DVE NOVI NAJDBI ČELAD S SLOVENSKEGA OZEMLJA Stano Gabrovec Bogatim najdbam čelad s slovenskega ozem lja sta se v zad­ n jih letih pred drugo svetovno vojno pridružili še dve novi. Obe sta slučajni najdbi, od katerih poteka ena po vsej verjetnosti iz našega že znanega arheološkega najdišča Valične vasi, druga pa iz N evelj p ri Kamniku, znanih le po paleolitski najdbi m a­ muta. Prvo je 1 . 1945. prodal Narodnem u m uzeju advokat dr. P er­ šin, ki je kot najdišče navedel Zagradec,1 kar je pa že naknadna zam enjava. Znano je, da je 'isto čelado že pred vojno neki kmet iz žužem berga ponudil v nakup svetniku Sadnikarju v Kamniku in kot najdišče navajal žužemberško okolico. Kot najverjetnejše najdišče bo po vsej verjetnosti smlatrati Valično vas, znano že dolgo po svojih prazgodovinskih najdbah. V Valično vas jo je lo­ kaliziral že tudi W. Schmid. Čelada je iztolčana iz enega bro­ nastega kosa.1 2 Izdelana j e v obliki klobuka s krajci, kot običajno 1 Ko je bilo poročilo o čeladi žei napisano, je izšla že 1 . 1942. napovedana Rcineckova študija D er N agauer H elm fund, 32. Bericht d er Röm isch-Germ a­ nischen Kommission 1942. (izšlo 1950.) str. 117—195, z 20 tablam i izven teksta, ki na str. 147. in v dodatku str. 195. om enja (tudi čelado, ki jo sedaj objavljam . Čelado bi m orala publicirati skupaj še z nekaterim i drugim i W iener P rä ­ historische Zeitschrift v 51. letniku 1944., ki p a do danes še ni izšeL Reinecke navaja, da je bila čelada ponujena v nakup N arodnem u m uzeju v Ljubljani, ki pa je nakup odklonil in da se je zatem izgubila. WPZ navaja kot najdišče Žužemberk, W. Schmid Valično vas. — Reineokova študija je tem eljno delo o tako im enovanem italsko-etruščanskem tipu čelade, v k aterega spadajo tudi negovske čelade in obravnavani prim er. Četudi po izidu tega dela objavljam k ra te k pregled problem a, ki sem ga po izidu Reineckove študije lahko v mnogočem dopolnil, ne najm anj s podrobnejšim seznamom najdišč z našega ozem lja, seveda moj nam en ni biti izčrpen — kdor bo znova načenjal problem , bo m oral nujno poznati Reineckovo delo z izčrpnim gradivom in literaturo — am pak želim le pokazati nekatere različne poglede na problem . 2 Da so bile te vrste čelade izkovane iz enega; sam ega kosa,_ je bilo vse do zadnjih Reineckovih del v literatu ri splošno m nenje, ki ga je v ostalem delil še tudi R einecke v P rähistorische Zeitschrift VII (1915), 181. Sedaj na­ v aja Reinecke za te vrste čelade, k i ,so delane gotovo v isti tehniki, da so bile vlite in nato še več ali m anj tolčene. Univ. prof. M. Žumer in akadem ski k ip a r S. D rem elj, ki seim ju vprašal za m nenje, sta se oba izrazila za tolčeno tehniko. V kolikor dopuščata tudi vlivanje, bi šlo to le za grob osnutek, k ra jc i in greben so bili gotovo izkovani. O bem a se tudi na tem m estu za izraženo m nenje in svet najlepše zahvaljujem . 87 im enujem o to vrsto čelade. Vrh štule je iztolčen v oster greben, ki sega spredaj prav do vtisnjenega, povprečno 3 cm širokega pasu, s katerim je poudarjen prehod iz štule v krajce, zadaj pa se ostrina grebena izgubi že nekoliko preje. V tisnjenost štule pred prehodom v 'krajce je im ela izrazito praktičen pomen. Za­ drževala je podlogo, da ni silila izpod čelade na obraz oziroma na vrat. O k rajec čelade je skoraj vodoraven, 3 cm širok, rahlo upognjen navzdol, razen zadaj, k je r je m alenkostno zavihan n a­ vzgor. O k rajec se končuje v malo dvignjenem robu, k i je na spodnji strani navznoter zapognjen in v njega je vdelan edini posebej izdelani kos, ki p rek riv a spodnjo stran krajca. Ta kos je na notranjem robu zavihan navzdol in oprem ljen z lu k n ji­ cami, v k atere je bila p ripeta podloga. Poleg tega nosi na vsaki strani spiralno zavit d ržaj za jerm en, ki je izdelan iz istega kosa k o t nosilec podloge in s katerim si je vojak privezal če­ lado pod brado. Čelada je okrašena na prehodu iz stisnjenega dela v štulo s punci ran inni krožci s piko v sredini in palm etam i med krožci. O krašeni so tudi k ra jc i na posebej izdelanem kosu, nosilcu podloge, in sicer z dvojnim pasom puneiranih krožcev s piko v sredi. Vsa zunanja površina je gladko obrušena. Čelada je dobro ohran jen a in lepo patinirana, vendar po precejšnem delu površine oksidirana. Že za uporabe je bila na vrhnjem zgornjem delu zakrpana z 8 cm dolgo in 4,5 cm široko bronasto pločevino p ritrjen o z zakovicam i. K er je ta na enem delu popu­ stila, je bila ponovno p ritrje n a z zakovico in podložena z 2 cm dolgim in I cm širokim kosom pločevine. Obe popravili sta ori­ ginalni, antični. Čelada je visoka 20 cm. Zunanji spodnji prem er je 27 oz. 29 cm, n o tran ji 21 oz. 19 cm. K rajci so široki 3 cm, tehta 2 kg. V N arodnem m uzeju je inventarizirana pod inventarno št. P 8001. D ruga čelada je bila izkopana n a «posestvu Rem šaka v N ev­ lja h p ri K am niku3 (katastrska m apa v asčN ev lje). Izkopal jo je 1 . 1928. delavec K regar, ki je imel ted aj om enjeno parcelo v najem u. Po njegovi izjavi je ležala čelada približno 70 cm globoko in iz njegovega opisa sklepam na skeletni grob. Iz te­ rena je razvidno, da moremo računati na piano grobišče, ne na 3 Čelado om enja že R eineeke 1 . c., 195. Tudi ta bi m orala b iti publicirana v WPZ 31 (1944), ki pa ni izšel. / \ Čelada iz Valične vasi, od spredaj in od strami gomilo v običajnem halštatskem smislu. V grobu sta bili poleg čelade še dve su ličn i osti in cevasta železna sekira, grob sam pa je bil delno p re k rit oz. obložen s kam enjem . L. 1935. je n ajd itelj čelado skupaj s sprem nim m aterialom izročil svetniku Sadni­ k a rju , v čigar m uzeju se n ah aja še danes.4 Po obliki in izdelavi čelada popolnom a odgova/tja opisani iz Valične vasi, le da ima še izraziteje oblikovan greben, k er sta steni proti vrhu m anj zaokroženi kot v prim eru iz Valične vasi. Različen je okras. Nad vglobljenim delom teče pas punciranih dvojnih krožcev, zunanji krožeč ni popolnom a sklenjen, pod njim pa pas pravokotnih žigov. D obro je o hranjen tudi posebej izdelan kos, k i prekriva spodnji del k rajc ev in je nosil podlogo. O krašen je s pasom tro jn ih krožcev, od katerih zunanja dva nista docela sklenjena. D ržaja za vez, s katero so si p ritrd ili čelado pod brado, sta bila izdelana enako kot pri opisani čeladi iz Valične vasi; en d ržaj je odlom ljen. Čelada je pokrita s plem enito patino, ven­ dar na veliki površini, predvsem na vrhu, oksidirana. Na vrhu im a tudi n ek aj recentnih raz, n ajv ečja je 6 cm dolga. Č elada je visoka 21 cm. Z unanji spodnji prem er je 28 oz. 27 cm, n o tra n ji 21 oz. 20 cm. Širina k rajcev je 3 cm, širina vglo- bitve 2,6 cm, spredaj v stiku z grebenom 3 cm; telita 1795 g. O pisani tip čelade se v literatu ri običajno uvršča v italsko- etruščanski tip, ne da bi bil s tem n iti tipološko niti kulturno etnično opredeljen. Im enovanje samo je nastalo že zelo zgodaj, še v času prevladovanja klasične arheologije, ki je rada nave­ zovala vse pom em bnejše najdbe n a klasične narode, in pojm i izvenklasičnih k u ltu r še niso bili oblikovani. V osnovi je to čelada v obliki klobuka s k rajci, ki se z ozirom na oblikovanje k rajcev in predvsem vrh n jeg a dela, štule, razh aja v različne de­ loma tudi razvojno pogojene podvrste. O pisani enogrebenasti prim er je na Slovenskem naj pogoste jši tip prazgodovinske če­ lade m lajše halštatske periode. Po gostoti najd b se m ore m eriti z njo le še približno istočasna dvogrebeHasta čelada. 