Institucionalna in socialna inkongruenca mestne skupnosti Author(s): Drago KOS Source: Urbani Izziv, No. 16/17, PRENOVA (oktober 1991 / October 1991), pp. 96-99 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180580 Accessed: 22-10-2018 08:43 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 22 Oct 2018 08:43:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms Št. 16, 17/1991 Drago KOS Institucional- na in socialna inkongruenca mestne skupnosti Staticnost prostorsko socialnih struktur Osnovno izhodišče pri obravnavi ko- munalnega sistema je princip prek- rivanja: insti tucionalna prostorska struktura naj bi predstavljala ceļoto družbenih interakcij v določenem prostoru. Ta teoretična predpostav- ka v praksi seveda ni v ceļoti ures- ničljiva. Vedno prihaja do večjega ali manjšega razkoraka med insti tu ici- onalno strukturo in ceļoto družbe- nih interakcij v določenem prostoru. Vsak formalni sistem ima svojega dvojnika, tj. neformalni sistem, kije istočasno tudi zunanje okolje for- malnega sistema. Med oběma ni- vojema seveda obstaja povezava oz. soodvisnost To pomeni, da vëlike razlike med formalnim in neformal- nim sistemom povzročajo tudi velike napetosti med oběma nivojema. Če uporabimo fizikalno analogijo, bi lahko řekli, da so razlike možné, vendar pa se napetost povečuje z naraščanjem razlik med oběma sis- temoma. Na konkretni ravni to pomeni, da naj bi bil npr. komunalni sistem ur- banih skupnosti v največji možni meri kongruenten s ceļoto družbě - nega življenja v mestu. Veliká od- stopanja od tega pravila povzročajo blokado in konflikte, kar rezultira v neučinkovitosti konkretne prostor- ske organiziranosti. S tega izhodišča si lahko pojasnimo mnoge doseda- nje reorganizacije "komunalne" stru- kturiranosti mesta Lj ubijane. Stalna reorganizācija prostorske organizi- ranosti ni značilna zgolj za povojno "revoluçionarno" pbdobje. Tudi za predvojno Jugoslavijo so značilne mnoge reforme oz. spremembe na tem področju (*). Pogosto spremin- janje - združevanje ali razdruževanje. prostorsko-političnih enot je seveda mogoče obravnavati le v neposred- ni povezavi na aktualne poli tiene razmere. Jasno je, da je prostor- ska upravnopolitična organ iziranost eden temeljnih vzvodov délovanja vsake konkretne oblasti. Pogosta menjava režimov torej sama po sebi pomeni tudi veliko verjetnost večjili sprememb na tem področju. Iz prekrivanja formalnega in nefor- malnega sistema sociološka analiza izpostavlja omejitve pri vsakokrat- nem spreminjanju pros tors kopoli- tične organiziranosti. S sociološkega vidika (pre) pogosto spreminjanje prostorskopolitičnih meja naletí na relativno konstantně omejitve, ki iz- virajo iz pogojno řečeno "statično- sti" prostorsko-socialnih struktur. Dinamika spreminjanja konkretnih lokalnih skupnosti je omejena fizi- čno, ekonomsko, tj. materiálno, zgo- dovinsko itd. Vsi ti dejavniki pov- zročajo relativno visoko rezistent- nost obstoječih lokalnih skupnosti, ki so lahko v direktnem nasprotju z obstoječo úpravno- poli tično organi- ziranostjo. Lokalizemkotsinergetski účinek mnogih dejavnikov je močan dejavnik, ki se mu ne more izogniti nobena reorganizācija. "Naključnost" posegov S sociološkega vidika so bile mnoge spremembe v bližnji preteklosti pri nas nedvomno enostranske. Izhajale so iz predpostavke, da lokalna skup- nost ni avtonomni element v prostor- ski organiziranosti in da ga lahko v precejšnji meri ignoriramo. Zaradi tega je nastal velik razkorak med upravno-politično organiziranostjo i tradicionalno oz. zgodovinsko for- miraniini lokálními skupnöstmi. Še vedno obstoječa temeljna družbe- nopolitična skupnost, tj. občina je konstrukcija, ki se v Sloveniji npr. le redko prekriva z zgodovinsko nas- talo lokalno skupnostjo. Še naprej to velja npr. za relativno maj hne