-i--- - in Mm.Jv<nb fe, ».,0 P0Y0JI VZROK NELEPIH NOC TORONTO, Kanada, 16. feb. — Če nimajo mlade ženske lepih nog, so vzrok tega povoji, v katere so jih stariši povijali v detinski dobi. Povoji spravijo noge v nenaraven položaj, kar se pa šele v poznejših letih opazi. in daleč v notranjost dežele, ne da bi avstrijski aeroplani bili takoj pripravljeni, da se zapoje za njim. Vojno ministrstvo se je kratko izrazilo: "Poznamo ta aeroplan," toda takoj je nek uradnik rekel, da ne more dati ni-kakih nadaljnih pojasnil. Major Wehofer, ki se je s policij-?kim aeroplanom dvignil V zrak, je pozneje poročal, da je na aeroplanu, ki je izginil proti češki meji, opazil slabo, skri te ruske znake. V zvezi s tem se javnost spominja, da je šele dan poprej kancler Schusch-nigg v svojem govoru napadal sovjetsko Rusijo. Aeroplan je najprej nad predmestjem zarifcal črke SUB, kar je okrajšava za USSR, kar pomeni unija sovjetskih soci-iaKstiČaih reoublik. T- "....... KONFERENCA V ATENAH Štirje balkanski voditelji so se sestali v Atenah. Angleško - italijanski sporazum je odstranil bojazen. ATENE, Grška, IG. feb. — Najvažnejši sestanek, katerega so bili državniki priča, odkar je bila podpisana balkanska zveza v februarju, 1934, se je ponovil, ko so se v ponedeljek sestali člani .stalnega odbora balkanske antante, da razpravljajo o problemih, ki se tičejo štirih držav. Sestali so se jugoslovanski ministrski predsednik dr. Mi-ian Stojadinovič, turški vnanji minister Tevfik Ruždi A ras. romunski vnanji minister Viktor Antonescu in grški ministrski predsednik John Mata-xas. Ministri so dospeli v drugače vedno solnčne Atene v hudem dežju, ki je delal med sprejemnim odborom veliko zmedo. Kralj Jurij je popoldne sprejel vse tri tuje ministre v avti i jenci, nakar je bila konferenca odtvorjena. Seja se je vršila za zaprtimi vrati in le malo ;je bilo mogoče izvedeti, o čem so razpravljali. Konferenci je predsedoval ministrski predsednik Stojadinovič in je bila njegova prva naloga -svojim ministrskim tovarišem pregnati vse sumnje o posledicah nove jugoslovansko bolgarske prijateljske pogodbe. Razpravljali so tudi o tako-imenovanem gentlemansk e m sporazumu med Anglijo in Italijo glede Sredozemskega morja in je bilo ^sporazumno do-gnano, da je bila s tem sporazumom za grško odstranjena nevarnost, da bi jo Italija napadla. ODPLAČILO NARODNEGA DOLGA WASHINGTON, D. C., 16. februarja. — Zvezni zakladni-čar Henry Morgcnthau je kongres obvestil, da namerava vla-c*a plačilo narodnega dolga 34 biljonov dolarjev raztegniti na dobo 25 let, me<*to da bi kako leto narodu naložila preveliko breme v obliki davkov. Morgenthau je opozoril kongres na (predsednikovo obljubo v svoji potelanici na kongres, da se bo pričel" vladni proračun izravnavati s 1. julijem letošnjega leta in da se bo pričel narodni dolg odplačevati s 1. julijem prihodnjega leta. Morgenthau je k temu pripomnil, da se povsod kaže izboljšanje v gospodarskem položaju, in da je mogoče upati na zmanjšanje zveznih izdatkov, toda to se ne more zgoditi samo, ako ne bi dežele zadel zopet kak hud gospodarski udar^fi,__ __._ MUSSOLINI JE RAZGLASIL "DEMOKRACIJO" Mussolini pobija "napačna nasprotja* \ — Duce-jev manever po zgledu demokratizacije sovjetske unije, RIM, Italija, 15. februarja. — Bonito Mussolini je v svojem govoru v Milanu razvijal nov nauk o *4fašistični demokraciji''. Ta označba bo v bodoče prešla v italijansko fašistično stranko in jo je v fašističnih IMih mogoče že pogosto najti. Mussolini je rekel, i iljajwu i* MJle ptgaj*. nruCnA v SMwaiflara dolauih Wm ir T" 1 ts<-"f" -^Mj : : ——-fifc na-« .......... st- m^ » - -MUi IMu—* • " f« «f SjAg^ oiiaM iaiois ' 0NMVHNO 91- 1 H »OKENC PUBLISHING COMPANY Advertise in "Glas Narode"* Tisočeri «0 dobili pomoč pri bolestih ali bolečinah vnetih mišic-*— 8 par Tdrgnenji. PAIN-EXPELLER T»r*tyeno znamko Sidro L I M l M E M T Piruhi... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE ZA VELIKO-NOČ, CE JIM POŠLJETE. DENARNO DARILO DENARNE POSILJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI'— * * - * * • » Potniški MAM Utosa Naroda" 216 W. 18th Street New York. City ftrfiljite takoj, da bodo dobili, ^>rqznike! Važno za potovanje. Kdor fe 111 ur r]" petera!