4 V ečkrat izražen dvom o pristnosti te čelade je neutem eljen. P rvič je to razvidno že iz sam e izdelave, 'ki do zadnje podrobnosti odgovarja podobnim izdelkom , in drugič je v vasi sam i še živ spomin na najdbo, ne samo p ri n ajd itelju , am pak tu d i pri sosednem prebivalstvu. Tudi sedanji lastnik njive, k je r je bila čelada najdena, k i sicer o n ajd b i čelade sam e ni ničesar vedel, mi je omenil, da v ečk rat p ri o ran ju naleti na kake zarjavele železne frag­ m ente, posebej je om enil železno sekiro. Čelada iz Nevelj, od spredaj in od strani 91 D anašnje slovensko ozem lje kaže v okviru najdišč en »gre­ benaste čelade zaključeno in tipološko enotno podobo z izra­ zitim središčem na D olenjskem , našem klasičnem halštatskem področju. Če gremo od zapada proti vzhodu, poznamo tele najdbe: 1. Tom inčeva jam a pri Škocjanu5 6 — osamela najdba. 2. Sežana1 ' 1 — osamela najdba. 3. Solkan7 — dve čeladi. N ajdeni sta bili v dveh skeletnih g ro b ih ' ki sta ležala drug poleg drugega. Poleg čelad sta bili v grobu še dve s ulični osti, lonci in novci (nepoznani). O d najdbe je danes ohranjena v p rivatni zbirki samo še ena čelada in su­ lični osti, drugo je izgubljeno. 4. Id rija pri Bači.8 * Čelada je bila najdena v žganem grobu št. 18. V istem grobu je bila n ajd en a tudi železna sulična os, dva železna noža, eden od n jiju z uhljatim ročajem , nožu podobno britvasto rezilo, vinjek, železna kosa, dve železni rovnici, plug in plužni nož, železna lopata, štirirobna železna palica, poznola- teniška fibula s trakastim locnjem in fragm ent podobne fibule, bronasta sponka, bronasta skodela. V isti nekropoli, v grobu št. 25, je bil n ajden tudi bronast kipec, ki nosi podobno čelado s širokim pasasto razširjenim robom krajcev. 5. Kamen pri R ik arji vesi ob D ravi na Koroškem8 (Stein im Jauntal) — osam ela najdba. 6. Lukovica pri D om žalah1 0 — osamela najdba. (Nar. mjuzej v L ju b ljan i, inv. št. P 6290.) 7. Vače — dve čeladi istega tipa; prva je v Narodnem m u­ zeju v L ju b lja n i (invent, št. P 66) ; n ajd en a je bila v skeletnem 5 M archesetti, M iti d. Zcntralcom m . 15 (1889), 136; R einecke 1. c. 141, N a­ vajam le glavno literatu ro , podroben seznam lite ra tu re se dobi p ri Réinecku. 6 R eineoke 1. c. 141. 7 R einecke 1. c. 195. (Nachschrift). Tudi ta najdba bi m orala b iti p ubli­ cira n a v WPZ 31 (1944). 8 Szornbathy, D as G rabfeld zu Id ria bei Bača, Mitt. d. P rähist. Comm. 1 (1903), 320 s. in 356 s.; Reineoke 1 . c. 141 s. " Reinecke, C arin th ia 131 (1941), 284 s.; R einecke 1 . c. 140 s. 1 0 , Točno najdišče je hrib Kopa ob drž. cesti med Lukovico in K rašnjo blizu n aselja T rajav a. N ajdena je bila že v začetku 19. stol. Kot najdišče se citira zelo različno: Podpeč p ri Brdu, T rn jav a (Ternaw a pomotom a tu d i Der- naw a) in Lukovica. Poleg tega Sacken in F iala pomotom a poročata kot o fragm entu, dasi je v resnici čelada odlično ohranjena. N astala je to rej kopica im en in nejasnosti. Izbral sem si ime najdišča Lukovico, dasi v lite ra tu ri mi najpogostejša, k er je n ajb ližji večji k raj. O najdbi sami cfr. H ochstetter, P ran. A nsiedelungen und ßegräbnissstätten in N iederösterreich und in Krain, 5. B ericht, str. 10. (Aus dem 80 Bd. der Sitzb. d. k. Akad. d. W issenschaften 1879.); M iillner, Typische Form en, Taf. XXXIII, št. 8.; Reineoke 1 . c. 146 s. Čelada iz Nevelj, od spodaj Čelada iz Valične vasi, od spodaj grobu skupaj z dvem a sulicam a.1 1 D ruga z napisom v severno- italskem alfabetu se n ah aja v K ulturnozgodovinskem ipuzeju na D u n aju .1 1 1 2 Točen sestav n ajd b e ni znan, vendar izh aja po vsej p rilik i tudi ta iz kakega skeletnega tam kaj snega groba. Skupaj s čelado je dunajski m uzej p reje l tudi tipičen m ladohalštatski m aterial. 8. M agdalenska gora — tri čelade. Prvo je izkopal 1 . 1895. Pečnik.1 3 V skeletnem grobu (grob 1 po in v e n tarju dunajskega m uzeja) sta bili poleg čelade še dve enostavni certoški fibuli, dve certoški fibuli n a sam ostrel, dve trak asti fibuli z okroglim diskom na glavi, enostaven bronast opasač, dve cevasti sekiri in ena z ušesom, štiri sulične konice, zak riv ljen nož. D rugi dve1 4 sta iz 29. groba gomile št. 5, k i jo je izkopala vojvodinja M ecklenburg. G rob 29. je bil središčni grob gomile, ki je vseboval dva skeleta s pokopom konja. Poleg obeh čelad so položili v grob še železni zgodnjelatenski meč, dve železni sulični osti, dva opasača, od k aterih je eden figuralno okrašen (Treasures of C arniola, plate V ili) s pripadajočim i obročki okrogle in zankaste oblike. V istem grobu je bila najdena tudi rebrasta cista s fragm entarno ohranjenim , om am entiranim po­ krovom , v ečja situla, dva bronasta kotlička (lebetes) z ročaji, eden z ravnim , drugi - s tordiranim . O d okrasa je bilo v grobu le n ek aj prstanov, steklenih biserov in velik bronast žebelj s krog­ lasto glavico. O d konjske oprem e so bile v grobu uzde z brona­ stimi diski in gum bi križaste oblike (Treasures of Carniola, piate V ili). 9. Iz izkopavanja vojvodinje M ecklenburške sta še dve eno- grebenasti čeladi, ki ju je darovala cesarju. W ilhelmu in sta danes v berlinskem m uzeju.1 5 Spadata v skupino izkopanin, v sklopu k atèrih je bil n ajden tudi znani oklep z dvogrebenasto čelado (sedaj v Berlinu). V skupini je še tudi mnogo drugega 1 1 D eschm ann-H ochstetter, P rähist. A nsiedelungen n n d B egräbnissstätten in K rain. 1. B ericht, str. 18. (Aus 42. Bd. der D enkschr. d. mathem.-maiturw. C lasse d. k. Akad. d. W issenschaften, W ien 1879; M üllner, Typische Form en, Taf. XXXIII, št. 7.; R einecke 1 . c. 145. 1 2 A rchäologischer A nzeiger 1892, 54 s. ; R einecke 1 . c. 145. is H oernes, WPZ 2 (1915), 98 s. R einecke te zaradi sprem nih najdb zelo važne čelade v svojem sicer zelo podrobnem seznam u ne om enja. Skico Pečni­ kovih izkopavanj cfr. Izvestja M uzejskega društva za K ranjsko 3 (1893), 2. 1 4 T reasures of C arniola 1934, 77 s. z barvno sliko; R einecke 1 . c. 147 s. 1 5 R einecke 1 . c. 146. značilnega dolenjskega halštatskega inventarja. N ajdišče je ver­ jetno Št. Yid p ri Stični. 10. Brezje pri M irni peči.1 0 V 16. grobu 7. gomile je Pečnik našel enogrebenasto čelado skupaj z dvema bronastim a situlama, dvem a tsuličnima ostema, dvema lončenima posodama in štirim i lesenimi dkroglimi ploščicami,' okovanimi z bronom. Ostrogo in ostale predm ete, ki jih Reinecke še pripisuje temu skeletu, Hoer- nes izrečno pripisuje drugem u grobu, dasi tudi ostroga sama ni ovira, da ne bi mogli grob staviti v m lajšo halštatsko periodo. V isti nekropoli je bila najd en a tudi bronasta čelada s polkrogla- sto štulo in dvema ptičem a na vrhu, med katerim a je tekla p e rja ­ nica. V katero vrsto spada, je n a podlagi Pečnikove k ratk e no­ tice nemogoče določiti. 