sem ‘elel, da les v dveh, mogo~e treh stavkih nekdo opredeli z njegovimi lastnostmi, pomembnostjo, posebnostmi. Te kratke “izjave” o lesovih - sentence -so pou~ne, pogosto tudi duhovite misli ali izreki z zelo razli~nimi izho-di{~i. No - in prav ta del predstavitve lesov, ki se mi jih je v 13 letih nabralo 24, se mi je zazdel vreden nekake obuditve s strnjeno predstavitvijo. Za u~ence, ki so drsali to stran u~benika po {olskih klopeh in jo mazali, je bilo to spoznavanje seveda zelo fragmentarno, mimogrede. V toliko letih se je menjalo ve~ generacij. Ob lastnem veselju pri oblikovanju teh strani pa sem vseeno mislil predvsem na u~en-ce; da mimogrede spoznavajo lesove tudi v taki obliki; kot droben utrinek, kot misel strokovnjaka, mizarja, pesnika ... Le sam in mogo~e urednik (pa tudi uredniki so se menjavali), ali {e kak u~itelj, smo mogo~e sledili paleti teh kratkih sentenc. Zazdelo se mi je torej zanimivo in vredno povedati zgodbo o teh “mojih” lesovih; da obnovim bogato paleto najrazli~nej{ih misli o posameznih lesovih, razpr{ene po platnicah u~benikov ter da jih s pojasnili na po- ljuden na~in predstavim v reviji, ki objavlja vse, kar je povezano z lesom, in ima v svojem naslovu tudi to besedo - les. In kdo so bili ti moji sogovorci, se-stavljalci sentenc? Dr. Niko Torelli, dr.Slavko Mihevc in dr. Katarina ^ufar, profesorji z Oddelka za lesarstvo na BF; pesnik in igralec Tone Kuntner; mizar antikvitet Gabrijel Zupan; prof. Niko Kralj, prof. Janez Suhadolc in prof. dr. Jo‘e Ku{ar, vsi trije kolegi s Fakultete za arhitekturo; pokojni Roman Dekleva, moj u~itelj in dober prijatelj; oblikovalca - arhitekta Tone Poga~nik in Ljerka Fin‘gar; mizar Franc Stipi~ iz ljubljanskih {olskih delavnic; kipar-rez-bar Milan Cvelbar; lesarska tehnika Borut Kri~ej z Oddelka za lesarstvo BF in Ven~eslav Koderman iz Uten-silie; samouk Ton~i Pretner iz Trente; izdelovalec violin goslar - umetnik Vilim Dem{ar; {tudentje Oddelka za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost Marija Bla‘i, [pelca Golob in Marko [kerlavaj; prof. angle{~ine Du{ica Kunaver, zavzeta zbiralka ljudskega izro~ila in zagovornica ohranjanja na{e kulturne dedi{~ine; vinogradnik iz Brd, agronom Maksimilijan Reya; dr. Marjan Kotar, prof. na Oddelku za gozdarstvo na BF; univ. dipl. in‘. Vinko Velu{~ek, ravnatelj Srednje lesarske {ole v Ljubljani, in mag. Majda Kanop, u~i-teljica na tej {oli. Pri obravnavi bora seveda nisem mogel mimo pesnika Sre~ka Kosovela: posegel sem po kitici iz ene njegovih pesmi o borih. In lesovi? Od jelke, bukve, smreke, topola, lipe, ~e{nje, bresta, hrasta, oreha, jesena, macesna, hru{ke, gabra, javora, breze, jel{e, bora, slive, tise, robinije, kostanja, breka do skor{a. Med vsemi temi le sliva ne velja za doma~o drevesno vrsto saj je do nas prispela z Vzhoda. ^e pogledam v Les 54(2002) 7-8 strokovne vesti bogastvo knjige Naše drevesne vrste, avtorjev Marjana Kotarja in Roberta Brusa (Slovenska matica, 1999), lahko vidim, da sem s tem izborom tako rekoč izčrpal vse, kar je za lesno predelavo in obdelavo pomembnega. Seveda, če vse hraste, bore in druge rodove ne poizkušam deliti bolj podrobno. Bi bile mogoče za obravnavo kot posebnost zanimive še tele drevesne vrste: jerebika, lesnika, nag-noj, glog, mokovec ali zelenika, v katere družini je tudi “udomačena” oljka? Kje sem dobil lesove in kako verno mi je uspelo reproducirati njihove vizualne značilnosti? Seveda vse več ali manj na amaterskem nivoju, ki se ga edinega pri pisanju učbenikov lahko privoščimo. Za večino vrst lesov seveda ni bilo problemov. Največ vzorcev sem dobil na obeh omenjenih