« v *ari kraj aH dobiti k«c* t» J- * J« V*fd Mi pna^M preinje 9 ^flSpf, ^PfftflKi, pmtni. Ii** TtseJe ta ne, kar Je. » ptanpj« petrd*»,w ■■JMtreJiefli hn, ta kar Je dava«, ta' infriiagi rfNfl* trpi aajmaj m Piftito^UreJ yej^njtagqiiafaa aavedUa la nc^aHjaaa Via SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Boreau> 216 West IWi Street New York. MY. . tgwy wwfWt* m mm * , New York, Wednesday, February 17, 1937 p'MIXag VARUM" ~ Iz Jugoslavije. Peter Zgaga "G LA S NARODA " New York, Wednesday, February 17, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U8.7t. Q1 KRATKA DNEVNA ZGODBA I IS 1. BUKOVIM:»a, Pittsburgh, Pa.: ' * 1 V SENCI ŠTEVILKE 18 Od nekdaj je bilo v navadi in je še dandenes, da ljudje pišejo svoje lastne življenjepise ali takozvane 41 biografi je' * kot se pravi po angleški. Posebno to delajo izredne osebnosti kot so znameniti državniki, slavni pisatelji, umetniki, pevci, ali učenjak i-iznad i tel ji mednarodnega slovesa, kakor Benjamin Franklin, Amerikam c, al* pa Mihael Pupin, Jugoslovan, ki je lani zavrsil svoje zem.^j.-ko romanje in je bil profesor elc kt-ro-tehnike na Columbia vseučilišču ttr pred leti opisal svoje življenje v zanimivi knjigi 'From immigrant to inve ♦o;'. (Od naseljenca do iznaj litelja) katera je vredna, da bi Jo nro-čital v^rak zavedni Jugoslovan. S tem pa ni rečeno, da ne bi smeli pisati spominov Ini^i. čijili življenje je včasih bolj zanimivo in jn-istro n« go pravljice iz "Tisoč in ene noči" Zategadelj sem sklenil tudi jaz napisaii iV*oj življenjepis, ki pa ne zasluži v polnem pomenu lxf*ede tega imena, kajti opisati hočem samo take prigode iz mojega življenja ki so v tc^ni zvezi — s številko IS. Kakor namreč v življenju nekaterih ljudi igra važno vlogo številka 3, ali 7, ali 13, tako mi je bila številka 18 zvesta spremljevalka ns» |>otu mojega življenja, včasih nevtralno, včasih za srečo, največkrat pa, za nesrečo. Bilo je v letu Gospodovem 18. decembra, ob 18. uri. kot! pravijo v starem kraju, ali po' naše ob G. uri zvečer, ko je pri-; letela nad mojo rojstno SiiŠo velika črna ptica, držeč v svojem kljunu ma'o belo euTc«». Za 7>ar trenutkov je m"m.» obstala v zraku, kakor bi ne 1)1 la sigurna, je-li prišla na pra*v cilj ali ne. nakar se je brzo spustila nizdol in potrkala na okence, ki se ji je odpHo. Tn mojim stari sem — m fx 11 je vzdihova'.a na potetelji, oče pa je pri vratih šejxktal z 'rbico — je dejala: Vzemite b žji darček z nel es. To je za prvikrat! Ampok nikar me n * pozabite tudi v bo-bodče sp kaj poklicati. In tedaj j* od postelje odjeknil tenak broški glas, in tako sem zaglv ia] — luč te solzne doline. Tn moji dobri stariši — kdo bi jim zameril — so res u-) »ošteval i nasv<»t radodarne štorklj«' in jo od časa do časa poklicali, ki mi je prinesla bratca,, drugikrat sestrico, kakor je| že bilo. In kdo je bil tega bolj vesel nego jaz, zakaj ob taki priliki je dobra kumn vselej prinesla moji mami doma napravljeno masleno pogačo, da se ti je kar v ustali raztopila. nam otrokom pa vsakemu po majhen hlebček. In pa krstne pojedine, akoprav ne razkošne in sijajne, kako so mi ugajale! O bov, to so bili zlati, blaženi časi! Ko sem prviki't zagledal od znotraj ljudsko Šolo, je bilo ravno 18. septembra. Šola se je sicer pričela v začetku, meseca. ali pri netila se je nezgoda. Jaz in moj brat Martin sva drezala na dvorišču v na pol t rohnel i panj, in iz votline so pri brenčale na svetlo ose, cel roj jih je bilo, ki so naju ob-sule s svojimi ^t'-upeninii poljubi po obrazu, zlasti men«', ker sem prvi v luknjo pogledal, da sem bil par dni docela slep, in teden dni je bila moja glava kakor debela buča na njivi. Šolo sem završil, ko sem imel enajst let; eno leto mi je bilo namreč darovano, ker sem bil vedno med prvimi, ampak ne v klopi, temveč pri učenju, in ako se naša hišna št. 7 k enajstim prišteje, se ž" prikaže številka 18. Ko sem bil na čelo zaznamovan, in tako postal vojščak Kristusov, ali p., dc:r:ače ko sem Šel k sv. birmi, mi j<* bilo 9 let, birmovanje pa se je vr-vrsilo f) junija: 2 krat 0 pa je — 1«. Ko sem se prvič — škodn. da tudi zadnjikrat ne — v življenju s pametjo skregal, ali po domače, ko sem postal zaljubljen, sem bil star nekaj nad 18 let, ona pa ravno 18 mesecev manj. Krščena je bila za Olaro torej ime z isto začetno čir . kakor številka 18. Ali čez kakih 18 mesecev sva spet postala prijatelja namreč, ali ne po moji zaslutri. ampak ona se je udala: poročila je nekega dre-tarja iz sosednje vasi. Revo. ki mi je še pred kratkim zatrjevala svojo večno zvestobo, sem zelo pomiloval. da se je tako daleč zmotila, kajti on ni bil samo skoro trikratne njene starosti, namreč trikrat po osemnajst let, ampak bil je vrhu tc-«ra še dvakratni vdovec s tri četrtine ducata živega zaroda, katerih najmlajši je imel konij 18 mesecev, najstarši pa ravno toliko let; sami poredni paglavci. Na-.il ni nikakega li<-pa. ne ure z veriŽ»eo, ne prstana in celo ne li-esuili obročkov ali uhanov, kot