Zvišanje cen prepovedano Ministrski svct je na predlog ministra za prehrano predpisal uredbo o cenah in sicer: § 1. Od dneva, ko stopi ta uredba v veljavo, pa do 1. avgusta 1941 je prepovedano vSako povišanje cen blaga kakor tudi cen za prevoz potnikov in blaga v notranjem prome- tu. Kolikor so z& posamezne vrste blaga z dnem, ko je stopila ta urcdba v veljavo, vcljale najvišje cene, predpisane z zakonskimi predpisi ali določene od strani pristojnih oblasti, cene takega blaga ne smejo biti višje od najvišjih cen. § 2. Minister za prehrano labko za posamezne vrste blaga s svojo naredbo določi najvišje ccne, ki so lahko tudi nižje od teh, ki so bile v veljavi, ko je dobila ta uredba veljavo. — Prav tako lahko prchranjevalni minister določi najvišji bruto zaslužek za posamezne vrste blaga oziroma pooblasti svojc podrejene organc in splošne upravne oblasti, da določijo najvišje cene za posamezne vrste blaga, kakor tudi da določijo najvišji bruto zaslužek. Višjo ceno predmetom iz § 1. te uredbc lahko prehranjevalni minister določi samo, če se bo na podlagi stvarnih dokazov ugotovila njena upravičenost. Uredba, ki sestoji iz 13 članov je poleg citiranih dveh članov zanimiva še tudi v 4. čl., ki pravi: Za čas, določen v čl. 1. tc uredbe, se ne ibodo povišale cene monopolskim proizvodom, ki služijo za prehrano, cene državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državna in samoupravna trošarina za predpise za prehrano in kurjavo. Nadaljnji členi te urcdbe dajejo prehranjevalnemu ministru še pravice za zvišanje ali znižanje ccn nekim prcdmctom, ko bi morali porasti ali pasti v ceni zaradi posebnih okolnosti, ki pa bi moralc biti dokazane. Istočasno pa govori uredba o izvrševanju te uredbe tcr o sankcijah, ki bi nastopile proti osebam, ki bi te uredbe ne spoštovale. Tako smo dobili končno le nekako uredbo, ki bo skušala tudi v naši državi zaustaviti katastrofalno višanje cen zlasti onim predmetom, ki so neobhodno potrebni za živ- vljenje. Mislimo, da to uredbo z največjim zadoščenjem lahko pozdravijo ravno državni uslužbenci. Čeprav ima le kratko veljavnastno dobo, je vendar nckak prvi resni poizkus, zajeziti poplavo v naraščanju cen. Res je, da urcdba navzlic temu še dopušča v prav izrednih primerih pristojnemu ministru zvišanje cen, je pa vendar v čl. 4. podana gairancija, da bo ravno državna uprava v zgledu prednjačila, ker se obvezuje, da v dobi veljavnosti te urcdbe ne bo zvišala cen monopolskim predmctom, ki služijo za prehrana, tcr tudi ne ccn državnih in samoupravnih podjetij za prevoz žitaric kakor tudi ne državnih in samotipravnih trošarin za predpise za prchrano in kurjavo. Ta urcdba jc postavila osnovo stabilizira•nim cenarh, katerih višini bi se naj sedaj prilagodili in zato primerno z-višali tudi prejemki državnih uslužbencev. Saj si ustavljenih cen ne more nihče bolj želcti kot državni uslužbenec, ki je navzlic velikemu porastu cen ostal skoraj pri istih prcjemkih, ki jih je imel 1. septembra leta 1939., to jc pred pričetkom vojne. Po buletinu Društva narodov posnemamo, da so se povečale cene v Jugoslaviji samo lani za 46 %. Letos jc ta številka z naraščanjem cen že gotovo daleč večja, zlasti če še prištejemo povišan.je v letu 1939. in siccr od 1. septembra daljc, bomo kaj lahko ugotovili v povišanju cen do danes precej visok splošen porast, ki se bo že pričel približevati 80 %. Zato je korak za stabilizacijo cen v naši državi prav toplo pozdraviti. Treba je samo želeti, da bi se urcdba čim vestneje izvajala ter da bi tej uredbi slcdila tudi uredba o zvišanju prejemkov državnim uslužbencem v istem razmerju kot so porasle cenc živil in cstalih predmetov. Treba pa je tudi, da se zakonska moč uredbe podaljša vse dotlej, dokler se razmere zopet ne normalizirajo. Če pa to ni mogoče, naj se uredba o zvišanju prcjemkov državnim uslužbencem tako pripravi, da bo mogoče z zopetnim zvišaniem cen tudi avtomatično zvišatc prejeipke državnim uslužbencem.