oddelkih Biotehniške fakultete ter v šolski delavnici ljubljanske srednje lesarske šole. Nekaj lesov je bilo treba poiskati v mizarskih delavnicah, dva vzorca pa sem poiskal celo na domačem vrtu. Potrebna je bila seveda še ustrezna obdelava (sliva, breza). Nameraval sem, da bi predstavljal le površine lesov, ki so skob-ljane in brušene, torej take, kakršne vidimo v izdelkih. Seveda pa je bilo v nekaj primerih treba odstopiti od tega: pri macesnu sem se odločil za površino klane strešne skodle, pri zanimivi rasti jelke pa za prečni prerez, pri smreki za površino, ki jo je na prostem močno načel zob časa, pri jelši pa celo za mikroskopski posnetek približno pet tisočletij starega koliščarskega kola. Fotografiranje površine lesa ni povsem rutinsko delo, če gre za amaterski delo, da je potem tiskana reprodukcija kolikor toliko verna. Pri naravni osvetlitvi ni vedno lahko ujeti značilnosti bleščav, ki jih kažejo neka- tere povr{ine lesa, npr. pri rebrastem javoru. Seveda pa je bila vernost podobe lesa izgubljena ‘e s tem, da so bile vse platnice u~benikov do leta 2000 le ~rno-bele. [ele tega leta smo za~eli z barvno podobo brekovine in letos skor{evine. Pri iskanju podatkov o lesovih sem si veliko pomagal s “starim” Ugreno-vičem (Aleksandar Ugrenovič: Teh-nologija drveta. Zagreb, 1950). Predvsem pri imenih lesov v tujih jezikih: angleščini, francoščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini. V začetku, ko smo bili še v nekdanji skupni državi, smo imeli seveda srbohrvaški jezik, pa makedonski (imena lesov v tem jeziku sem prepisoval iz slovarja kar v knjigarni). Torej je bilo delo res precej amatersko, tako kot je na splošno nastajanje učbenikov za našo stroko. Danes so vse te sentence, zbrane na enem mestu, vsaj zame, velik slavo-spev in hvalnica gozdu, drevesu in seveda predvsem lesu. Tu videvam vse tiste številne obraze lesa, ki se jih ponavadi niti ne zavedamo. Mogoče sentence niti niso imele ambicije, da bi postale genialni izreki ali mogoče celo slogani. V svoji raznovrstnosti pa vendarle na svojstven način govorijo o čudovitostih pojavljanja tega enkratnega naravnega materiala. Takrat, sedaj že daljnega leta 1989, sem najprej prosil najbolj “poklicanega”, da mi pomaga pri začetkih zamisli - Nika Torellija. Ne spominjam se, ali je on predlagal jelko ali pa sem jo jaz. Vem pa, da je bilo kar nekaj dvomov, ko je bilo potrebno opredeliti misel o jelki kratko, jedrnato ... (pisateljica Simone de Beau-voir je pisala svoji prijateljici: “Pišem ti bolj na dolgo, ker nimam časa, da bit ti napisala na kratko.”). Ko se je kolega Torelli odločil, ni bil povsem zadovoljen. Misel se mu je zdela nekoliko preveč patetična. Čeprav je bil to čas spoznanja o nevarnosti, da ta drevesna vrsta izumre. Tolikanj opevana civilizacija grobo prekinja življenje jelki. Nič več ne bo pesmi vetra v njenih gostih krošnjah, nič več njenega temnega hladu. Spoštovanje vsakega koščka lesa ... Kolega iz študentskih let, Janez Suhadolc, me je že pred mnogimi leti presenetil, ko je začel sam, po lastnih zamislih izdelovati pohištvo. Njegov tenkočutni odnos do lesa se je izrazil tudi v nekem predavanju ob razstavi njegovih stolov v Cankarjevem domu, ko je rekel, da je zanj najlepši slivov les. V pravem času sem ga spomnil na to. Sliva se je k nam razširila iz Orienta in se udomačila tudi na naših vrtovih. Edinstvenost slivovega lesa pa občudujemo predvsem zaradi njegove nenavadne rdeče in vijoličaste barve. Češpljevina je zato dragocena predvsem za ekskluzivne izdelke. Sicer pa mizar težko dobi primerno kakovosten les, saj je drevesno deblo češplje