11. V Toplicah pri Novem m estu1 6 1 7 je Pečnik pri kopanju gomil našel v 5. gomili dve enogrebenasti čeladi. V prvem grobu, ki ga Pečnik opisuje kot grob poglavarja, je bil ob skeletu po­ ložen še velik lonec ob glavi, nad koleni je stala strta situla, najdeni pa sta bili še dve sulični osti, skleda, razjeden» bronast pas, dve fibuli (vrsta ni navedena), čelado samo pa je imel skelet pod koleni. Po R utarjevem poročilu, ki podaja točno tudi glo­ binske in horizontalne m ere groba, je bil skelet pokrit z ogrom­ no množino kam enja, za tri vozove, kot pravi Rutar. D ruga če­ lada je bila n ajdena v dvojnem grobu moža in žene. Mož je imel poleg čelade še dve sulici, sekiro, štirioglato puščično ost in ob nogah dve vitki situli m lajše razvojne faze. Žena pa je imela jan tarjev e jagode, votle zapestnice in fibule (vrsta zopet ni navedena). 12. Libenska gora pri Vidmu.1 8 O čeladi, ki jo danes hrani dunajski muzej, nimamo nobenih podatkov, tako da so nam okoliščine najdbe nepoznane. Brez dvoma pa spada v sklop pretežno m lajših halštatskih nekropol s področja Libenske gore in Stare vasi pri Vidmu. Tu sta kopala Pečnik in G urlitt; po raz­ ličnih m uzejih v L jubljani in na D unaju leži bogato, večinoma še ne publicirano gradivo iz tam kajšnjih nekropol. 1 6 Hoernes, \VPZ 2 (1915), 106 s.; cfr. še Pečnik 1MK 4 (1894), 112 (čelada z bronastim a ptičem a) ; Reinecke 1 . c. 149. 1 7 IMK 8 (1898), 102 s.; Rednecke 1. c. 149 s. 1 8 Reinecke 1 . c, 153. 13. Y NaravOslovno-historičnem, m uzeju na D u n aju je ohra­ n jen a še ena čelada, katere najdišče je sicer neznano, a se zanjo domneva, da je s slovenskega ozem lja. Sprem nih podatkov ni.1 9 14. Žen ja k 2 0 v Slovenskih goricah. Slovita n ajd b a 26 čelad iz 1 . 1811. N jih podrobno zgodovino je napisal Reinecke v n a j­ novejšem citiranem delu. D anes je po R einecku ohranjemih 23 čelad,2 1 večinom a v m uzejih v G radcu in na D unaju, k je r je tudi znana čelada s prvim germ anskim napisom ; ena izmed n jih je v L ju b lja n i (Narodni m uzej, inv. št. P 6291.). Kot najdišče se običajno napačno Pava ja b ližnja Negova v Slovenskih goricah. 15. Čungar p ri Cazinu v Bosni.2 2 Čelada je bila n ajdena ob nogah skeleta. Kot grobni p rid atk i se om enjata še dva železna predm eta nejasne uporabe, m orda ročaja k ak e posode. . Če podrobneje analiziram o teh 43 ohranjenih čelad s slo­ venskega ozem lja, katerim p rik lju ču jem še najdbo iz Bosne, ne upoštevam pa danes izgubljene čelade, dobimo dokaj enotno podobo, ki je sicer daleč od neke uniform irane serijske izdelave, kaže pa vendar izrazite podobnosti, ki jih lahko vežemo samo na izdelke n ajdene na slovenskem ozem lju. Tipološko je za da­ našnje slovensko ozem lje karakterističen prim er čelade z eno­ stavnim nepoudarjenim grebenom in s k rajci, ki so na zunanjem robu enostavno zapognjeni navznoter brez pasasto razširjenega roba, tako kot nam to kažeta n, pr. opisani čeladi iz Valične vasi in iz N evelj p ri K am niku. Ta zaključek k rajcev je karakterističen prav za čelade na našem ozem lju, saj jih im a od 43 najdenih čelad tega tipa tako oblikovane k rajc e 39. Istovrstne in istodobne 1 0 R einecke 1. c. 153 s. 20 N ajd b a se om enja zelo pogosto, glavna lite ra tu ra je zbrana v citirani Reineckovi studi ji. Zadnje delo o gernm nskem napisu, ki je o hranjen n a . 22. čeladi po Reineckovem seznam u, je A rntz, H andbuch der R unnenkunde, . H aale-Saale, 1944, str. 59 s. 21 Za 21 čelad je gotovo, da izh ajajo iz najdbe v Ženjaku. 2 čeladi (št. 12 in 23 po Reineckovem seznamu) je R einecke prid ru žil te j skupini le na podlagi zu n an jih podobnosti, predvsem zaradi enake patine. T aki argum enti so nezadostni, predvsem še za čelado št. 25 po Reineckovem seznamu, ki se n ah a ja sedaj v B erlinu. Ta čelada s poudarjenim grebenom, cristo, je om ejena le na zapadnoalpsko področje, n a vzhodnoalpskem bi bil to edini prim er. Mislim, da en ak a p atin a in še druge podobnosti čisto zunanjega značaja brez vsakršnih drugih podatkov še ne dokazujejo zadostno p ripadnost te čelade k skupini iz Ženjaka. Gotovo ne toliko trdno, da bi jo lahko sm atrali za dovolj trdno bazo, iz k atere bi lahko izvajali n ad a ljn je zaključke. Zato je v n ad a ljn jem ne upoštevam . 2 2 F iala, Über einige W allbauten in nordw estlichen Bosnien, WMBH 4 (1896), 94 s.; R einecke 1. c. 150 s. « čelade tega tipa izven slovenskih najdišč takega robu krajcev sploh ne poznajo. O bičajen je pa pri starejših čeladali v obliki klobuka s krajci in deloma tudi pri nekaterih istodobnih d ru ­ gega tipa. Na ta moment, ki ga tu le ugotavljam , se bomo pri vprašanju tipološkega razvoja še povrnili. Čelada te vrste ima lahko spredaj in zadaj gumb oz. zanko za pritrditev perjanice, pogosto stoji gumb spredaj, zanka pa zadaj. Gumbi o > z . zanke za perjanico so tipološko stare in verjetno pod vplivom čelade z dvema grebenoma, k je r jih imamo redno, in predstavljajo njen tipološko sestaven del. Čelade im ajo v večini prim erov ornament, ki stoji običajno nad vglobljenim delom in na posebej izdelanem kosu, ki je prekrival spodnji del k rajcev in služil za pritrditev podloge. lu d i ornam ent je vezan na razm erom a zelo omejeno število motivov. N ajpogostejši je okras, kot ga nosi čelada iz Valične vasi, to so puncirani krožci s pi,ko v sredini in palme- tam i med krožci, na posebej izdelanem kosu pa imamo dvojni pas vtisnjenih krožcev s piko v sredini. Ta varianta v celoti od­ govarja okrasu čelade iz Vač v ljubljanskem muzeju. Mesto krožcev s pikam i imamo tudi dvojne koncentrične krožce ali spirale, zelo sklenjene, tako da d ajejo vtis koncentričnih krožcev. Mesto palm et se dobe še razni pravokotni žigi,tki so včasih šra- firani, redkeje so šrafirani trikotniki. O bičajno se na zgornjem pasu nad vglobitvijo vežejo pahnete oz. pravokotni žigi s krožci oz. spiralam i, lahko so pa tudi krožci sami, kot je to običajno na posebej izdelanem kosu, nosilcu podloge. Pri čeladah s pa- sasto razširjenim robom krajcev je okrašen tudi ta pasasto raz­ širjeni del. Čelade, ki im ajo poudarjen greben, tako imenovano cristo, im ajo okrašeno tudi to, običajno z valovnico. Neznatne so tudi variante v držajih, kam or so p ritrjev ali trak, s katerim so si zavezali čelado pod brado. V večini prim erov so držaji iz­ delani iz istega kosa kot nosilec podloge, dobimo pa tudi pose­ bej z zakovicami p ritrjen e zanke. V celoti so vse te variante, ki bi jih nekaj lahko še našteli, m alenkostne in nevažne; tudi večja ali m anjša zaobljenost štule, k i bi sama po sebi lahko sicer ka­ zala na večjo ali m anjšo zvezo s starejšim poikroglastim tipom, nima v naših prim erih več razvojnega pomena, am pak kaže le na individualno izdelavo, ne da bi kakor koli mogli razločevati posamezne delavnice. K ljub precejšnji podobnosti posameznih čelad, o kakem duplikatu vendarle ne moremo govoriti. Važ- 7 Arheološki vestnik 97 n ejša je druga inačica te čelade, ki je na slovenskih tleh zasto­ p an a le v štirih prim erih (dve iz negovske najdbe, čelada z Li- benske gore in en prim er iz neznanega najdišča), to je čelada s pasasto razširjenim robom krajcev, kar označuje Lipperheide A ' svojem katalogu kot »Krempe«. V tem prim eru k rajec čelade ni enostavno uvihan navznoter, am pak je razširjen tako, da tvori bolj ali m anj ozek pasast rob. Ta inačica je važna zaradi tega, k er je značilna za vse italske čelade, ki najbolj odgovar­ ja jo najdbam z našega ozefnlja z enostavno uvihanim i krajci, in le iz te vrste, im enujm o jo italsko v nasprotju z A^zhodnoalp- sko, ki pasasto razširjenega robu k rajcev redom a ne pozna, je nastala še tre tja , ki ima greben poudarjen s tako imenovano cristo. Ta tre tji tip bi bil pri nas izpričan le v 23. čeladi iz Ž enjaka po Reinecku. Pripom niti pa je treba, da je Reinecke to čelado spravil v sklop negovske n ajd b e dosti sam ovoljno in brez dokazov. V erjetno A r njega ne spada, k er bi bil to sicer edini p ri­ m er inačice p ri nas, ki je sicer om ejena le na zapadno-alpsko področje. Če to rej na k ratk o povzamemo, imamo med tako ime­ novanim i čeladam i it als k o - e t r u š č ans k ega tipa v zaključnem raz­ voju tri inačice. 