ie bil takrat v našem kraju olo'aj pri moških. Kdini nje »rov lišp so bili dolgi in košati do ušes zavil a ni brki in pa — kozja brada. Xiatir si mogel kij, dn ji ne bi poslal poleg poročnega darila (srebrne zaponke in zidane marele) tudi čir.e obrobljenega pisma, v katerem str., ji izrazil svoja srčno so žal je. ker jemlje takega starega kozla. In bil sem že. trdno prepričan, da mi bo hvaležna za darilo in sožal-no pismo, ali na svoje veliko začudenje je en teden pozneje, dne 18. februarja (na pustni to-r?k) pri romalo moje poročno darilo nazaj in sicer po poštnem povzetju, da sem moral še poštnino plačati in sicer celih 18 krajcarjev. Kot sem pozneje zvedel, mi je vrnila stvari na njegovo (moževo) zahtevo. Pošiljatev se je namreč na pošti zadržala in namesto da bi jo dobila en • lan pred ohcetjo, jo je ravno po po ročni dan. Ko je bila svatba v najbolj živahnem raz-' mahu in vsi razigrane volje, je! stopil v hišo veselja poštni sel: ter ji izročil z globokim mklo-nom zavoj in črno ob »hijeno pismo. Prvi hip je mislila, da je morda sporočilo smrti kakšnega strica ali ujca, katere ima raztresene p v ceii drf:avi, in je bila že ma!.»e vesela, da l;e deležna kake zap^lne, ali bila je razočarana, ko je list prečitala. Ona ga je hotela raztrgati, ali. on ji ga je izvil iz roke, in lahko si niv-liV, kak izraz je napravil njegov* o!»raz in kako je bil užaljen njegov moški pa tudi čevljarski ponos. On je bil tudi naš družinski čevljar odkar pomnim, ali potem več nisem nikoli odprl vrat njegove delavnice, zakaj ni se mi varno z.'elo, da mi ne bi kakšno kopito v glavo pr 'Melo. i Potni list za v Ameriko sem dobil ravno 18. septembra, in jaz sem bil osemnajsti ameriš-' ki kandidat tiste«; i meseca v na-šem krškem glavarstvu. Po ( morski mlaki sem se vozil na modernem francoskem parniku "France" natančno 6 dni, 6 ur in 6. oktobra je bilo, ko sem prestopil prag te obljubljene | dežele. 3 krat 6 je zopet 18. i Moj prvi cilj je bil Ohio (Cleveland). Ali nimata oktober in Ohio iste začetnice kakor številka osemnajst? Ko sem stopil na Izseljeniški otok, sem bil bolj bogat kakor včasih pozneje, kajti imel sem v žepu $18 več kakor pa je bila zahtevana vsota 25 dolarjev. In 18 dni je odžvižgalo, predno sem dobil delo (v novi slovenski šoli sv. Vida), in na moj prvi plačilni dan sen> dobil 18 srebrnja-kov po 36 črncev (2 krati po 18). Domov grede ?em zapil v nekem slovenskem saloonn 18 groŠev, ker sem plačal pivo za par greenarjev, ki so pravkar dokolevratili iz stare domovine. (Konec jutri.) "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za avoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. POGLED7MA CINCINNATI, OHIO STVARI, KI JIH NE BO VIDEL NIHČE VEC. 44Zadnje mesece sem prebil skoraj samo v žariščih političnih kata-strof," pripoveduje francoski pisatelj Jerome Tlia-raud, ki se mudi ta čas na študijskem potovanju po (Vško-slovaški. Od septembra do decembra 1935 sem bil v Abe-siniji. Bil sem v Addis Ababi, ko je izbruhnila vojna in sem prisostvoval izrazom neke družbe, Ki se je vedla in mislila v marši kakšnem oziru tako, kakor za časa kraljice iz Sabe. Videl sem stvari, ki jih ne bo gledal nihče več, kajti ves abe-sinski svet je s svojo tradicijo vred propadel. Videl sem i^o-s-t'j<\ ki jih je prirejal neguš včasih za 2000 vojščakov za dva ali tri dni v neki ogromni dvorani svoje palače. Gledal sem mimohod polkov, ki so jim bili vodje odeti s panterskimi kožami in so nosili levje lobanje na glavi. Iz Addis Almba sem odšel v i ITarar, kjer sem iskal sledov! Arthurja Rimbauda. Govoril: sem s liararskim škofom. 80- j letnim monsinjorom Jarosseau.S jem, ki je Rimbauda .poznal, j Nista si bila prijatelja, toda i škof se spominja še vedno ljubeznivega, rezerviranega moža ki je gledal s čudnim prezirom na okolico. Rimbaud je bil takrat zastopnik neke Ivonske trgovske družbe.. Vsak večer je zbiral v svoji hiši mlade ljudi, ki jim je prebiral koran. Harar je bila pesnikova zadnja življenjska postaja. Tu je o-bolei, spravili so ga v Francijo, kjer je umrhl po operaciji noge. Tz Abesinije sem odpotoval v Rini, kjer me je -prejel Mussolini. V avgustu 19315 sem bil 15 dni v Barceloni. Takrat so vladali tam anarhisti, komunisti so bili neznatna manjšina Danes je baje drugače. Anarhisti so v manjšini. Iz Barcelone sem odpotoval v Andaluzijo in sem dospel v Toledo, kratko po njegovem padcu. Dva meseca so se vladne čete brez boja ali skoraj brez boja umikale pred Francovimi tujskimi legionarji in Maročani. Od iSeville do Toleda skoraj se miličniki niso upirali. Ob klicu "Maročani prihajajo!" so