pogosto trhlo. Pripoved o lesu s polno navdušenja sem doživel pri mizarju antikvitet Les 54(2002) 7-8 trokovne vesti Gabrijelu Zupanu. V njegovi delavnici na Žabjeku, starem predelu Ljubljane blizu predora pod gradom, kjer sedaj nadaljuje tradicijo zahtevnega obnavljanja stilnega pohištva njegov sin, sem začutil pozabljeni svet nekdanjega mizarstva. Takrat, leta 1990, se mi je navdušeno razkrival, za topol-jagned, pa sva sestavila naslednje. V zanimivo vzvalovani rasti jagnedi lahko ob ikrasti teksturi malih grčic občudujemo tudi svetle plamenaste učinke prelivanja odsevov. Nekdanji baročni mojster je med štirimi dopolnjujočimi se lesovi intarzije težko pogrešal to vrsto topolovine. Tako kot Zupanova delavnica me je očarala tudi delavnica goslarja-umetnika Vilima Demšarja, delavnica, skrita v eni od starih mestnih hiš na ljubljanskem Mestnem trgu. Seveda pa tudi skoraj znanstveni pristop mojstra pri izbiri in vgradnji lesov v glasbilo. Tu je bil seveda javor tisti izbrani les, ki kraljuje kot dno violine. Javorovina spada med muhaste lesove. Zato mora goslar, ko izbira les, pristopiti k njegovi obdelavi s spoštovanjem. Različni akustični učinki lesa pa so za pravega mojstra velik izziv. Kot dno violine pa je videz javorovine s svojo “rebrasto” in svetlikajočo se teksturo skoraj neprekosljiv. Prijatelj in trentarski sosed, kipar Milan Cvelbar, mi je na podobno prefinjen način predstavil lastne izkušnje z obdelovalnimi lastnostmi oreha. Orehov les omogoča rezbarju najbolj svobodno ustvarjalnost, saj mu pri delu skorajda ni potrebno misliti na prilagajanje smerem rasti. V tem lesu velikega tonskega bogastva od sivo bele do skoraj črne barve je rez dleta tako gladek da komajda potrebuje nadaljnjo obdelavo. Moj učitelj v srednji šoli in kasnejši dober prijatelj, pokojni Roman De-kleva, ponosni Kraševec, po rodu Tr-žačan, z izrednim naravnim občutkom za naš jezik, se je ljubiteljsko tudi ukvarjal z rezbarjenjem. Kdo bi mi lahko zato bolj verodostojno predstavil češnjo? I----------------------------------------------------------------------------------------1 Češnjevina je prijetno slikovit les, znan po izredno fini teksturi, enakomerni rasti in z zanimivim nadihom sivorumenih in rdečkastosivih barvnih tonov, ki na svetlobi sčasoma potemnijo Ter se s svojevrstno patino lakiranih površin celo plemenitijo. Je pesnikovo dojemanje drevesa in lesa drugačno, kot je dojemanje drugih? Seveda. Hotel sem predstaviti tudi to videnje in občutenje. Najprej sem pomislil na Toneta Pavčka; tak, kakršnega poznamo, bi mi v svojem značilnem in živem slogu improvizirano natresel celo paleto občutij, npr. o javorovi mizi, kaj vem o čem na Krasu ... No - potem sem poiskal pesnika in igralca Toneta Kuntnerja in njegove verze povezal s površino smrekovine, ki jo je načel zob časa. V lesu ogenj uročeni globoko davno spanje spi. O pravem času prava roka ka k življenju obudi. i_____________________________________________________i Pesem Srečka Kosovela o borih nam ostaja v spominu na šolske dni. Kdo bi lahko lepše in enostavneje predstavil bor v kraški pokrajini? Bori, bori, temni bori kakor stražniki pod goro, preko kamenite gmajne težko trudno šepetajo. Tudi lesarji vedno niso vselej pod vplivom svoje “profesionalne deformacij” in znajo o drevesnih vrstah razmišljati tudi na drugačen način. Majda Kanop je predstavila divji kostanj oziroma njegovo jezico kot simbol s psihološkimi izhodišči. Zaupati nekomu je tveganje, podobno kot pri odpiranju kostanjeve jezice. Na njenih bodicah se lahko zbodeš do krvi. Če pa si previden, lahko iz nje neboleče izluščiš čudoviti plod, poln energije. _________________________________________________i • Nadaljevanje članka boste lahko prebrali v nasldnji številki Les 54(2002) 7-8 strokovne vesti IN MEMORIAM Bojan KERN, 8. 