občine v Zasavju ali pa npr. za občini Piran in Izola na obali. Največja razlika med formalno inslitucionalno orga- niziranostjo in prostorsko skupno- stjo v sociološkem pomenu pa pri- haja pri večjih občinah in pa seveda pri večjih mes tíh. V prvém je več manjših lokalnih skupnosti umetno oz. nasilnovključenovširši úpravno politični okvir, v drugem primeru pa gre obratno za umetno delitev neke zgodovinsko nastale skupnosti z jav- no identité to. Ljubljanski primer je dejansko kon- kretna ilustrācijā oběh "nasilnih" po- segov. Mesto je razdeljeno na občine, tj. na enote brez jasne zgodovinsko oblikovane identitete. Tako oprede- ljeni predeli mesta seveda tudi niso lokalne skupnosti v sociološkem pomenu. Pravzaprav bi těžko našli argumentacijo, zakaj je mesto raz- deljeno na pet občin. Najpogosteje navedeni razlogje velikost Dejansko bi bila enotna mestna občina daleč večja kot vse druge v soseščini, ven- dar pa tudi obstoječa razdelitev ni preprečila, da npr. občina Center zlasti po ekonomskih kazalcih ne bi bistveno odstopala od povprečja. Po drugi strani pa so mestnim občinam priklj učeni obsežni periferní rumini predeli, z mnogimi kraji, ki se v so- ciološkem smislu bistveno razliku- jejo od mestnih skupnosti. Na ta. náčin predstavljajo ljubljanske ob- čine v sociološkem smislu nedvo- men paradoks. Těžko bi ocenili, kakšne posledice je povzročila kon- kretna upravno-prostorska organi- ziranost Ljubljane in okolice. Prav gotovo pa bi le těžko našli sociološko argumentacijo za obrambo obstoječe ureditve. Mesta nasploh in seveda tudi Ljub- ljana so v asociološkem pogledu po- sebne skupnosti z oblikovano iden- ti te to, ki jih zaradi velikosti lahko razdelimo' npr. v manjše úpravné enote, vendar pa je to lahko le teh- nično-organizacijska delitev. V so- ciološkem smislu pa tako veliko mesto, kot je Ljubljana, prav go- tovo tvoři ceļoto, kar pomeni, da so razlike znotraj mesta relativno manjše kot pa razlika med me- st om in okolico. Upťavno-tehnični moment, ki večkrat nas topa kot raz- log, zaradi katerega je mesto razde- ljeno, z razvojem (informacijskih) tehnologij še dodatno izgublja na pomenu. Tehnoloģija omogoča večjo koncentracijo in istočasno tudi večjo dekoncentracijo. Vse rutinske inter- akcije, ki jih opravlja določena me- stna úprava, so torej v vedno večji meri neodvisne od prostorskega ok- vira. Povsem drugače pa je seveda z nerutinskimi interakcijami, ki zah- 96 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 22 Oct 2018 08:43:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV Razmišljanja št. 16, 17/1991 tevajo dogovoijeno politično uskla- jevanje, in z interakcijaini na osnovi "prostorske sociabilnosti". Ta dva ni- voja sta velikokrat pomešana, kar lahko povzroči precejšnje nespora- zume. Dosedanje ra/iskovanje upravno-politične organiziranosti mesta Raziskovanje komunalne dejavnosti pri nas je bilo před časom precej razvita dejavnost, ki pa se ve či noma ni koncentrirala na identifikacijo modela, ki bi v največji možni meri prekrival zgodovinsko oblikovano lo- kalno skupnost in úpravno politično institucionalno organiziranost. Vpliv nekega hipotetičnega idealnega, ide- ološko mocno podprtega medeia, je bil tako močan, daje nastalo ogrom- no literature o jugoslovanskem ko- munalnem sistēmu, katere vloga je bila predvsem iskanje "znanstvene" argumentacije za model, kije nastal kot bolj ali manj utopična orga- nizācija revolucionarnih ciljev. Zelo skromno pa je bilo raziskovanje socioloških elementov za konstruk- cijo konkretnega institucionalnega úpravno političnega modela. V ta okvir lahko uvrstimo nekatere jav- nomnenjske raziskave v Mariboru, ki so bile ena od neposrednih spod- bud za reorganizacijo mestnega ko- munalnega sistema. Tudi v Lj ubijani so bile že izvedene podobne razis- kave, ki pa so ostale vedno le na" "infomiativni" ravni. Glavno mesto je bilo v tem pogledu iz "razumljivih" razlogov težje osvojljiva "trdnjava".