1. Inačica z enostavmim nerazširjenim robom k rajcev (vzhod­ noalpska inačica, ki je om ejena le na slovensko ozem lje in Č ungar v Bosni). 2. Inačica s pasasto razširjenim robom, ki jo pri nas po­ znamo le v štirih prim erih (italska inačica). 3. Inačica s pasasto razširjenim robom k rajce\' in p o udarje­ nim grebenom , ki je p ri nas sploh ni (zapadnoalpska inačica). I o so tri zaključne variante tega tipa, od k aterih je tre tji razvojno očitno n ajm lajši. T re tja inačica s poudarjenim grebenom je prav tako kot vzhodnoalpska krajevno razm erom a jasno om ejena in sicer na zahodnoalpsko področje, približno na linijo med prelazom Sv. B ernarda in vzhodno Švico. G lavni n ajdbi sta dve čeladi iz Giu- biasca2 3 (vzhodno od severnega dela Lago Maggiore), nekropole, ki začenja v m lajšem halštatskem obdobju in sega tudi še v začetek rim skega carstva. Ta prehod pod dokončno rimsko nad- 2 3 R. L* 1 Irid i D ie G rä b erfeld e r in d er U m gebung von Bellinzona, Kt. Tessin, 1914 (Kataloge d. Schweiz. Landesm us. 1, 2) 294 s. C itiram po Reanecku 1 . c. 154 .s. oblast je zaradi svojstvenosti razvoja teh odm aknjenih krajev enako nejasen kot često p ri nas. Po Reinecku sta obe čeladi tako iz groba 262 in 119 že cesarskodobni. Do Ulrichove publikacije, ki datira grobova v znatno starejšo dobo, a je ni v L jubljani, je težko zavzeti stališče. Če spadajo vsi pridevki, kot jih n avaja Reinecke za grob 262, kar nekateri dvomijo, dejansko v ta grob, je njegova datacija pravilna; vsekakor pa je možna za grob 119, vsaj teoretično, in več kot teoretično se le na podlagi po Reinecku naštetega m ateriala ne da govoriti, tudi še starejša datacija. K ajti razna lokalna keram ika provincialno latenskih form je prav V podobnih najdiščih, kot je Giubiasco, zelo dolgo­ trajn a v svojih formah. Če je v nekem grobu datirana n. pr. z rimsko terrò sigillato, velja ta datacija samo za ta določen prim er; ne moremo p a še o te j provincialno latenski keram iki vedno govoriti kot o rimskodobni, kadar ni podrobneje določena z drugim rim skodobnim predmetom. To prav po istem principu konservativnosti, katerega običajno uporabljam o v obratnem sklepanju. K onkretno je to prim er za Reineckova izvajanja glede groba. 119, v katerem je bila najdena čelada s cristo. Tu imamo m ed drugim čašo z lijakastim vratom latensko provin­ cialne forme, k i je bila najdena tudi v grobu 116 skupaj s terrò sigillato. Grob 116 v tem prim eru dokazuje samo, da je lahko tudi grob 119 istočasen z grobom 116, ne pa da mora biti. To je pa v našem' prim eru važno. Ne trdim nam reč, d a obravnavani prim er čelade ne bi mogel spadati tudi še v avgustejsko dobo, toda izključujem možnost, da spada le v avgustejsko dobo. Po­ leg tega pa slično kot v Id riji pri Bači tudi v Giubiascu ni vedno računati že na rimsko okupacijo, k ad ar naletim o na kak rimski element, am pak se gà da pogosto zadovoljivo razložiti s trgov­ skimi zvezami, za katere nam antični pisatelji poročajo, da so obstajale. Istovrstne čelade s cristo so bile najdene na tem pod­ ročju še v Daoni, Sanzenu (vsaj dva kosa), C hurburgu iz Ober- vintschgaua, v Tartsehu (Obervintschgau), iz O bervintschgaua so poznani še n adaljnji, ne • ožje določeni fragm enti čelad te vrste, v Innsbrucku (ena fragm entarno ohranjena, druga cela) in v Igisu pri C huru.2 4 24 Lipperheide, An/tike Helme, M ünchen 1896, 213—215 št. 469—471 (Daone in Judiikarien) ; 210—2)1 št. 205, 472 (C hurburg in Vintscligau) ; 212 št. 460 (Innsbruck); 209 št. 15 (Ig.is p ri C huru); Reimecke 1 . c. 157 s. Mislim, eia ni samo slučaj, da spadajo vse naštete čelade, v kolikor niso osamele najdbe, v okvir prazgodovinskih postojank. Zaradi p o m anjkanja dobro dokum entiranih najdb s sprem nim m aterialom , ali pa zaradi nezadostnih publikacij, nam je sicer težko določiti točno, k d aj se je ta prehod iz enostavnega grebena v poudarjenega izvršil, dom nevati moremo le, da razm erom a km alu po certoški periodi, k e r crista ne p red stav lja tipološko bistvenega prem ika, najdbe same so pa tudi iz takih najdišč, ki ta čas dopuščajo. S tara m nenja,, ki d atirajo čelado s p o u d arje­ nim grebenom v 4. oz. 3. stol., in Reineckovo, ki jo datira iz­ ključno le v avgustejsko dobo, bi m odificirali tako, da bi dopu­ stili čas od 3. stol. pa do avgustejske dobe. T aka datacija tudi odgovarja odm aknjenem u položaju najdišč, k je r so se konser­ vativno ohran jale stare form e; popolnom a neverjetno pa je, da bi u stv arjali nove sam ostojne form e prav v času, ko so prišli pod rim sko nadoblast, k a r je brez dvoma predstavljalo za nosilce n ajvečjo ekonomsko krizo, ki ni dopuščala razcveta, v izdelo­ v an ju orožja še celo ne. To je, mislim, jasno za vsakogar, ki ima le n ek aj predstave o tem, kaka je bila rim ska okupacija. ■Skupni izvor dveh tako sličnih variant, kot sta zapadno- alpska s poudarjenim grebenom in pasasto razširjenim robom k rajc ev in vzhodnoalpska z nepoudarjenim grebenom in eno­ stavno uvitim i krajci, dve varianti, ki sta k lju b svoji sorodnosti om ejeni na razm erom a zelo oddaljena področja in ki se med se­ boj ne m ešata, nam je nu jn o iskati na nekem tretjem področju, ki je v našem prim eru tako geografsko k o t kulturno jasen, to je v Italiji. Italija, in to ne Italija odm aknjenih gorskih predelov in dolin, je m atica celotnega tako im enovanega italsko-etruščan- skega tipa in zato nam je tu najlaže začeti tudi predzgodovino in razvoj tega tipa. N a začetku v rste2 5 stoji preprosta čelada v obliki klobuka, ki se začenja ja v lja ti že na koncu 7. stol. in nato n a d alju je preko vsega 6. stol. v 5. stol. Po vsem videzu prevladuje preprosta lor- 25 N ajboljši pogled v razvoj dobimo še vedno v L ipperheide, A ntike Helm e, k je r je zbrano mnogo gradiva, čeprav še daleč ni popoln. Cfr. se Schröder, D ie Fredherrlieh von Lipperheidische Helm -Sam m lung m den k. M useen zu B erlin, Archäolog. A nzeiger 20 (1905), 15 ss. \ ma a I i'Coenu. D um itrescu2 “ om enja 30 lakih čelad s picoenskega ozem lja (Novilara, Ripatransone, Cupram arittim a, Recanati, Bei- monte, Numana, Termo, Pergola, Montegiorgio, Marsia itd. O d­ tod se je razširila tudi v nepicoenske kraje, ikot C itta di Castello v Umbriji, Seste ( al