6. 1939 - 6. 4. 2002 avtor Alojz LEB, univ. dipl. oec. Diplomiral je 1964. leta na Gozdarskem oddelku Biotehni{ke fakultete in po diplomi od{el na enoletno slu‘enje voja{kega roka. Po vrnitvi iz vojske se je 4. maja 1965 zaposlil kot pripravnik v takratnem LKL, Lesnem kombinatu Ljubljana. V letu 1968 je postal obratovodja obrata LKL Stavbno mizarstvo. Na njegovo ‘eljo je bil s 1. aprilom 1969 pre-me{~en na Upravo LKL na mesto tehnologa v Oddelku za tehnologijo, kjer je bil 1. oktobra 1972 imenovan za vodjo Oddelka. Za direktorja raz-vojno–investicijskega sektorja na DSSS HOJA PREDELAVA LESA Ljubljana je bil imenovan 24. maja 1977. Na tem mestu je bil vse do svojega odhoda, januarja 1979, ko se je zaposlil v SOZDU (sestavljena organizacija zdru‘enega dela) UNI-LES Ljubljana. Septembra 1980. leta se je zaposlil na Poslovnem zdru‘e-nju lesne industrije Slovenije – LES LJUBLJANA, kjer je do septembra 1986 delal kot pomo~nik sekretarja zdru‘enja za tehni{ko podro~je. V letih do marca 1990 se je poizkusil kot obrtnik, izdeloval je profesionalne mize za namizni tenis blagovne znamke KE-BO. Od marca 1990 do februarja 1993 in od oktobra 1997 do konca leta 2000 pa je opravljal dela generalnega sekretarja Zveze in‘enirjev in tehnikov Slovenije. Bojana Kerna ali Jabuka, kot smo ga klicali prijatelji, je odlikovala izredna marljivost, doslednost in vztrajnost, ki se je kazala tako v lesarski stroki, ki ji je bil predan, kot {portu, kjer je zmagoval z belo ‘ogico na zeleni mizi, saj je bil ~lan jugoslovanske dr‘avne reprezentance v namiznem tenisu. Rezultati njegovega 14-letnega dela v HOJI, kjer je aktivno sodeloval pri mnogih projektih, nekatere je tudi vodil, so {e vedno vidni. Njegovi sodelavci pa se ga spominjajo tudi kot odli~nega organizatorja {portnih aktivnosti zaposlenih. V Skupnih slu‘bah sestavljene organizacije (SOZD) UNILES Ljubljana, ki so zdru‘evale delovne organizacije (podjetja) proizvodnje in trgovine iste stroke, npr. v SOZD UNILES so bila zdru‘ena podjetja MEBLO Nova Gorica, MARLES Maribor, LESNINA Ljubljana idr., je Bojan opravljal strokovne naloge s podro~ja skupnega na~rtovanja razvoja in proizvodnje – kar je predstavljalo v pogojih dru‘bene lastnine proizvajalnih sredstev, ko glavni smoter poslovanja ni bil le dobi~ek, svojevrstno, novo delovanje tehni{ke inteligence. Poslovno zdru‘enje lesne industrije Slovenije “LES LJUBLJANA” so kot samostojno pravno osebo ustanovila vsa podjetja lesne industrije Slovenije leta 1952 za neposlovno sodelovanje na podro~jih, ki so skupna vsem ali pa skupinam podjetij ustanoviteljicam. Bojan je kot pomo~nik sekretarja za tehni{ko podro~je deloval na podro~ju standardizacije in kakovosti proizvodov. Podro~je standardizacije - JUS-ov - (Jugoslovanskih standardov npr. za gozdne sortimente, proizvodov ‘agarstva, proizvodov proizvodnje furnirja in plo{~, proizvodnje lesnega stavbarstva) je koordiniral v stroki in v Beogradu (sedaj to opravljajo v Bruslju). Podro~je kakovosti proizvodov - aktivnosti za pripravo in izvajanje ocenjevanja kakovosti proizvodnje in kakovosti proizvodov - z izdelavo etikete za ozna~evanje kakovosti – znak kakovosti, je vodil skupaj z Oddelkom za lesarstvo Bio-tehni{ke fakultete v Ljubljani, Institutom za gradbeni{tvo v Ljubljani in Institutom za lesno stavbarstvo v Rosenheimu v Nem~iji. (Tudi sedaj se to delo nadaljuje v istih institucijah). V dobi delovanja Bojana