** Socialna identiteta mest n ih občin Ljubljančani so predvsem Ljubljan- čani. Občine kot fonnalno institu- cionalno zelo močne entitete niso izoblikovane tudi kot lokalne skup- nosti v sociološkem smislu. To je nedvoumno razvidno iz spodaj na- vedenih stališč. (tabela 1) Že na tej "metaiizični" ravni lahko torej opazimo, da ljubljanske mestne občine niso skupnosti v sociološkem pomenu oz. v smislu, kot so bile normativno zastavljene. Dejansko si veijetno skoraj nihče ne domišlja, da je mogoče mestne občine obravna- vati v tem smislu. Lahko so zgolj ožje úpravné enote neke širše entitete, ki ima sociološko jasno izraženo iden- titě to. Že takoj tukaj bi torej lahko izpeljali sklep, da je obstoječi ko- munalni sistem v Ljubljani inkon- gruenten s socialnim sistemom. Konkretno receno, mestni občini, kljub vsej institucionální organizi- ranosti, manjka eden bistvenih ele- mentov, da se realno konstituira kot skupnost, tj. jasna sociálno razpoz- navna identiteta. Občine so v zavěsti večine Ljubljančanov zgolj abstrak- tne institucionaln politične organi- zacije. Odnos do sprememb Vtis, da občine, ki naj bibile temeljna družbena in politična skupnost, v zavěsti prebivalcev dejansko ne de- lujejo na ta náčin, potrjuje velik delež tistih vprašanih (več kot četrtina), ki meni, da vprašanje teritoriálně raz- deljanosti mesta na občine dejansko sploh ni pomembno. (tabela 2) Ne glede na to, de se s takšnim stališčem ni mogoče strinjati, pa je takšno mnenje potrditev teze o av- onomnosti mestne lokalne skup- nost , ki živi svoje življenje ne g ede a morebitno aktualno upravnopoli- ično organiziranost Skr tka a ta náčin več kot e a četrtina vprašanih kaže določeno stopnjo "igno ance" do formalno institucionálně struk- ture mesta. Takšno mnenje seveda je ljemo zgolj kot prepričljiv indi- kátor avtonomnosti mestne skup- nosti. Velik delež meščanov, ki jih ta nivo organiziranosti mesta ne za- nima, si lahko razlagamo tudi s sta- njem politične kultuře pri nas. Umik iz te sfere je bil za veliko število ljudi najboljša obramba pred imcional- im in hipertrofičnim političnim si- stemom. Zaradi tega neskladnost med fonnalno iristitucionalnimi po- litičnimi strukturami in nefonnalno sociálno sferovnajširšem smislu niti ni bila zelo opazna. Dejansko sta obe sferi živeli dokaj avtonomno, ena po- leg druge. Le za manjšino, tj. 14 % vprašanih, je upravnoteritorialna razdelitev zelo pomembno vpraša- nje. V splošnem javnem mnenju nor- inativistična ureditev torej ni naj bolj piisotna, kar je ugotovitev, ki ne pre- seneča. Vprašanje pa je, v kolikšni meri so doganjnja v novejšem času vplivala na ta odnos oz. v kolikšni meri se je tudi ta nivo politične kul- tuře spre měnil, tj. razvil. (tabela 3) Tabela 1 ALI SE VI POČUTITE PREDVSEM LJUBLJANČANA ALI OBČANA SVOJE OBČINE (Šiške, Most, Centra ...)? - počutim se predvsempripadnika svojega kraja, predela v mestu 23,2 - počutim se predvsem pripadnika svoje občine 10,0 - počutim se predvsem pripadnika mesta, kot Ljubljančan 58, 7 - neopredeljen 8,1 Tabela 2 ALI SE VAM ZDI VPRAŠANJE O TEM, KAKO JE OZ. KAKO NAJ BO LJUBLJANA TERITORIALNO RAZDELJENA NA OBČINE, POMEMBNO ALI NE? - zelo pomembno 14,0 - pomembno 31,5 - kakor se vzame, ne vem 19,9 - ni pomembno 26,3 - sploh ni pomembno 8,3 Tabela 3 VZADNJEM ČASU SE PONOVNO POJAVLJAJO PREDLOGI O REORGANIZACI JI LJUBLJANSKIH OBČIN. SE VAM ZDI SPREMINJANJE SEDANJIH OBČIN IN MESTA SMOTRNO ALI NESMOTRNO? - je smotrno 46,0 - nismotrno 28,8 - ne vem, neopredeljen 25,3 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 97 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 22 Oct 2018 08:43:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 16, 17/1991 Dokaj veliká relativná vecina pod- pírá reforme na tem področju. Delež vprašanih, ki menijo, da je náčin upravnopolitične organiziranosti mesta pomembno vprašanje, se sko- raj v ceļoti ujema s številom tistih, ki menijo, daje spreminjanje sedanjih občin smotrno delovanje. To so se- veda dokaj logične povezave. Tisti, ki kritično razmišljajo o dosedanji or- ganiziranosti, so logično tudi najbolj naklonjeni spremembam na tem po- dročju. Znova pa je několiko pre- senetljiv visok delež "opozicije".