potegnili. Ko sem zapustil To. ledo, sem bil prepričan, da bo Madrid neposredno na to padel Francu v roke. Ko se je začel napad, sem v tretjič odšel v Španijo. Opazil sem, da se odpor vladnih čet ojačuje. Tujski legionarji in Maročani so stali pred novo vojsko, pred "mednarodno brigado". Danes skoraj ni videti, da bi šlo za vojsko med tujskimi legionarji in Španci, vojna so bije med dvema tujskima legijama. Menim, da je državljanska vojnajza vselej odpravila enotnost Španije. Nastala 1h> federativna di'žava s posameznimi državami, ki bodo uživale široko neodvisnost. Tudi mnenje. da postane Katalonija komunistična država, je neutemeljeno. V Kataloniji so anarhisti in komunisti manjšina, večina ljudstva je usmerjena nacionalno katalonsko. Za časa straaae povodnji se je široka ulica, ki jo vidite na sliki izpremenila v jezero Voda, is rake dhio je šalila velik del mesta. Letošnja povoden j je bila strašne jša kot pa ]ula MU Ji. ; J SDt^i" •• • i v > . NAROČNIKE v West Virginiji in Pennsvl-vaniji opozarjamo, naj ne čakajo potovalnega zastopnika, ker ga ne bo k njim. Oni, ki jim je naročnina potekla, naj jc poiijejo naravnost na upravo "Glasa Naroda'.!. — Uprava. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST I8th STREET NEW YORK, N. Y. Znanstveni in . . .. . . . • Poučni Spisi AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 27!> »trani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki ao nem-Kine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI. Spisal Iter. J. M. Trunk. G08 strani. Trda rez. Cena......5,— Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev ; njihova društva in druza narodne ustanove, Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Keru. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. 115 strani. Cena...........« BONTON. 2SO strani. Cena ....................1-5« Knjiga o lepem vedenju, govorjenln ln oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVIJANI naj narofe knjiž>ro — "How to become a citizen of the United States". STATES. V tej knjigi so vsa |-««ispodar-ski strokovnjak, je razširil svo»~ delo tako, da bo služIlo slebcrnerMi kot orienUtCni spis o denarju. IMIMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vej*. Cena ......1.50 Itroš. cena 1.23 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi priiiomočkl. Opis bole/ni. Slike. domaČi ŽIVINO/PRAVNIK, spisal Franjo Dolar. S slikami. 1TTS strani. Cena ..........1.2» domaČi ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. IJH broš............. 1.2: Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih Indezni in zdravljenje: slike. .DO ORH1DA DO BITOIJA. -'rani. Cena .JI w Zanimiv ]iotopis s slikami ''vtl!! krajev naše } stare domovine, ki so Sloven«em le malo J znani. 'GOVEDOREJA. Spisal K. Legvart. 14:; strani. S slikami. Cena ..........................1.51 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. PurgaJ. S sli- k:* mi. strani. Cena ....................1.21 Knjlg:i se odlikuje svoji izbrani vsebini ln : veiiki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom % vseli vprašanjih gospodinjstva. GOSTUJE V STARI IJUBIJAM 51 strani. Cena ...........................6( Podroben opis etarih ljubljanskih gostiln, s katerimi Je v gotovi meri zvezaua zgodovina slovenske prcstolk-e. IZ TAJNOST* PRIRODE. Ki strnnl. Cena ____ & Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznau-stvu IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 220 strani. Cena .................9< Levstik. 220 strani. Csna broš. ...»0 ve«. LH JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi In drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....H. Del ^ Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Rarfnger, 04 strani. Cena trdovez .... .50 Uroš..... J& KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 08 strani... .31 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA- TOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPIM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1* KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 *r. ^ KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 -tr. Cena .T Navodila za lzračunanje okroglega, /ezune> ga in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISL poezije. 300 -tr. Cena...... •«' LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 »trani Cena .7 V teh treb knjigah je zbrano vae književno delo našega velikega kriUka. pisatelja in jezikoslovca. LJUDSKA KUMARICA, najnovejša In praktična zbirka navodil za kuhiujo in dom. Cena---- ^ MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ................"V/ Razprava o blazuoati ln poaledi^n pijančevanja. MATERIJA bi ENERGIJA. Spisal dr. I>avo Cer- ^ melj. S slikami. 