v slu‘bi Zdru‘enja LES se je za~ela tudi delitev razstavljanja lesnoobdelovalnih strojev, opreme in materialov za lesarsko proizvodnjo od razstavljanja pohi{tva. Gospodarsko razstavi{~e v Ljubljani je tako idejo podprlo in odprlo sejem “LESMA” (lesarski stroji in materiali); zanj je pripravil osnove za prva kataloga sejma ter programe in izvedbo strokovnih ijaLeS 54(2002) 7-8 strokovne vesti posvetovanj ob sejmih. Sejem “LES-M A” poteka kot bienalna prireditev {e sedaj. Upravni odbor Zdru‘enja LES je sklenil, da zdru‘enje prevzame organizacijsko, mentorsko in mecensko funkcijo pri pripravah za izdajanje u~benikov za lesarsko poklicno in srednje{olsko izobra‘evanje. Bojan je pri tem usklajeval delovanje komisije za lesarske u~benike zdru‘enja in Zavoda za {olstvo RS Slovenije, sodeloval s pisci u~benikov, tiskarji in z Lesarsko zalo‘bo. Kot urednik je podpisan v ve~ kot desetih u~benikih. Tudi ta dejavnost se sedaj nadaljuje. Aktivnost Bojana na Zvezi in‘enirjev in tehnikov Slovenije so bile osredo-to~ene na priprave in izdajanje revije “NOVA PROIZVODNJA”, v organiziranje dveh kongresov Zveze in‘enirjev in tehnikov (1991, 1995, tretji naj bi bil 8. novembra 2000), organiziranje {tevilnih seminarjev (npr. Harmonizacija tehni{ke regulative za stroje, Bionika v slu‘bi znanosti in tehnika so‘itja narave s ~lo-vekom, Harmonizacija tehni{ke zakonodaje za tekstil itd.) ter delovanje komisij (npr. Komisije za teh-ni~no normativno dejavnost, Interesno zdru‘enje SILAB-slovenski laboratoriji itd.). Za svoje delo je bil Bojan Kern v Zvezi in‘enirjev in tehnikov lesarstva Slovenije (bil je med pobudniki delitve Zveze DIT gozdarstva in lesarstva Slovenije na dve samostojni Zvezi) in v Dru{tvu in‘enirjev in tehnikov lesarstva Ljubljana imenovan za zaslu‘nega in ~astnega ~lana Zveze in‘enirjev in tehnikov lesarstva Slovenije in za zaslu‘nega ~lana Zveze in‘enirjev in tehnikov Slovenije. vabilo na razstavo Od 16. do 25. septembra 2002 bo v razstavnem prostoru Kresija pri Tromostovju v Ljubljani postavil na ogled svoje nove stvaritve Dejan [UJDOVI^, unikatni oblikovalec in mojster za ohranjanje kulturne dedi{~ine (`e predstavljen v Lesu 03/2001). V njegovih predmetih, narejenih izklju~no iz masivnega lesa, se umetelno dru`ita preteklost in sodobnost; pri tehni~ni izdelavi ostaja zvest na~inu dela starih mizarskih mojstrov, medtem ko v oblikovanju zasleduje sodobne umetnostne trende. Njegove izdelke pa poleg estetske odlikuje tudi uporabna vrednost. Tako sku{a tudi s tokratno razstavo predstaviti bivanjski prostor na na~in lastnega videnja in skozi ustvarjanje uporabnih predmetov iz masivnega lesa. Svoje zgodbe bodo pri{epetovali obe{alnik, nizko sedalo za ~evlje, ~ajna mizica s sedali, kuhinjsko tnalo za pripravo jedi, ogledalo …, ki bodo obiskovalca popeljali od vsakdanjih do najintimnej{ih prostorov bivanja. Mladi oblikovalec [ujdovi~ ima za seboj `e lepo {tevilo razstav doma in v tujini, njegovim izdelkom pa je Obrtna zbornica Slovenije dodelila licenco doma~e in umetnostne obrti. Les 54(2002) 7-8 strokovne vesti Zakaj naj bi mizarje zanimalo oblikovanje? avtorica Vidojka ČERNE, univ.dipl.in‘.arh. Ropot mizarskih strojev, rezko cviljenje ‘aginih listov, vonj po lu‘ilih, lakih in lepilih so nujni spremljevalci dela v mizarski stroki. Vendar obstaja tudi bolj privla~na plat poklica, kot sta prijetni vonj ‘aganega lesa in predvsem zadovoljstvo ob pogledu na ustvarjeni izdelek, v katerem les ponovno za‘ivi v svoji novi obliki. Starega mizarskega mojstra sem neko~ sli{ala re~i: “Les ima du{o, obdelovati ga moramo tako, da jo ohranimo.” Eno od osnovnih