*** Če dobljene ugotovitve obravnavamo kot indikátor "reformističnega po- tencíala" med mestnim prebival- stvom, je možno ugotoviti, da sò stališča, ki podpirajo spremembe, v relativní višini. Vendar pa ne bi bilo smotrno zanemariti tudi relativno vi- sokega deleža pasivnih opazovalcev in približno enakega deleža nasprot- nikov ponovnega spreminjanja ob- stoječega stanja. Kerjejavno mnenje dokaj dinamična kategorija, so mo- žné tudi hitre spremembe, predvsem če se aktivira dosedaj pasivnější del mestne populacije. V precejšnji meri je ta možnost odvisna tudi od aktualne klime v mestu, tj. od potez aktualne mestne oblasti. V času po volitvah centralna mestna oblast še ni dokazala, da obviad uje politični prostor v tolikšni meri, da bi bila sposobna izvesti radikal- nejšo upravnoteritorialno reorga- nizacijo. Prav nasprotno, mnoge konkretne poteze so pokazale veliko stopnjo ustvaijanja koníliktnosti, tudi pri reševanju relativno enostav- nih problemov. (Ne)koristnost sprememb Upravno-prostorske ureditve mesta ni mogoče skrčiti zgolj na tehnično organizacijsko plat Politična dimen- zija je s tem neposredno povezana, zaradi česar tudi reorganizācija ne bo zgolj "organizacijsko" vprašanje. Na obci javnomnenjski ra viii pa je seveda těžko ločevati ti dve dimenziji. Z vprašanji srno poizkušali zajeti predvsem pragmatično raven, tj. odnos do obstoječe komunalne or- ganiziranosti skozi prizmo "korist- nosti", kot jo dojema konkretni meščan. (tabela 4) Relativno večinsko je mnenje, da bi "občani" z združitvijo mestnih občin pridobili. Vendar pa je očitno, da je ta tema že několiko preabstraktna za obče javno mnenje. Tako si lahko razlagamo številne neodločene in ti- ste, ki vidijo v združitvi tako dobre kot tudi slabe strani. Nezanemarljiva paje tudi skupina, kije prepričana, da združitev ne bi bila v interesu občanov. Pri podrobnější opredelitvi (ne)koristnosti razdeljenosti mesta na pet občin sta na pivem mestu dve "nasprotujoči" si izbiri. Obstoječaor- ganiziranost naj bi najbolj kořistila politikom, omogočala naj bi tudi boljšo dostopnost upravnih služb. Prva modalitě ta spada nedvomno v klasičen register kritik političnega sistema in politikov. V tem okviru je razvejan oz. "diferenciran" komunal- ni sis tem neustrezen, ker predpo- stavlja veliko število bolj ali manj "zajedalskih" politikov. Sistem, ki koristi zgolj politikom, seveda nika- kor ne more biti dober. Nasprotno pa je sistem, ki omogoča "lažjo dostop- nost" z vidika javnosti, nedvomno Tabela 4 ALI MENITE, DA BI OBČANI VAŠE OBČINE KAJ IZGUBILI ALI PRIDOBILI, ČE BI SEDANJIH PET LJUBLJANSKIH OBČIN ZDRUŽILI V ENO SAMO? - bi izgubili 17,1 - bi pridobili 32,6 - oboje, niti eno niti drugo 26,7 - ne vem, neodločen 23,6 Tabela 5 - OCENÍTE, V KOLIKŠNl MERI RAZDELITEV LJUBLJANE NA PET OBČIN KORISTI OZ. ŠKODUJE: zelo koristi ne škoduje zelo ne vem koristi koristi škoduje neodi. razvoju Ijubljanskega 4,7 22,8 24,0 17,9 4,0 26,5 gospodarstva razvoju šolstva, 4,2 24,6 24,2 20,0 4,4 22,6 zdravstva, kultuře lokálním politikom 14,2 31,5 14,4 9,0 3,3 27,6 prebivalcem ožjecja 3,2 27,8 24,0 11,2 2,1 31,8 mestnega območja prebivalcem okoliških, 2,8 24,2 26,3 13,1 3,2 30,4 primestnih krajev razvoju celotne regije 3,7 24,7 24,0 17,2 3,3 27,1 prebivalcem