190 strani. Cena..........1— Nauk o atomih, molekulih ln elektronih. Poljudno pisana razprava o bwieawli modern® znanost L MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. Ona ........................I*- Knjlga za mlekarje In ljubitelj« mlekarstva ■ploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- .1 Knjiga vsebuje veliko zbirko Ijnbavnlh ln ienltnlh plana. NASVETI ZA HlAO IN DOM. 410 »trani. Cena L-Ta knjiga nodl nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih ln neprillkah. ki se dnevno pojavljajo v delokroga go*i»odarJa ln gospodinje in je torej vest sve?-~*lec s iOM. NAROD. KI IZUMIRA. 101 strani. Osna .... A Poljuden opis naJaevernajAega naroda na svata, ilptiia hp ta navade.__ 60 J50 NASA PRVA KNJIGA. Spisal ravel Flere. 00 strani. Trda vez. Cena ................... To je nekuk slovenski nlteceduik. sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno ?-a otroke, katere hočete naučiti sWenskega pravopisa. NASE ŠKODILI IVE ŽIVALI v POIHJBI in BESEDI. opisal Fran Krjavis-. 224 stranL Brnjen:i v prvi vrsti ?a stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žcle-zol i varstvo. ODKKITJE AMERIKE, spisal II MAJ Alt. Trije deli: 102. 111. YX'. slraui. Cena ......... vez. JiO Cena vezane .60 I'i»ljut|«-n in nataneen opis «M|kritja novega sveta. Spis m- čila kak>>r zanimiva ih». :st ter je se>lavljen |h» najboljših virili. i PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cetin.......65 Nasveli ln navodila, kako se je tr«;ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Vel«er. :'.41 sfranl. C«-na . .. .7» Ktiji^o t«>j>N» prI|«*ir«M"-:iino vsakomur, ki se seznanil i z glavnimi či.anu soilobns filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal «lr Ivan Prijatelj. 4i:: strani. <"«-iia ..........................I W V knjigi si i opijani pnnllioiliiikl in l«!ejnl ute-meljit»-lji te svojevrstne rttske struje. SLOVENSKA KUHARICA. S M T. Anllnšek. OSMA POMN« »ŽKNA IZDAJA. 72« strani, lefKi t rilo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. C«-na ...... J»0 Doživljaji slavnega raziskovalen, ki je prvi raziskal "črni kontinent". SPOMINI. (Kpl«a! ,T<»že l.avližar ) 243 strsnl. Cena......1.50 V tej kn.'"' "'...fa naš znani potoi.Kef dimnik I^ivtiŽnr opomine na svoja brezštevilna ,»o-tovanja. SPLOŠNI PODI K. KO OBDELOVATI IN IZ-BOUŠAT1 POIxlE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena l.r<>3.......................... SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!«i In 'SV. strani Trrln vez. Cena 3.— SLOV.-ANGIJ^KI IN ANfilFSKOSLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO SLOVENSKA KUHARICA, spi-ala S. M. Felieita Kalinši-k. OSMA POMNOŽENA f'il>AJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena 1.45 V kniigi je nad š«'sU«to najvažnejših kuharskih navislil. SPOU I/JUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter jc namenjena dekli-am v starosti štirinajstih let. UMNI ČEBELAR. Spisal Frank Lakma.ver, 108 strani. Cena trdo vez......80 Iiroš..... .60 Vs<> podrobnosti o gojenju čebel, prehrani ln o čebelnakih: slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .«0 Knjiga vsebuje t mil slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. - Slovnl- nlca In slovar. 2t>5 strani. Cena liroš.......1.25 Vezano......1J»0 UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povše. Cena broš......................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................lil VCŠČI LN A KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... M Zbirka vošfilnih listov ln pesmic k rodovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z Jt'Gl'ROTO. 123 strani. Cena...... M VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — lOO stran!. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... JI V prvi knjigi so fiesmi ln basni, d očim ga nam Je v drugI knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot fioanlka. zgodovinarja, govornika, dasltenika In časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena........JI Zbirka zanimivih sfdsov. ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... jM Knjiza je Izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. VI so s svojim delom privedli slovenski narod la suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. JS Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike za po roških kozakov. ZDRAVILNA ŽEU&ČA. «2 strani. Cena ...... .41 V knjižiti najdeš v le]«em redu omenjeno vse, kar pot reluiješ. da si obraniš ln popravil svoje zdravje. , ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH. SRBIH IN HRVATIH. 