ende, Forli idr.). Om eniti je seveda treba, da om enjena najdišča ne predstavljajo niti po formi niti po sta­ rosti istovrstnih čelad. N ekatera najdišča bomo pozneje še posebej omenili. V ečkrat se čelada v obliki klobuka s k rajci druži s sta­ rejšim i tipi čelade, najpogosteje s čelado stožčaste forme (Novi­ lara; v Narodnem m uzeju v L jubljani imamo stožčasto čelado iz G orenjega sela pri V rhpolju v G orjancih, inv. št. P 4405, Miill- ner, Typische form en, Taf. XXXIII, št. 5). Že na začetku klobu- kastega tipa s krajci imamo dve vrsti. Prva je sestavljena iz več bronastih plošč, ki so med seboj spete z zakovicami — ena taka ze razvitejša, m lajša, sestavljena iz petih kosov, je bila najdena tudi na Vačah2 ' — druga, ki je nastala najbrže nekoliko pozneje pa je že v začetku iztolčena iz enega samega kosa. Sestavljene čelade so redno iz tanjše bronaste pločevine podložene z usnjem, ki ima tu še svoj prvotni zaščitni pomen, saj je tanka pločevina le slabo varovala pred udarci. N jihova razvojna pot gre od oz­ kih, nepoudarjenih in ne v ostrem kotu se odvajajočih krajcev do širokih, ki stoje pravokotno na štulo. N jen spodnji del pred prehodom v k rajc e se nekoliko zoži, vendar ta zožitev ni niti tako izrazita niti talko n u jn a kot pri čeladah izdelanih iz enega samega kosa. V ečkrat je samo nakazana. Vaški prim er sestav­ ljene čelade te vglobitve nima. Ena m lajših inačic tega tipa so dvogrebenaste čelade,* 2 7 2 8 p ri nas so ti grebeni redom a iztolčeni iz štule. V zadnji fazi so te čelade p ri nas vedno sestavljene samo še iz dveh kosov: posebej iz štule z grebenom in posebej krajci, ki so nanjo z zakovicami pritrjeni. Med obema grebenom a so stavljali perjanico: spredaj in zadaj imamo nastavke, večkrat v obliki konjička, kam or so jo zapeli. Tudi na vrhu sta še po­ 2 8 D um itrescu, L’età del ferro nel Piceno (9129). C itirano po M onumenti antichi 35, 340. 2 7 Hochstetten- , Die neueste G räberfunde von W atsch und St. M argarethen in K rain. D enkschriften m ath.-naturw . CI., W ien, 47 (1883), 182 s.. 2 8 N ajdbe dvogrebenastih čelad so na naših m ladohalštatskih najdiščih zelo pogoste in redom a sprem ljajo najdbe enogrebenastUr. V Narodnem m u­ zeju imamo dvogrebenaste čelade iz Vač, M agdalenske gore, D ružinske vasi pri Šm arjeti. N eprim erno večje število dvogrebenastih čelad z našega ozemlja je po avstrijskih m uzejih. gosto o hranjena nastavka, večkrat v obliki k rilatih figur, med katerim a je tekla perjanica. Čelada skovana iz enega sam ega kosa prav tako razv ija krajce, k i postajajo širši in pravokotno odklonjeni od štule, za­ čen ja se ja v lja ti vglobitev m ed k ra jc i in štulo. Prim er ta k e sta­ rejše stopnje je n. pr. enogrebenasta čelada iz iH allstatta.2 9 Pol- kroglasta štula se začenja um ikati grebenasto zaključeni in kot smo videli, je v tipološko končnem razvoju ta greben celo poudarjen. S predaj in zadaj imamo pogoste d ržaje za p ri­ trd itev perjanice, p ra v tako včasih še n a vrhu, vendar vse to se počasi izgublja, p ri čeladi s cristo so že popolnom a nepotrebni in; dejansko odpadejo, in p rav ta tip čelade se v svojem končnem razvoju razv ije v izrazito praktično vojno čelado, k i služi de­ jansko in predvsem za uporabo in ni le paradni kos. Če je v začetku, Vendar že v m lajši halštatski periodi, pogostejša čelada z dvem a grebenom a ko t enogrebenasta, se to razm erje pozneje izprem eni in v 1. stol. se ohrani samo še enogrebenasta. Značilno in važno je, da imamo p ri nas od Čelad s polkroglasto štulo lé starejše prim ere iz 5. stol. n ikakor p a ne m lajših. Vzrok je, kot bomo videli, v tem, da se n a eni stran i uvel javi izdelava v dom a­ čih delavnicah, na drugi pa prekine tisti plodni stik z Italijo, ki ga poznam o iz dobe Certose. V Ita liji se vzporedno z grebenasto čelado dolgo ohrani še polkroglasta, k i je dopuščala tudi okrasu večji razm ah. Čelade s polkroglastim klobukom so bile najdene tudi še na bojišču pri K anah.3 0 P rav tako poznamo iz Italije bo­ gato ornam entirane čeflade te vrste. Dobimo jih predvsem na etruščanskem ozeml ju, vendar je p rav tu literatu ra zelo skrom na s podatki o najdiščih. O kras je še v strogem stilu 6. stol., m lajši kosi z ornam entiko v obliki vitic p a segajo tudi še v 4. in 3. stol.3 1 V okviru tega skopo nakazanega razvoja imamo trdno po­ stojanko, ob k ateri se m oram o ustaviti. To je H ieronova čelada, ki je bila n ajd en a 1 . 1817. v O lym piji in je danes v Britskem m uzeju v Londonu.3 2 Č elada stoji p rav na pragu razvoja, ki že neposredno u v aja v čelade, ki jih prvenstveno obravnavam o. 2 B Sacken, D as G rabfeld von H allstatt, W ien 1868, str. 43. 3 0 R ichter, G reek, E truscan and Rom an Bronzes, New York, 1915, str. 419. 3 1 Schröder 1 . c. str. 27. 3 2 L ipperhcide, A ntike Helm e, str. 170 št. 255, napis 558.; Reinecke 1 . c. 163 z n a d a ljn jo literatu ro str. 127 op. 15. Čelada že kaže vglobljeri pas med štulo in krajci, začenja se ja v lja ti greben, ki je pa kom aj skromno nakazan, krajci so v prim eri s pozneje običajnim i ozki. Čelada nosi napis, ki nam pove, da je čelado daroval Hieron Olympij'skemu Zevsu v za­ hvalo za zmago nad Etruščani pri Kanali 1 . 474. pr. Kr. V začetku 5. stol. imamo torej čelado, ki ni sicer neposredna paralela tem, ki so bile najdene na slovenskem ozemlju, je pa do n jih le še k ratk a razvojna pot. Zelo blizu HieronOvi čeladi stoje čelade iz S. M aria M addalena di Cazzano vzhodno od Bologne, nadalje fragm ent čelade iz Certose,3 3 k i kažeta na k rajce s podobno ozko zakl jučenim robom kot poznejša vzhodnoalpska varianta italsko- etruščanskega tipa. V tem času se pa že tudi p o jav ljajo čelade s pasasto razširjenim robom, krajcev, kot jih najdem o v etru- ščanskem grobu v Vidcih, nadalje čeladi iz Dovadole južno- vzhodno od F orlija in v Forliju samem in v Numani.3 4 Stopnjo razvoja iz 5. stol. kažejo tudi upodobitve čelad v um etni obrli na situlah in opasačih. naj omenim tu le bolognsko in vaško situlo in opasača iz Vač in M agdalenske gore, k je r je pa iz razum ljivih vzrokov težko določiti točno, za katero vari­ anto gre. V tej zvezi je treba omeniti še tudi kipec iz groba 25. iz Id rije pri Bači, ki nosi čelado s pasasto razširjenim robom. Grob spada v starejšo periodo nekropole. S temi nekaj prim eri pa slika te vrste obram bnega orožja v Italiji še daleč ni izčrpana. Tudi je to naloga, ki že prestopa naš okvir. K ajti v Italiji imamo v tem času zelo pisano podobo, ki znanstveno še ni obdelana3 5 * in ki jo od tu obdelati tudi ni mogoče, dasi hi znanstvena razčle­ nitev in opredelitev italskega m ateriala tudi nam odkrila m arsi­ kateri zanim iv in važen moment. V te j zvezi je le omeniti skoraj gotov im port čelade iz Tržišča p ri C erknici3 8 , na že omenjeno se­ stavljeno čelado iz Vač, čeladi iz M agdalenske gore,3 7 po formi 3 3 Reinecke 1 . c. 164. 