GEOGRAFSKI OBZORNIK POLIT IČNOGEOGRAFSKI K O N G R E S Anton Gosar Mednarodna geografska zveza (IGU) In njena »Ko- misija za mednarodno karto sveta« (ustrezneje »Komi- sija za politično geografijo«) sta Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani poverili organizacijo letnega mednarodnega političnogeograf- skega posveta. Zveza geografskih društev Slovenije in zgoraj omenjena ustanova ljubljanske univerze sta obli- kovali naslov prireditve »Politična geografija v 21. sto- letju - razumeti prostorsko stvarnost in (u)videti prihodnost« - »Political Geography in the 21" Century: Understanding the Place - Looking Ahead« in k sode- lovanju oziroma izvedbi povabili še hrvaške (Hrvatsko geografsko društvo) in italijanske geografe (Universi- ta degli Studi, Trieste). Posvet je potekal med 24. in 27. majem 2000 na dveh lokacijah v Sloveniji in zamejs- tvu (v Gorici in Portorožu) ter na terenu (Gorizia/Go- rica - Nova Gorica - Arnoldsteln/Podklošter - Tarvisio/Trbiž - Portorož/Portorose in po Piranskem zali- vu). Strokovna postkonferenčna ekskurzija v Bosno in na Hrvaško (Ljubljana-Sarajevo-Mostar-Knin-Ljublja- na) je nadaljevala delo še za štiri dni. Posvet so, ob tu podpisanem predsedniku organizacijskega odbora, sooblikovali še dr. Maria Paola Pagnini, profesorica tržaške univerze, dr. Mladen Klemenčič, glavni ured- nik hrvaškega Leksikografskega zavoda v Zagrebu, dr. Milan Bufon, raziskovalec in docent Znanstveno-ra- ziskovalnega središča v Kopru in mag. Igor Jurinčič, sodelavec Turistice - Visoke šole za turizem iz Porto- roža. Glede na strokovno prestižnost posveta in predvi- deno odmevnost v javnosti je Oddelek za geografijo oz. ZIFF - Znanstveni inštitut Filozofske fakultete že na pomlad leta 1999 pristopil k najavi prireditve. V ta namen je namenil lastna sredstva za celostno podobo, koordinacijo in tisk prvega vabila (v angleščini). V na- javi so bili navedeni razlogi za organizacijo posveta ter cilji, ki si jih je kongres zastavil. Alpsko-jadranski prostor je bil, skupaj s sosednjim balkanskim, tradicio- nalno in dolgoletno območje napetosti (»železna zave- sa«) in konfrontacij (I. svetovna vojna) - zaradi česar je organizator posveta zastavil naslednje smernice: • opredeliti sodobno politično-geografsko teorijo iz evropske perspektive; • predvideti posledice evropskega združevanja in širi- tve Evropske zveze; • postaviti geopolitične temelje za bodočo »skupno evropsko hišo«; • analizirati svetovne demografske trende in oprede- liti migracijske tokove v Evropi; • raziskati sedanje in predvidene politične in ekonom- ske trende v Vzhodni/Srednji Evropi, vključno z območjem Balkana; • preveriti uspešnost prekomejnega sodelovanja, še posebno v okvirih številnih Evroregij; Udeleženci političnogeografskega posveta v Portorožu (foto: Foto color laboratorij, Portorož). 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK • prostorsko analizirati post-komunistično politično podobo, s posebnim oziroma na volilne trende in civilno družbo; • obravnavati etnično-geografske vsebine in položaj evropskih manjšin ter oblikovanje nacionalne teri- torialne identitete; • raziskati sovpadanje politično-geografskih vsebin oz. problematike s turističnimi migracijskimi tokovi; • proučiti zgodovino oz. zgodovinsko pogojenost poli- tične geografije v 20. stoletju, opredeliti njen seda- nji položaj in pomen ter zastaviti smernice za politično-geografska raziskovanja v 21. stoletju. Za mednarodni posvet Political Geography in the 21s' Century: Understanding the Place - Looking Ahead se je prijavilo 86 znanstvenikov iz 20 držav sveta (Avstrija, Belgija, Egipt, Francija, Hrvaška, Ita- lija, Izrael, Irska, Južna Afrika, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Češka, Poljska, Romunija, Rusija, Slove- nija, Švica, Velika Britanija in ZDA). Vtem številu niso zajeti ugledni italijanski in slovenski politiki ter odgo- vorni znanstveni in pedagoški delavci, ki so posvet poz- dravili. Niti ni v tem številu zajetih okrog 30 študentov ljubljanske univerze, ki jim je Politična geografija štu- dijska usmeritev. Ob upoštevanju novinarjev in drugih zainteresiranih poslušalcev se je posveta udeležilo okrog 150 oseb. Referati so bili razporejeni v štiri ple- narna zasedanja, na katerih so prednostno nastopili vabljeni predavatelji in prireditelji posveta, ter po dese- tih konkurenčnih si tematskih sekcijah. 