izhodi{~ oblikovanja je pravilna uporaba materiala v pravi konstrukciji za pravi namen. Les je dragocen, z njim naj bi ustvarjali trajne izdelke, ki izra‘ajo utrip ~asa in okoli{~in, vendar nikoli ne zastarajo. Mizarji znajo ob~utiti utrip lesa in ga s pravim ob~utkom pretvoriti v izdelek. Pri tem potrebujejo nekaj znanja iz oblikovalske stroke ali vsaj kriti~-nega ob~utka za oblikovanje, ki ga bodo potrebovali pri sodelovanju z usposobljenimi arhitekti ali oblikovalci. Prav tako mora oblikovalec, ki se ukvarja z lesom, prisluhniti zahtevam tehnolo{kih postopkov in zna~il-nostim ‘ivega materiala, kot je les. Samo s takim sodelovanjem bosta ustvarila izdelek, s katerim nam bo oblikovalec sporo~al svojo zamisel. Oblikovanje je del vsakdanjega ‘iv-ljenja, najdemo ga na vseh podro~jih, zato mora biti nujno del znanja vsake obrtni{ke stroke. Kraj{i ustvarjalni kro‘ek dijakov srednje lesarske {ole naj bi o‘ivil ustvarjalno ‘ilico in skozi proces ustvarjanja posredoval nekaj ob~utka za dobro oblikovanje. Dijaki so se seznanili z nastajanjem izdelka od ugotovitve problema prek idejnih skic in razli~ic, sprememb in dokon~-nih na~rtov do izvedbe. Navdu{enje je raslo z vidnimi rezultati, {e posebej, ko so uspe{no izdelali vsak svoj model v naravni velikosti. Pri postopku izdelave, ki je potekal pod vodstvom profesorjev prakti~nega pouka, so lahko opazovali, kako tehnolo{ki postopek vpliva na razvoj ideje. Tema ustvarjalnega kro‘ka je sodobna in ustreza generaciji dijakov. Ugotovili smo, da obstaja problem shranjevanja in odlaganja prenosnih telefonov, zgo{~enk in ra~unalni{kih disket. Vsak dijak se je postavil v vlogo uporabnika in izdelal predmet, ki bo re{il njegov problem. Uporabili so kose raznega odpadnega lesa. Tako je v kratkem ~asu in kljub omejitvam nastalo pet prototipov, od katerih vsak pripoveduje svojo zgodbo in popolnoma ustreza svojemu namenu, ~eprav bi seveda lahko dorekli {e kak{no malenkost. Oblikovanje v lesarstvu: l. Odlaganje telefona na zidni podstavek tako, da je varno Les 54(2002) 7-8 trokovne vesti shranjena tudi ‘ica za napajanje Ime izdelka: REAL PIECE Avtor: DU[AN VER^ Avtor je domiselno zdru‘il vse re{itve v drobnem izdelku iz ko{~ka buko-vine. 2. Odlaganje telefonov za vso dru‘ino na enem mestu Ime izdelka: TELE PORT Avtor: JANKO RUTAR S stru‘enimi elementi iz hrastovine je avtor re{il konkretno postavljeno nalogo. 3. Shranjevanje CD v minimalisti~no oblikovanem lesenem kvadru Ime izdelka: PLAY Avtor: NEJC KODERMAC Avtor je s tehnolo{kim postopkom razvil izdelek iz zapletene ideje v enostavno re{itev iz lepljenih plasti orehovine. 4. Shranjevanje CD na zidnih policah Ime izdelka. RADIUS Avtor: IGOR SEVER Avtorje ob upo{tevanju prostorskih pogojev razvil izdelek v polkro‘no zidno polico iz hrastovine 5. Shranjevanje CD v namiznih policah Ime izdelka: STOJALO IVE Avtor: ANDREJ ZELENJAK Zamisel izdelka v obliki rakete je avtor stilizal v enostavnej{o obliko iz lepljenih kosov hrastovine in jese-novine. anotacije kratke vesti PATOLOGIJA IN ZA[^ITA LESA Prof. dr. Franc Pohleven, prof. biol. in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. lesarstva HUTCHINSON, G.H. Traditional and new uses for vegetable oils in the surface coatings and allied industries. Tradicionalni in novi na~ini uporabe rastlinskih olj v povr-{inskih premazih in premazni industriji Surface coatings international Part B, Coating Transactions (2002) 85 (B1) 1-8 (en., fr., de., 20 ref.) V ~lanku je podan pregled razvoja uporabe rastlinskih olj, od tradicionalnih premaznih sistemov na osnovi toplotno polimeriziranih in oksidiranih