3 4 Reiinecke 1 . c. 163 s. 3 5 Cfr. Lipperheide, A ntike Helme, 160 št. 240: 161 št. 239; 162 št. 337; 163—164 št. 424b in 424a; 166—167 št. 415a in 415b; 171 št. 89; 173 št. 462; 181 št. 290; 182 št. 354; 183 št. 87; 188 št, 289; 189 št. 229a; 192—193 št. 418a in 418b; 1 9 4 — 1 9 5 št. 414a 414c; 197 št. 319; 199 št. 107; 200 št. 27; 201 št. 468; 202 št. 82; 20J5—204 št. 232c in 230a; 203 št, 320; 207 št. 232a; 220 št. 331. Često p ri teh najdbah, katerim bi lahko pridružili še m arsikatero drugo, nimamo ne po­ trebnih podatkov o .spremnem m aterialu niti podrobnosti, k je in kako so bile najdene. s« Schmid, Jahrbuch für Altertumskunde 4 (1910), 108 s. 3 7 Reinecke 1 . c. 166. podobni oni iz Tržišča pri C erknici, ki ju h rani prazgodovinski sem inar univerze na D u n a ju ,'o k aterih pa ni točnih podatkov, k je in kako sta bili izkopani. Sem spada še m arsikateri kos iz naših prazgodovinskih nekropol, ki je bil izkopan na koncu 19. in v začetku 20. stol., k i pa je bil zaradi slabe ohranjenosti za­ vržen, ali pa se skriva k je po avstrijskih m uzej ih n a D u n aju ali v G radcu. M arsikatera k ra tk a notica R u ta rja ali Pečnika v Iz- vestjih iz teh let nam da to slutiti, dasi danes nimamo s kratko notico k a j početi, k er je znaništveno nezadostna. Om enil sem že čelado z okroglo štulo iz B rezij, ki verjetn o spada v ta okvir. Ti kosi so p rišli k nam po vsej v erjetnosti za viška zvez naših k ra ­ je v z Italijo, to je v certoški dobi, m orda k ak prim er tudi za Ar- noaldi periode s čim er se skladata tako tipologija čelad kot sprem ni grobni m aterial. V oči pade dejstvo, da i m amo v teh im- p o rtiran ih prim erih povsod le čelado z enostavno uvihanim ro­ bom krajcev, ne pa pasasto razširjenim . Suponirati moramo, da italske p o k rajin e, s katerim i smo im eli prvenstveno zveze, tak rat tega pasasto razširjenega robu k rajc ev še niso poznale, ali pa vsaj v močno podrejeni meri. D elom a nam to p o trju je že m ate­ rial, k i ga poznam o (čeladi iz C ertose in S. M aria M addalena di Cazzano z enostavno uvitim i k ra jc i v nasprotju s pasasto raz­ širjenim i, ki spadajo na etruščansko področje). Popolnom a pa si zaradi nerazčiščene problem atike v Italiji sami, vendar ne morem o še jasno razložiti tega dejstva. M orda je pasasto razšir­ je n rob k rajc ev nastal v E tru riji in je v venetske k ra je prišel šele pozneje. V sekakor je dejstvo, da so čelade s polkroglasto štulo brez grebena na slovenskem ozem lju, ki so po vsej ver­ jetnosti im port, dosledno brez pasasto razširjenega robu k r a j­ cev, dasi je v Ita liji ta v arian ta že zastopana. N a podlagi teh im portiranih kosov, ki so služili kot nekak prototip, je km alu nato, p rav za časa C ertose razživela obrt v naših k ra jih nada­ ljev ala in se sam ostojno uveljavila, ko je tesna zveza s severno Italijo, kot jo izkazuje certoška perioda, z začetki keltskih vpa­ dov prenehala. Mislim, da si na ta način zadovoljivo razrešim o na eni strani podobnost tipa in na drugi vendar sam ostojno va­ rianto v okviru enogrebenaste čelade italsko-etruščanskega tipa. Ko je v Ita liji že sko raj popolnom a prevladala čelada s pasasto razširjenim robom krajcev, je bila na eni stran i zveza z Italijo že razrah ljan a in na drugi lastna obrt že toliko razvita, da se ta zadnji tip ni mogel več uveljaviti. Razm erje štirih čelad s pasasto razširjenim robom proti 39 brez tega roba jasno kaže na to. Podrobnejša obdelava naših najdišč v celoti bo verjetno- pokazala na podobno problem atiko tudi v drugem m aterialu in jo lahko šele prav poglobila. V tej zvezi n aj omenim samo neko splošno trdoživost v certoški dobi nastalih form, ki se jim v sto­ letjih do prihoda R im ljanov pridružijo le m aloštevilne nove. Naše ozem lje se je v tej dobi razm erom a zelo konservativno zaprlo za tu je vplive. Že popolnoma razvita čelada italsko-etru- ščanskega tipa s pasasto razširjenim robom krajcev kaže lahko sicer še vedno na neko dinamično moč nosilcev, če ne nasproti našemu ozemlju, pa zato nasproti severu. N ajdbe teh čelad ital­ ske variante v Saul grubu, O bersaksenu, Astnu3 8 bi kazale na to, v kolikor ni vendar verjetn ejša razlaga, da se je ljudstvo, ki so ga Kelti pregnali iz. rodovitnih dolinskih predelov umikalo v gorske predele in tam ostalo še toliko sam ostojno in močno, da je lahko nadaljevalo svojo kulturno tradicijo. Če se zadnja razvojna stopnja, to je čelada s poudarjenim grebenom, sploh ni dotaknila našega ozemlja', to dokazuje, da so n jih nosilci zgub­ lja li na moči in pomenu, zveze 'z našim ozemljem pa so se iz ra­ zum ljivih vzrokov še bolj pretrgale. O m ejitev teh čelad na za- hodnoalpsko ozem lje nam kaže, d a so se njih nosilci že popolnoma um aknili v gorske predele in se lahko samo tam obdržali, rodo­ vitne južnejše predele pa so m orali prepustiti svojim nasprot­ nikom, Keltom in pozneje Rimljanom. Na kratko bi bila torej podoba razvoja ta, da se v 5. st. v Italiji iz prvotne preproste oblike čelade klobukaste forme, potekajoče iz 7. stol., razvije čelada, ki je podlaga tudi za vzhodnoalpsko inačico, da se pa v 4. stol. z vpadi Keltov skupni razvoj prekine in se v Italiji ustali čelada s pasasto razširjenim robom krajcev, na vzhodnoalpskem ozem lju pa s preprosto navznoter uvihanim. Italska vrsta raz­ v ija še zahodnoalpsko inačico, ki pa ostane om ejena samo še na zapadnoalpske k raje, dočim vzhodnoalpski nim ajo več stika s tem razvojem in ohranijo svojo varianto neizprem enjeno. Kro­ nološko torej lahko odgovarja vzhodnoalpska inačica tako ital­ ski kot zahodnoalpski. 3 8 Reinecke PZ 7 (1915), 179 (Sautgrab); MAG 46 (1916), Besiedelung des Ennser Bodens (za Asten); Reinecke1 L c. 159 in 1,66 op. 79. S tem je podana že tudi osnova za datacijo vzhodnoalpske inačice, to rej tudi čelad iz Valične vasi in N evelj pri Kamniku. Preostane še analiza sprem nega m ateriala, ki je bil n ajd en ob čeladah v vzhodnoalpskem področju. O d najd b na slovenskem ozem lju so čelade iz Tom inčeve jam e p ri Škocjanu, Sežane, K am na p ri R ik arji vesi, Lukovice pri Domžalah, Ženjaka osa­ melci in za datacijo nevažni. V isto vrsto spada tudi najdba, k a­ te ri n iti n ajdišča ne poznamo, docim tre tja v rsta sicer očitno kaže svojo zvezo z grobišči m lajše halštatske dobe, ne poznamo pa okoliščnih najdb, ali pa te obstajojo le v neizrazitem m ate­ rialu (Libenska gora, Vače, m ecklenburška n ajdba iz Št. Vida). O stane pa jih še vedno nekaj, katerih izrazit sprem ni m aterial govori dosti jasno in nedvoum no. To so predvsem vse tri čelade z M agdalenske gore, iz B rezij p ri M irni peči, čeladi iz Toplic p ri Novem m estu in končno čelada iz Id rije p ri Bači. Spremni m aterial je sicer, razen v zadnjem prim eru, le sum arično in grobo naveden brez podrobnejšega opisa, risb ali fotografij, toda zadostno, da ga, če izvzamemo Id rijo pri Bači, lahko uvr­ stimo v pojem m lajšega halštata, ki im a navzdol nekoliko nižje, to je m lajše postavljeno m ejo, kot jo je postavil Itoernes za naše k raje . Podrobnejše izvedena slovenska prazgodovinska k ro ­ nologija bo pojem H oem esovega m lajšega halštata še natančneje razčlenila in razširila, vendar to ne bo moglo bistveno vplivati na kronologijo čelad tako im enovanega italsko-etruščanskega tipa, k e r sta njihova izdelava in predvsem uporaba brez dvoma bili dolgotrajni. Točneje in z večjo gotovostjo bomo lahko za­ črtali n jen začetek. Toda mislim, da se bistveno ne motim, če že danes