38 referentov je nastopilo v sekcijah, ki so bile izključno v domeni organizatorja - Oddelka za geografijo Filozofske fakul- tete, 23 referentov pa je predstavilo svoje prispevke v sekcijah, ki sta jih deloma promovirali in organizi- rali Ljudska univerza iz Trsta v Italiji in ZRS - Znans- tvenoraziskovalno središče iz Kopra v Sloveniji. Plenarna zasedanja so podrobneje obdelala nasled- nje vsebine: • Razumevanje politično-geografske preteklosti, • Alpsko-jadranski prostor, • Nova Evropa, • Vizija (politično-geografskega) znanstvenega dela v 21. stoletju. Med neke vrste plenarno zasedanje lahko uvršča- no tudi ekskurzijo po avstrijsko-italijansko-slovenski tromeji, kjer je organizator ob sodelovanju gostiteljev uspel opozoriti na uspešne projekte čezmejnega sode- lovanja. Prav tako gre v to skupino prezentacij šteti tudi ekskurzijo po Piranskem in Tržaškem zalivu, kjer je bilo ob pomoči italijanskih (dr. M. Antonsich) in hrvaških (dr. M. Klemenčič) kolegov moč nakazati različne mož- ne rešitve tozadevnega slovensko-hrvaškega mejnega spora. Konkurenčne, panelne seje so obdelale nasled- nje aktualne politično-geografske teme: • Istra - most med narodi (Geopolitika Italije v raz- merju do srednje- in vzhodnoevropskih držav) (tema je bila predmet dveh panelnih razprav), • Srednja in Jugovzhodna Evropa, • Geografija demokracije, • Sodobni evro-azijski geopolitični problemi, • Mejni spori in možne rešitve, • Evropska geopolitika, • Meje in obmejna območja v novem tisočletju (tema je bila predmet dveh panelnih razprav), • Geografija globalizacije. Vsebine, ki so jih posamezniki predstavili, so bile večinoma rezultat dolgoletnega raziskovalnega dela. Vodilni svetovni politični geograf in avtor številnih učbenikov in strokovnih razmišljanj dr. Peter Taylor je, na primer, predstavil raziskavo, s katero se ukvarja že 1 8 let v želji pokazati pot za novo, sodobnejšo ure- ditev sveta. Večstoletno funkcijo nacionalne države naj bi (ponovno) nadomestila/zamenjala mesta in njih vpliv- na območja. Drugi referenti so prednostno prikazali aktualno stanje njihovih trenutnih raziskav, mlajši znanstveniki pa so poročali o lastnih disertacijah. Organizator namerava izdati zbornik izbranih, na prostor Srednje in Jugovzhodne Evrope naravnanih refe- ratov. Datum izdaje zbornika predvidevamo za prve mesece leta 2001. Organizator je prejel ponudbo dr. Davida Newmana, urednika revije Geopolitics, da v omenjeni reviji objavi prispevke, ki zadevajo evro-azijski prostor, posebno Bližnji Vzhod. Večja založ- niška hiša je izrazila željo po objavi tem, ki zadeva- jo globalizacijo v posebnem zborniku - knjigi. Predsednik organizacijskega odbora je prejel tudi ponudbo urednika dr. H. van der Wustena, da kot gostujoči urednik uredi enega od zvezkov revije Geo- Journal (Kluwer Publ.) na temo Nova Evropa. II. M E D N A R O D N A KONFERENCA CHIDREN'S IDENT I TY & C I T I ZENSH IP IN EUROPE (CiCe) Karmen Kolenc - Kolnik Od 3. do 6. maja 2000 je v Atenah na Univerzi Patras in Univerzi Atene potekala druga mednarodna konferenca, namenjena predstavitvi raziskav o identi- teti otrok in državljanski vzgoji v Evropi. Svoja dogna- nja je z različnih strokovnih vidikov predstavilo okoli 50 udeležencev iz skoraj vseh evropskih držav. V še- stih tematskih sklopih, ki so imeli tri različne načine pred- stavitve (tematski plakat, 10 minutna predstavitev in 20 minutna predstavitev z diskusijo), smo slišali socio- loške, ekonomske, zgodovinske, pedagoške, psihološ- ke in tudi geografske poglede na izobrazbo in vzgojo različnih starostnih skupin mladih Evropejcev. Slovenijo sva zastopali nacionalna koordinatorka CiCe projekta dr. Jana Bezenšek in jaz. Dr. Bezenš- kova je predstavila tako učni načrt kot učbeniško gra- divo predmeta državljanska vzgoja ter prve izkušnje in odzive dijakov in profesorjev nanju. Sama sem v sku- pini Mladi in identiteta predstavila raziskavo Vpliv geo- 22