su{e~ih olj, preko modificiranih olj z izbolj{animi filmotvornimi lastnosti, vse do alkidnih smol, modificiranih z olji, za uporabo v sodobnih povr{inskih premazih. Bolj{e razumevanje lastnosti rastlinskih olj in razvoj novih derivatov olj sta povezana z napredkom pri raziskavah in poznavanju kemije nenasi~enih olj, njihove kemijske zgradbe in procesa avtooksidativne polimerizacije. Tako so npr. trenutno aktualne raziskave gliceridov, katerih kislinski del so epoksidirane ma{~obne kisline. Zahteve po varovanju okolja so vzpodbudile popoloma nove na~ine uporabe rastlinskih olj. Le-ta so obnovljiv vir, katerih derivati bi v premazih lahko nadomestili lahko hlapne organske derivate nafte. Genska tehnologija ‘e omogo~a pridelavo rastlin za proizvodnjo olj oz. razli~no nena-si~enih kislin z dol‘inami verige C8-C24 z razli~nimi stopnjami epoksi-dacije in hidroksilacije. Slovesna podelitev spri~eval mizarskim vajencem Obrtna in gospodarska zbornica Slovenije sta leto{njega 11. julija na devetih lokacijah po Sloveniji skupaj z ravnatelji in razredniki slovesno podelili spri~evala tretji generaciji vajencev, ki se izobra‘ujejo po dual-nem sistemu. Med 673 vajenci, ki so si tako pridobili znanja in ve{~ine za opravljanje 18 razli~nih poklicev, je tudi 153 mizarjev. Program izvajajo vse lesarske {ole v Sloveniji, zanimanje zanj pa v primerjavi s klasi~no {olsko obliko (kjer se prakti~no znanje nabira zgolj v {olskih delavnicah) nara{~a. Tako se med velikimi spremembami na podro~ju poklicnega in strokovnega izobra‘evanja v prihodnjih letih predvideva tudi ukinitev konkuren~nih oblik izobra‘evanja za isti poklic v prid izku{njam iz dual-nega. Les 54(2002) 7-8 strokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: patologija in zaščita lesa (delna, skrajšana objava) - 6. del Zbrala: prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič Ureja: Andrej Česen, prof. Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko terénski poskús -ega -a m postopek s katerim v naravi ugotavljamo učinkovitost kemičnih pripravkov (sredstev) Freilandversuch m field trial terénski tést -ega -a m (preizkús) postopek s katerim v naravi določamo ustreznost biocidnih pripravkov (kemičnih sredstev) za zaščito lesa Freilandprüfung f field test termíti sühega lesä -ov m (mrü termiti ki napadajo suhe dele dreves in so pri nas gospodarsko manj pomembni škodljivci; ob jadranski obali je ta skupina zastopana z eno vrsto, to je Kalotermes flavicollis - rumenovrati termit ali termit suhega lesa Trockenholz-termiten f dry-wood termites töplo-hlädni postópek ega -pka m postopek impregnacije, kjer les najprej potopimo v vroče impregnacijsko sredstvo, nato pa v hladno sredstvo (ali ga ohladimo); zaradi krčenja ujetega zraka v lesu se le-ta po ohladitvi navzame sredstva Heißkalttrogtränkung f dual-bath treatment, hot-and-cold process trájnost lesä -i - ž čas v katerem les ohrani vse svoje naravne lastnosti; odvisna je od naravne odpornosti (anatomske zgradbe in kemijske sestave lesa) in načina ter mesta uporabe Dauerhäftigkeit f, Haltbarkeit f durability trdoglävec -vca m terciarni lesni insekt iz družine trdoglavcev (Anobiidae) Klopfkäfer m, Nagekäfer m anobiid beetle, furniture beetle trihögina -e ž (trichogina) hifa na askogonu, po kateri potujejo moška jedra iz anteridija Trichogyne f trichogyne trohnDnje -a ž (glívni razkrój) biološka razgradnja lesa z glivami Uredništvo Pilzfäule f fungal decay trohnöba be I Jave -e - ž razkroj, omejen na beljavo Splintfäule f sapwood rot trohnöba -ež poškodba ki je rezultat razgradnje lesa z glivami; razkroj lesa ki ga z encimi