postavim kot začetek neposredno dobo po višku vpliva Certose. To je čas, v katerem so ekonomsko in kultu rn o naši k ra ji še vedno močni in je predvsem civilizatorično še vedno čutiti razcvet, do’ k atereg a so naši k ra ji prišli v plodnem stiku z Italijo, n a drugi strani pa ta zveza zaradi novih političnih do­ godkov. k i im ajo svoj začetek v keltski invaziji, vendar že krha in se h k rati začenjajo p o ja v ljati latenskodobni elementi. V ta čas nas je p ripeljala, kot smo videli, tipološka analiza čelade same, p o trju je ga pa tudi sprem ni m aterial, ki ob glavnini cer- toškodobnega že kaže m lajše elem ente latena B. Omenim naj tu le železni zgodnjelatenski meč, preluknjano sekiro iz Mag­ dalenske gore, vitko situlo iz Toplic, trakasto fibulo z diskom na glavi i. p. Za podrobnejšo analizo bi bilo seveda nujno da bi bil na eni strani sprem ni m aterial bolje publiciran, na drugi strani pa da bi imeli v posameznih m onografijah solidnejšo in n a­ tančnejšo osnovano našo prazgodovinsko kronologijo, kot jo za enkrat nimamo. Trdoživost tega tipa čelade pa nam najbolje dokazuje n ajd ­ ba v Id riji p ri Bači. V tem pretežno latenskodobnem najdišču z že močno rim skimi elem enti v zadnjem obdobju je čelada tega tipa tu j element. V istem najdišču najdem o že rim ske legionarne čelade in vendar predstavlja obravnavani prim er s svojimi držaji spredaj in zadaj za perjanico tipološko starejši kos, kot je n. pr. vaški ali opisani iz Valične vasi. Szombathy jo stavlja v 2. stol., lahko pa suponiram o tudi še poznejši čas. Reinecke jo stavlja že v avgustejsko dobo, k ar sicer ni izključeno, vendar tudi nujno ne. Spremni m aterial, ki je večinoma poljedelskega k arak terja, vsekakor ne dopušča natančnega datiran ja in pozno- latenska fibula kakor tudi sponka še dopuščata eventualno av­ gustejsko dobo, toda dokazujeta je ne. Končno je to v našem prim eru le toliko važno, da lahko trdim o podobno kot za čelado iz Giubiasca, da se je tudi vzhodnoalpska inačica italsko-etru- ščanskega tipa ohranila še v 1. stok, pri čemer tudi začetek na­ šega štetja ni izključen, ni pa seveda nujen. Že iz analize tako tipološke kot splošno politične, v katero smo m orali poseči že v dosedanjih izvajanjih, nujno sledi tudi naslednji zaključek, da so bile čelade vzhodnoalpske inačice izdelane v domačih delavnicah. Zdelo se bo m orda odveč, da je za predm et, ki je bil na slovenskem ozem lju najden v 39 prim e­ rih, povsod drugod pa niti v enem. treba to še posebej poudariti. In vendar so vsi raziskovalci do sedaj skoraj dosledno mislili na imlport iz Italije in tudi Reinecke v svoji zadnji študiji še misli tako. Za njega je to toliko bolj čudno, k er pozna ves m aterial in ga poleg tega še datira v avgustejsko dobo, ko so v severno- italski ravnini, od koder naj bi čelada prišla, imeli že rimsko državljansko pravo in bili torej vključeni v rimsko vojsko. Mo­ rali bi torej že čisto iz neke muzeološke pietete do svojih »odre­ šenih« sosedov zopet začeti izdelovati že več sto let stare čelade, v katerih so se včasih sami borili proti Keltom in pozneje proti Rimljanom. O dprto pa ostane vprašanje za čelade s pasasto raz­ širjenim robom krajcev, ki so lahko tako im port kot delo naših delavnic na podlagi italskih podlog. Za prvo govori sorazmerno m ajhno število prim erov te varian te v n asp ro tju z vzhodnoalp­ sko, za drugo pa vendar p recejšn ja enotnost v izdelavi. Tudi n a­ pisi v severnoitalskem alfabetu na nekaterih čeladah niso ovira za našo tezo. Severnoitalske pisave, ki jih danes izvajam o iz halkidijsko-etruščanskega osnovnega alfabeta 8. stol. kažejo iz­ redno m nogovrstnost, ki jo je pripisovati dejstvu, da se je p o slu ­ ževalo te pisave n ajm an j 6 ljudskih skupin — Etruski, Reti, Iliri Veneti. Kelti, Latini, m orda Sabeli in celo Germ ani, če upošte­ vamo čelado iz Ž enjaka s prvim germ anskim napisom. Ni res­ nih pomislekov, da ne bi mogli u porabljati tega alfabeta tudi v naših krajili. k aterih civilizacija je bila razm erom a zelo visoka. D okaza iz pisave sicer nimamo, tudi bi bil zaradi tem nega in nepoznanega področja zelo težak, a verjetnost izh aja že iz same gospodarske in kultu rn e podobe naših k ra je v v tem času.3 0 R einecke je že v svojem prvem delu iz tega področja p ra­ vilno videl, da je čelado italsko-etruščanskega tipa nemogoče om ejiti le na 4. in 3. stol., pozneje pa ga je zavedla težnja razlo­ žiti prvi germ anski napis na eni izmed čelad iz Ženjaka. Reinecke izh aja v svojem delu iz čelade, ki je bila najdena v Id riji pri Bači in ji p rip isu je preveliko važnost. O m enili smo že, da sicer ni izključena n jen a d atacija v avgustej&ko dobo, vendar je to dokaj osam ljen prim er, ki je važen le za dolgotrajnost vrste, ne m ore pa ob velikem številu drugih čelad, ki spadajo v območje m ladohalštatskih najdišč in od k aterih so nekatere celo doku­ m entirane z izrazitim sprem nim m aterialom , p redstavljati hkrati tudi gornje starostne m eje. Reinecke si te najdbe razloži s po­ znejšim i rim skodobnim i pokopi. Za tako drzno postavko pa bi bili nujno potrebni močni dokazi, k i jih ravno ni. Nedvomno niso bila ne Pečnikova ne m ecklenburška izkopavanja idealna, vendar vsaj tako sam ovoljno ne moremo mimo njihovih podat­ kov, če si nočemo podreti sploh vse podlage za poznavanje na­ šega halštata. Če n. pr. vojvodina M ecklenburška n av aja za m agdalenskogorsko najdbo številko groba, njegove globinske mere, pove točno, ob katerem delu skeleta je bila čelada polo­ žena, to ni izm išljeno niti zamešano, posebej še, ker se je čelada 3 0 Cfr. A rntz, H andbuch der R unnenkunde, str. 32 s; Pittioni, D ie _ur- geschichtlichen G rundlagen d er europäischen K ultur, W ien, 1949, str. 295 s. \V. Schmid, 15 BRGK, 1926, 200 s. vedno sm atrala za dragocen pridatek, katerem u šo gotovo posve­ tili vso pozornost. Prvo čelado iz M agdalenske gore in Brezij publicira Hoernes, ki bi brez dvoma moral opaziti eventualni sprem ni rim ski m aterial, za katerega Pečnik ni imel interesa, da bi ga skušal prikriti. Če govori R utar v poročilu to izkopa­ van jih v Toplicah o 1 m globokem grobu poglavarja, ki je bil zasut »s trem i vozmi kam enja« očitno tudi to ni poznejši rimski pokop. Takih prim erov bi lahko še navedel in končno je,vendar popolnom a neverjetno, da bi se vse te pomote nanizale ravno ob najdbah enogrebenastih čelad ne glede na to, da v istih go­ milah, pa tudi drugod, Pečnik večkrat izrecno om enja poznejši latenskodobni pokop.4 0 O dpade torej tudi domneva, da Pečnik ne bi bil zmožen spoznati poznejše pokope. Še posebej pa je po­ polnoma neverjetno, da bi ljudstva na našem ozemlju prav v trenutku, ko so že prišla pod rimsko oblast in je bila njihova ekonomska sila strta, iz nekih neznanih vzrokov nenadom a segla po čeladi, katere prototip je skoraj 500 let star in ga sami p rej niso poznali. Po Reinecku je zvezni čleli med Hieronovo čelado in »avgustejsko« n ajdba v V etuloniji,4 1 4 2 toda vsak zvezni člen je brez smisla, če pomislimo, da se je v tem času položaj v Italiji, ki se je medtem vključila v rimski im perij, popolnoma izpre- menil. D a bi pa tudi rim ski legionarji iz Italije za Avgusta nosili čelado italsko-etruščanskega tipa. tega tudi Reinecke ne trdi. Na kake močne politične in trgovske zveze med prem aganim i ple­ meni v zahodnih A lpah in temi v vzhodnih Alpah pa prav tako ni računati. Če pa nasprotno vzamemo stvar tako kot jo opisujejo R utar, Pečnik, Hoernes i. dr. pa je stvar neprisiljeno jasna v smislu, kot smo ga skušali razložiti. Po teh ugotovitvah lahko samo na kratko omenim n ad aljn ja Reineokova izvajanja.4 " Ne glede na p rejšnje ugotovitve so njegove teze tudi same na sebi neverjetne. Po njegovem so najdbe osamelci izgubljene čelade rim ske pomožne vojske sestajajoče se iz podložnikov z našega ozemlja, in sicer iz bojev 1 . 