137 sfranL Cena.... LM Znamenito delo našega znanega umetaostne-ga zgodovinarja J osli« Mala. V knjigi je 07 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 stranL Osna........LM Higijena doma ln r ftoll. Opis bolezni prt mladini. 1.3.1 i.r.0 1.25 .30 .30 30 Ji .70 JO mmm — nBL?T9 NJllVVZ" New York, Wednesday, February 17, 1937 THE LARGEST BZOVENE VA1LT TV VJBX. I ZA oslovilno pismo ROMAN IZ ŽIVLJENJA # "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H- Morilec Karel Adler obsojen na dosmrtno ječo. l>iie 18. novemrba okoli G. zvečer je liosil šentiljski poštni oel, stari in natllozui Ludvik Žunko poštno vrečo s šentiljske pošte na postajo. Težko je stepal pod pezo vreče in zavojev. Ko pa je v temi prišel čez železniški viadukt, je nenadoma vstala za njim iz grmovja postava moža, ki je držal v rokah sekiro. Dohitel je poštnega sla ter ga od zadaj z vso silo udaril s topim ušesom sekire po glavi. Žunko se je pod silovitim udarcem brez besed sesedel. Ležečega je zločinec še dvakrat udaril po glavi, potem pa se je sklonil, mu naglo odvzel poštno vrečo in zavoj ter zbežal v temo. Žunka so našli kmalu nato ljudje, ki so prišli po cesti. Spravili so ga na njegov dom, kjer je še isto noč umrl, ne da bi se bil zavedel. Za morilcem, ki je v poštni vreči uplenil 14.000 Din, pa je /manjkala vsaka sled. Oblasti so bile prepričane, da je izvršil zločin tuj človek, ki je sicer tk>-znal razmere v Št. 11 ju, pa je po umoru naglo pobegnil. Sumil; so nekatere ljudi, izdane so bile tiralice za njimi, vendar .ji u u so mogli i s'-»diti Nihče pa takrat i mislil, da biva . i moril, c v neposredni bi:j«' i. > i* Št. 1! ju dobr;j znana o-cV nost in dn obča j ^ vsak d « i pri jateljsko v krojili tako zvone "boljšo .« ntiljske družb*. Med tem, ko so oblasti po vsej državi mrzlično zasledovale domnevne morilce, pa je prihajal zločinec skoraj vsak dan v Maribor ter zamenjaval tam oropane tisočake. Bil je to mladi, jedva 23-letni Karel Adler. Tisočake je menjeval v mariborskih trgovinah, kjer je kupoval obleko, čevlje in razne darove za svoje prijatelje. Dne 7. decembra ga je pot zanesla v Maribor. Prišel si je kupovat v Mastekovo trgovino smučarsko obleko. Plačati jo hotel zopet s tisočakom. Bla-I gaju i čar k a Elizabeta Mat ko pa I je bila previdna. Imela je pri j blagajni seznam številk uroni-nili tisočakov, katerega je dala mariborska policija vsem tr- govcem. Pogledala je seznam, pa je presenečena ugotovila, da se številke bankovca in seznamu ujemajo. Dtihapri-jotnj ji dejala čakajočemu kupeu, da nima drobiža in da bo zamenjal bankovec šef, nato pa je n iglo obvestila o svojem odkritjuj Masteka. Ta je takoj poslal po stražnika, ki je Ad!erja aretiral in o«lvedel na policijo. Po | kratkem ta jen ju je Adler napo-1 sled vse priznal. Karel Adler je nezakonski o-trok. Oče in mati sta mu umrla, ko je bil še mlati ter ga je od devetega leta vzgoja 1 a babica. Potem pa je prišel na občino v Št. llj. Že v deski dobi je Adler kazal stremljenje, da bi se preri-,. nil višje. Na vse nu'ine je : stremel, da ne bi ostal samo 1 kmet ali kmečki hlapec. Hotel m jc na vsak način pr'l.lizMti "boljšim ljudem" ter je vse 1 svoje delo usmeril edino za tem ciljem. Zadolžen in razdvojen j 1 Adler dečakal preteklo jesen, ko1, so se približale zopet razne društvene prireditve, na kate-nii je hotel zopet igrati prvo vlojo, pa ni imel denarja in ne lepo . bloke. Takrat mu je ši- ' nila v glavo misel, da napade in o- ,,a postnega s!a Ludvika!1 Žunka. !i V vseh podrobnostih je Ad-! lor zasnoval svoj zločin. Že iz-za časa svoje za]>oslitve pri ob čini je vedel, da nosi -»oštni sol Žunko vedno sam pošto na ko-!! lodvor. Žunko je bil stari ' K8 let, liadložen in počasten in je bil prepričali, da so mu pri napadu ne bo mogel upirat i. j j Pri svojem stanodajalcu po-i setniku Mrmolji v Ktrihovcu j je Adler izmaknil sekiro ter se že ir». novembra zvečer podal v zasedo v grmovju tik viadukta. Žunko je res prišel i*> c'-j sti. za njim pa so prihajali še neki drugi ljudje in Adler ni izvršil napada ker jo bila stvar riskautna. Pustil je sekiro kar v grmovju, sam pa je odšel, i l>ne 18. novembra so jo še pri dnevu preobul v čevlje z guii»;-j 7 S?! JUGOSLAVIJE BREMEN • EUROPA ltrzi vlak ob lirrmen In Kuropa v Hrcmmerhavcn za jamči udobno potovanj«- do UIBMANK Ali ih»tujtt> s priljub'jfiiinii eksprtrsiiiuii i»:trnikl: COLPMBUS HANSA r DEUTSCHLAND HAMBURG ^ NEW YORK Izborne železniške zveze