povzročajo lesne glive; na ta način se zmanjša masa poslabšajo se mehanske lastnosti ter nastanejo spremembe teksture in barve lesa Fäule f, Fäulnis f rot, fungal decay trohnöba jedrovíne -e ž razkroj, omejen na jedrovino Kernfäule f heart-wood rot trosnjäk -a m (bazidiokarp) plodišče prostotrosnic Basidiocarp m, Basidioma n basidio-carp, fruit-body trosnjäk -a m (plodíšče) razmnoževalni del glive, kjer nastanejo trosi Fruchtkörper m, Pilzfruchtkörper m fruit body, fruiting body, fungal fruiting body umétno stáranje -ega -a s nenaravni postopki, s katerimi v laboratoriju povzročimo staranje lesa künstliche Alterung f artificial ageing vezáva -e ž (fiksäcija) reakcija biocidnega pripravka (kemičnega zaščitnega sredstva) s komponentami lesa s katero se prepreči izločanje sredstva iz lesa npr izpiranje Fixierung f fixation víličasti rDv -ega -öva m zna~ilna oblika po{kodbe, ki jo v lesu povzro~ajo insekti, npr. hrastov str‘enar Gabelgang m forked gallery vnetišče -a m (temperatúra vžíga) temperatura pri kateri se les vname; gorenje se nadaljuje tudi, če toplote več ne dovajamo Entzündungstemperatur f, Zündtemperatur f ignition point, ignition temperature vnetljívost -i ž lastnost lesa glede na to, kako hitro se vname, kadar ga izpostavimo ognju ali povišani temperaturi Entflammbarkeit f flammability, inflammability vpójnost -iž sposobnost lesa za prepojite/ z biocidnim pripravkom (kemičnim zaščitnim sredstvom) Tränkbarkeit f treatability vrsta razkrôja -e - ž razvrščanje poškodb po karakterističnih znakih za posamezno glivo ali skupino gliv Fäultyp m decay type vrtni lésar -ega -ja m Xyleborus (Anisandrus) dispar - sekundarni lesni insekt, ki napada sveže posekan les in tudi oslabljena drevesa predvsem listavce, in povzroča veliko škode na sadnem drevju, zlasti v plantažnih nasadih; živi v simbiozi z ambrozija glivami ungleicher Holzbohrer m, Nutzholzborkenkäfer m European shot-hole borer, fruit-tree shot-hole vzträjnik -a m (mrtvaška lira) Anobium (Dendrobium) pertinax; terciarni lesni insekt, ki napada beljavo iglavcev, izjemoma tudi listavcev; temeljito razkroji les ki je okužen z glivami Trotzkopf m common furniture beetle začetna trohnöba -e -e ž zgodnja stopnja okužbe, za katero so značilne obarvane proge (črte) ali madeži, splošna tekstura in trdnostne lastnosti lesa pa so več ali manj nespremenjene; nastane pred posekom ali med skladiščenjem hlodovine leichte Fäule f, Hartfäule f dote zaplinjevälno srédstvo -ega -a s (fumigänti biocidni pripravek (kemično sredstvo za zaščito lesa), ki je pri normalnih pogojih v plinastem agregatnem stanju; uporabljamo ga za represivno zaščito kulturno-umetniških predmetov iz lesa predvsem pri napadu terciarnih lesnih insektov; najpogostejši fumiganti so: metil bromid, fosUn, cianovodik ogljikov disulfid, etilenoksid Räuchermittel n, Begasungsmittel n fumigant zaplinjevänje -a s postopek represivne zaščite lesa pri katerem v zatesnjeni prostor pri normalnih pogojih uvedemo zaplinjevälno sredstvo Räuchern n, Fumigation f, Begasung f, Durchgasung f fumigation zaprtotrösnice -ic ž poddeblo višjih gliv, ki pri spolnem razmnoževanju tvorijo spore, zaprte v askusih - askospore Ascomyceten m ascomycetes zarödni hodník -ega -a m rov v lesu, v katerega samica odlaga jajčeca Brutgang m egg-tunne zmánjšana gorljívost -e -i ž lastnost lesa ki jo dosežemo po premazovanju ali impregnaciji s protipožarnimi sredstvi Schwerenflammbarkeit f fire retardancy življ njski cíklus -ega -a m obdobje poljubnega stadija ene generacije do enakega stadija naslednje generacije Lebenszyklus m ife cycle ijaLes 54(2002) 7-8