16 pr. Kr., ko je Silius Nerva zadu­ šil upore v Panoniji in Dalm aciji in je pri tem tudi Noricum izgubil samostojnost; m orda iz T iberijevega panonskega pohoda iz let 12 do 9 pr. Kr., ali pa, k ar mu je najverjetnejše, iz pa- 'o IMK 4 (1894), 210. 4 1 Reinecke 1 . c. 167 s. 4 2 R einecke 1 . c. 185 ss. noriškega upora iz let 6 do 9 po Kr. V kolikor so pa grobne najdbe, p ripadajo grobovom rim skih veteranov — pomožnikov, ki so jim bila n a našem ozem lju dodeljena zemljišča. Proti temu govori že k arak ter najdb, prav tako tudi njegove zgodovinske razlage niso verjetne. V bo jih 1 . 16 pr. Kr. prebivalci N orika sploh še niso mogli biti rimiski vojaki, ker so ta k ra t šele izgubili de facto — de iure še ne — svojo samostojnost. Panonski upor 1 . 6 do 9 po Kr. verjetno niti ni zajel vzhodnoalpskega ozem lja, gotovo p a je bilo težišče bojev drugod, na vzhodu in jugu, k je r obravnavanih čelad ravno niso našli, pač pa izrazito rimske, ki jih sm atrajo za ostanke iz teh bojev.4 3 T iberijev pohod 1 . 12 do 9 pr. Kr. je bolj prizadel naše k raje, toda zelo neverjetno je, da bi T iberij pri tem uporabljal tudi noriške pomožne čete, ne glede na to, d a bi tudi v tem prim eru pričakovali n ajd b čelad obrav­ navanega tipa tudi z drugih bojnih področij iz teh T iberijevih vojska. Nobene grobne najdbe z našega ozem lja ne m orim o do- deliti rim skim veteranom , le grob vojaka iz Id rije p ri Bači bi za silo lahko podredil tem u časovnemu okviru. Tudi obdržanje severnoitalske pisave do A vgusta je never jetno. Predvsem v neki vojaški form aciji, ko vemo, da je bila vojska med glavnimi ro­ m anizirajočim i silami. Če n a koncu omenim še problem atiko prvega germ anskega napisa na tako im enovani H arigastovi čeladi iz Ženjaka, je tre ­ ba samo aplicirati dosedanje Ugotovitve na ta problem in nam postane jasno, da je Reineckova teza, po kateri bi bil nosilec te čelade nek germ anski osvobojenec iz Porenja, ki je služil kot vojak v rim ski pomožni vojski in padel v Slovenskih goricah v panonsko-ilirskem uporu, milo rečeno, vsaj toliko negotova, da jo jezikoslovec ali k u ltu rn i zgodovinar ne m ore jem ati kot dej­ stvo za svoje nadaljne raziskave. S tem pa ostaja vprašanje še v celoti odprto. Samo na podlagi arheološke analize, pri čemer • pa je treba upoštevati, da je napis lahko nastal tudi pozneje in drugod ko t čelada, lahko rečemo, da obstoji možnost za n asta­ n ek napisa od približno 3. stol. pa do našega štetja. Zakaj in ob kakšni priliki je nastal, sega že v novo vprašanje, za katerega so teoretično zelo široke možnosti odgovora, ker smo videli, da je prav čelada s pasasto razširjenim robom k rajcev in brez po­ 4 3 H offiller, O prem a rim skoga vojnika u prvo doba carstva, 3 jesnik H rvatskoga arheološkoga d ru štv a 11 (1911), 175 s. udarjenega grebena najm anj vezana na določen terito rij in je lahko nastala tako v Italiji v širšem smislu kot v severozahod­ nih alpskih predelih in končno celo tudi na vzhodnoalpskem področju. To vprašanje, ki je bilo povod že neštetim hipotezam, pa ne spada več v naš okvir. Obe novo objavljeni najdbi iz domnevane Valične vasi in N evelj p ri Kamniku brez natančnejših podatkov oziroma izrazi­ tega sprem nega m ateriala in le slučajno odkriti, ne prinašata ničesar novega v problem atiko. N asprotno pa nam je analiza problem a pokazala, da ni formalno tipoloških pomislekov za stavo domnevno v Zagradcu oz. žužemberški okolici najdene če­ lade v halštatskodobni prazgodovinski horizont Valične vasi. V N evljah pri Kamni/ku pa smemo Računati z novo m ladohalštatsko postojanko. SUMMARY In th e treatise 2 new helm ets of th e so-called Italian-E truscan type from the Slovene te rrito ry from Valična vas and N evlje near Kam nik are published. Both helm ets w ere m entioned by Reiinecke already in his w ork »Der' N egauer H elm fund 32 BRGK (published in 1950). In this connection the author raises on the base of other findings the question of the periodisation of th at type again. In th e last stage of the so-called Italian-E truscan type there are three variants: helm ets w ith th eir brim s widened in the shape of a belt; helmets with their brim s w idened in the shape of a belt and their cristae having developed independently on the present Slovene te rrito ry on the basis of in the shape of a belt and w ithout cristae, as are the published specimens from Valična vas and Nevlje. The author shows th at the last variant has developed independently in the present Slovene te rrito ry on the bassis of a common Italian base for all th ree variants from 5th century, and th at it was at the same tim e lim ited to th at territory. It originated soon after the influence of Certosa, when the strong influence of Italy — its existence during C ertosa being proved — • was over owing to Celtic invasions, w hile the civili­ zation of the eastern Alps te rrito ry was still in full swing. The connections with Italy w ere getting worse, and in consequence thereof the helm ets w ith cristae being lim ited to the western Alps territory, had no influence on the eastern Alps one. This periodisation is in accordance w ith the accom panying m aterial in the graves; this m aterial being predom inantly of late H allstatt — corres­ ponding to the period of C ertosa — shows the influence of La Tene B. It is quite wrong to consider tl}e findings from the graves of the sites in the Slovene te rrito ry to be later Roman interm ents, but they are chronologically p arallel to the late H allstatt accom panying m aterial, which doubtless has not come into contact w ith the helm ets on account of its inadequate exploration. I ll The helm et from Id rija near Bača is only the proof of th a t type of a helm et having been preserved also in the first century B. C., and not of its having originated only then. T he au th o r shows also the im probability of R einecke’s thesis about the people on th e Slovene te rrito ry having begun m anufacturing the type of helm ets the prototype of w hich reaches as far as the fifth century, w hen th ere w ere neither econom ical nor political conditions for it nor can be explained by the unexpected reappearance of a som e hundreds of years old Italian ty p e during the Rom an occupation. T herefore it is clear th a t neither the w ell-know n finding from Ženjak m ust have inevitably originated from the period of Augustus, b u t possibly from the beginnig of the th ird century till the period of Augustus. , / /