od Cherbourg^. Bremena ali Hamburga. Pomagali »um bomo preskrbeti vireje za obisk ali preselitev \a>»h evropskih sorodnikov. V.i% pt.javnilu M'tašajlc lokalmga agtnta uli HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD SHIPPING NEWS ———» Na paro tki h. ki •• Meb IIAmI, m Trte v doMTlM Islcftt 9*4 t«Mi am bkuiracft Ifrwljrnlfi •?lAltP Dam za cece TMOlb 11-rtov, reservarljo kabin In pojasnila ca potovanja. HI.OYKMC PUBLISHING COMPANY v Trav H Bureau) 216 W. 1Mb Ht.. New lark IP. februarja: Bremon ▼ Bremen 20. februarja : lie de Kratice t Havre Na t ur uia v Trst -4. februarja: Munbatian r Havre ijutrea Mary v Cherbourg 28. februarja : Kuro|>a v Bremen L*7. februa rja: I'arls v Havre ilex t Genoa .5. marca : Nouiauilie v Huvre Uvrriigarlu v Cherbourg '! marca: Coute die Savula v Genoa mar m : Brt-uieu v Bremen H*, uiarca : <^u«*«'ii Mary v I'berhourg Wusliin>ctou v Havre !.*. marea: I le de Krami* t Havre i", marca : Normaudie v Huvre 18. marca : Kuropa r Bremen Beren&iria v Cherbourg 19. marca : Rex v Genoa -4. mara: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg '27. marca : Saturnia v Trst 1'ari« v Havre jI. marca : Aquitania v Cherbourg 1. aprila : lie de Fran«« v Havre Bremen v Bremen 3. aprila : Con te d i Savoia v Genoa T. aprila : Washington v Havre Lafayette v Havre Queen Mary v Cebrbonru 10. aprila : Kuropa v- Bremen Bex V Genoa 14. aprila : Norman die v Havre 15. aprila: Bereugaria v Cherbourg 16. aprila: Vulcania r Trst 17. aprila: Bremen v Bremen -O aprila : IComa v Genoa -I. aprila: Manhattan v Havre Queeu Mary r Chcrbourg 24. aprila: lie de France v Havre Conte d i Savoia v Genoa 11. aprila : Kuropa v Bremen aprila : Normatidie v Havre Aquitania t Cherbourg 1. maja : Saturnia r Trst 4. maju : 1'aris v Havre Bereugaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre 5. maja: Queen Mary r Cherbourg S. maja: Rex v Genoa 12. maja : Aquitania r Cherbourg 14. maja: Champlain ▼ Havre Kuropa v Bremen 15. maja: Con te dl Savoia r Genoa 19. maja: Normandie v Havre Manhattan v Havre "0. maja: Berengaria ▼ Cherbourg '1. maja: Bremen v Bremen :2. maja: Roma v Genoa 'Ji. maja: Lafayette r Havre -"6. maja: Queen Mary t Cherbourg 28. maja: Paris v Havre 2». maja: Rex v Genoa "Dobro Tom, takoj pridem," pravi Lona. Zopet sname klobuk, sleče rokavice in gre iz sobe. Toni ji s širokim nasmehom odpre vrata. Danes, v nedeljo, je šlo vse iz hiše, celo nekateri uslužbenci. Z globokim priklonom odpre Tom vrata v sprejemno sobo, kajti knežja napitnina tujega gospoda jo v njem visoko dvignila spoštovanje do Lone. Sobo je razsvetljevala solnčna svetloba in Lona more komaj kaj razložiti, ko vstopi. Samo v senci vidi stati sredi sobe neko moško postavo, toda obraza ne razloži takoj. Seh* ko obiskovalec stopi tik pred njo, se I»na zgane in krikne. "Ludvik!" Smrtno prebledi in omahne, kot bi ji pošla vsa moč. Toda že jo prime Ludvik s svojimi rokami in jo drži trdno, kot je ne bi hotel vec izpustiti. V brezmejni sreči, da jo ima zopet, z vriskajočo iskrenostjo vedno ponavlja njeno ime. "Lona! Lona!" Z velikimi, plahimi očmi ga Lona pogleda. "Ludvik! Moj Bog, Ludvik, ti?" "Da, Lona, moja Lona, jaz, tvoj Ludvik, katerega si tako kruto zapustila. O, Lona. samo da te imam zopet. Kako veliko zlo si mi prizadela!" Lona se strese v njegovih rokah in nima mori. da bi se mu izvila. Za njo je neizmerna blaženost, da more počivati na njegovih prsih in mu gledati v njegove vroče ljubljene oči. Tn te oči se potope v njene z izrazom neizmerne nežnosti in iskrenosti, da se Lona strese v veliki sreči. V ginjenosti za ih t i. "Ludvik — oli, Ludvik, saj sem «i sama storila najhujše." Ludvik pritisne svoje ustnice na njene, dolgo in prisrčno. Nato pa pravi mehko in nežno: "Kako mi je mogla moja Lona kaj takega napraviti?" "Ludvik, saj si vendar dvomil nad menoj, nisi mi zaupal, mislil si o meni, da seo-zabil. Toda ta dvotn. to nezaupanje se je naglo razblinilo v nič, ko sem premislil, da ti nikakor nisi mogla igrati tako grde igro, ako si brala oglas. Kot brez uma scin zbežal, toda ko som tekel, so se mi v duši porodili bridki očitki. Moje edino upanje je bilo, da mojih dvomov mogoče nisi opa-; lila. Niti vedel nisem, kaj sem ti v svojem razburenju sploh I rekel. To som pozneje bral šele v tvojem pismu. Lona — kako si me žalila s tem pismom! To je bilo tvoje drugo poslovilno pismo, toda zadelo me je zelo. hujše kot prvo. Ako sem te žalil s svojim dvomom, tedaj si me ti s svojim pismom že miiogo bolj žalila. Moj neumni, prenagljeni dvom mi, moraš oprostiti. Lona, kajti poglej, tudi ti si dvomila nad me-1 noj in nad mojo ljubeznijo. Ali si me manj ljubila, ko si | dvomila nad menoj in nad mojo ljubeznijo?" "Oh. Ludvik, ali je sploh mogoče? Odpustiti ti nii ni» treba, kajti nikdar se nisem hudovala na tel>e, samo tako neizmerno žalostna sem bila. Ludvik, ali so sedaj res izginili vsi dvomi, ali me v resnici tako ljubiš, kot mora biti, ako hoeeva biti srečna?" "Ali bi bil drugače tukaj, Lona?" pravi in jo poljubi, da obema poide sapa. In Lona mu vrača poljube v veliki blaženosti. Nato pa Ludvik naenkrat vpraša: "Sedaj me skrbi samo še nekaj, Lona — v kakih odno-šajih si v Mr. Stanhope jem? Ali si ž njim žc sklenila kako j pogodbo? Ali si za daljši čas obvezana?" Iiona smeje zmaje z glavo. "Se vedno se ni vrnil; in njegov povratek se je še za en teden zavlekel, toda te dni mora priti." Nežno ji boža lica. "Sedaj si med seboj nimava ničesar več očitati. Lona, kajti nazadnje si tudi ti ravno tako brez glave zbežala, kot jaz oni večer. To naj nama bo grenek pouk, moje preljubo, zlato srce. Kaj takega se med nama ne sme nikdar več zgoditi. Ti in jaz, Lona — morava biti skupaj. Kaj bi počela eden brez drugega?" Lona globoko dahne. "Nikar ne misliva več na to, Ludvik. Bili so bridki časi." 4'In za vse to se imava pravzaprav zahvaliti tvoji mačehi." Senca se razlije čez njen obraz. 11 Na njo niti ne maram misliti, Ludvik. Toda povej mi, kaj misli papa o mojem begu?" "Skoraj ravno tako je bil nesrečen kot jaz. Naročil mi je, da ti izročim.njegovo odpuščanje in tisoč pozdravov. Obljubil sem mu, da te pripeljem domov, Lonn." Malo negotovo ga pogleda. "Ne vem, Ludvik, če bom mogla kaj kmalu iti od tvrdke Stanhope. Najbrže moram najprej odpovedati." Ludvik pa se veselo zasmeje. "Ako hoče tvrdka Stanhope, da se ne ganem od tvoje strani, pa te naj drži. Toda še mnogo se imava razgovori t i. }ia tega ni mogoče v tej sicer zelo lepi in prijazni sobi. Pri-7>ravi se, Lona, da prideva enkrat ven, potem pa bova videla, kje moreva najti kak primeren prostor, da si bora mogla od srca govoriti." Tomu žari celi obraz ko čez nekoliko časa spremi Lono in Ludvika k avtomobilu, s katerim ee je Ludvik pripeljal; in z velikim priklonom odpre vrata. Ludvik mu zopet da napitnino, Lona pa pravi smeje: "Rekel mi je, da si star gospod, Ludvik." Tom se zasmeje. "Miss Strassman ne bi prišla v sprejemno sobo, ako bi ji Tom rekel, da čaka na njo kak mlad gospod. Tom je zvit." Ludvik smeje poseže v žep in da Tomu zopet napitnino. "Tom je bil zelo zvit," mu pravi v priznanju. Avtomobil odpelje, Tom pa smeje spravi bogato napitnino T zep. (Dalje pnhodnji«.A 1937 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 Wert 18th Street menjavati tisočake v trgovinah. Sodni dvo£ je nato razglasil sodbo: Senat je spoznal obtoženca za krivega ter obsodil ga na dosmrtno ječo ter trajno izgubo državljanskih pravic. NEZNANA BOLEZEN V SIBIRIJI. Nemški berlinski listi poročajo iz Moskve, da e je v za-hodnji Sibiriji začela ra/-irjati neznana nalez'jiva bolezen. Samo okoli Bajk*ri-:t stoji ; pred nerešoTio u-Tanko. Tz okolice članov znanstvene ; -k špedicijo na pri pove ln njo. da i posamezni člani okespedicijo ; trde, da jo vzrok bolezni preslaba prehrana tamkajšnjega prebivalstva. LETNIK KER2ETOVEGA "ČASA'f c j ; dobi tisti, ki nam pošlje POL-: LET S O naročnino za novega naročnika. Kdor nam pošlje j CELOLETNO naročnino za j novega naročnika dobi DVA LETNIKA "ČASA". na razpolago je le se nekaj letnikov, zatc se potrudite in pošlji te Čimprej • Vsak letnik obsega nad 40( strani najzanimivejšega čtiva povesti, poljudnih razprav — i političnih in gospodarskih — zanimivosti in koristnih nasve tov. najbolj primerno in pripravno otivo za se- DANJE DOLGE VEČERE UPRAVA "Glasa Naroda" Advertise in 'GWN«rocUT* jastimi polplati, s katei'mi je neslišno hodil ter se zve. er p< dal zopet v zasedo. Napadel jc Žunka od zada i ira z udarcem pobil na tla ter vzel poštno vrečo. Sekiro je odvrgel na bližnji njivi, z vrečo pa je odšel v svoje stanovanje, ter jo tam naslednjega dne prereza 1 in po-; bral iz nje denar. Vrečo > pismi pa je skril na Mnnoljcvem seniku. Komaj j«* morilec po zločinu prišel domov, se je tukoj preobul ter se podal nat-» po kolo ] vozu naravnost ha mcslo zločina. Tam je našel gručo ljudi, ki so ogorčeni in žalostni stali okrog pobitega /unka ter i mu skušali pomagati. Adler sije pomešal med n.je. «pra-evai. kaj se je zgodilo ter začel na*o z vso ostrostjo obsoi-iti gnusen zločin. Pomagal je nositi Znn-j ka na njegov dom. ostal n. >•.: .1 časa polog svoje žrtve ter je k;:-jzal silno ogorčenje nad zverinskim človekom, ki je pobil