moje 4,5 29,0 24,4 12,3 2,9 26,9 občine razvoju Ljubljane kot 5,1 21,2 24,0 15,9 6,2 27,7 univerzitetnega mesta in mesta znanosti dostopnosti upravnih 7,9 30,8 18,6 11,0 4,0 27,7 služb občanom Tabela 6 NAVEDLI VAM BOMO NEKAJ VARIANT PREOBLIKOVANJA LJUBLJANSKIH OBČIN, VI PA NAM POVEJTE, ZA KATERO BI SE VI ODLOČILI? - odpraviti bi bilo potrebno vseh pet občin in jih ponovno združiti v eno samo Ijubljansko občino 28,1 - občina Center in mestni predeli preostalih občin naj se združijo v eno občino, kraji iz okolice pa naj oblikujejo svoje občine 21 ,1 - vse sedanje občine naj ostanejo, le več pristojnosti naj se přenese na Skupščino mesta Ljubljane 20,4 - ostane naj tako kot je 21,2 - kaj drugega 1 .0 - -ne vem, neodločen 8,1 98 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 22 Oct 2018 08:43:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV CXgg3P Razmišljanja št. 16, 17/1991 dober. Tako sino přišli do ambiva- lentnega rezultātā, (tabela 5) Poudariti paje treba, da združevanje občin ni nujno povezano ludi z zma- njšano dostopnostjo upravnih služb občanom. Tu sta pomešana dva principa. Neka úpravna enota je lah- ko centralizirana, pa kljub temu pro- storsko decentralizirana, tj. dos top- ná. Ta tehnično-organizacijski prin- cip je z razvojem informacijskih teh- nologij vedno lažje zagotovili. Možné variante orģaniziranosti mesta Glede osnovne smeri spreminjanja obstoj ečega komunalnega sistema ni nobenega dvoma. Le dobra pětina vprašanih se zavzema za obstoječe stanje, ostali z izjemo neopredeljenih pa podpirajo eno od oblik večje cen- tralizacije mesta, (tabela 6) Najmočnejši so prav dosledni "cen- tralis ti" tj. tis ti, ki se zavzemajo za združitev vseh petih občin v eno sa- mo mestno občino. Několiko manj podpore je dobila va- rianta, ki predvideva združitev zgolj mestnih predelov. Perifērija naj po- temtakem ne bi bila upravnopoli- tično neposredno povezana z me- stoni. Skoraj povsem enako število vprašanih se zavzema za previdnejše združevanje, ki ne bi od pravilo ob- stoječe občinske pentagonale v me- stu. Centralni mestni nivo naj bi okrpili le z več pristojnostmi. Několiko presene tlj iva in z zgoraj predstavljenimi stališči nekonsi- stentna Je ugotovitev, da relativná večiņa Ljubljančanov ne nasprotuje ternu, da so obsežni nemestni (neur- bani) predeli úpravno politično při- druženi mestu. Tá rešitev se jim zdi celo posrečena povezava mesta in zaledja. Tu je potrebno spomniti, da v anketi niso bili zajeti prebivalci teh predelov, tako da analizirana stališča predstavljajo zgolj mnenje "meščanov". Nedvomno pa bi bilo zelo relevan tno pridobiti tudi sta- lišča mnogih perifern ih krajev, predvsem tistih, ki že po sedaj veljavnih kriterijih izpolnjujejo pogo- je za formiranje lastne samostojne občine. (tabela 7) Kljub ternu da Ljubljančani direktno ne nasprotujejo úpravno teritorialni povezavi mesta in podeželja, pa tudi ne nasprotujejo ternu, da bi posa- mezna satelitska naselja ne mogia postati samostojne občine. Medvode se zdijo absolutni večini vprašanih primeren sedež samostojne občine. Tudi občinski "separatizem" je torej povsem legitimna opcija. (tabela 8) Sklep Na osnovi zgoraj predstavljenih sta- lišč reprezentativně populacije Ljub- ljančanov lahko povzamemo nasled- nje generalne zaključke. a) V javnomnenjski zavěsti ljub- ljanske občine niso dobile prav močnega poudarka, kar lahko in- teipretiramo z inkongruenco in- stitucionálně in sociálně struk- turiranosti. Mesto kljub druga- čnim institucionalnim rešitvam sociálno še vedno funkcionira kot enotna skupnosL Mes tne občine so torej s tega vidika zgolj umetne úpravné enote, njihova morebitna . ukinitev oz. transformācija v so- ciološkem smislu rie bo povzročila večjih težav. Fonnalna instituci- onalna organiziranost mesta ima torej v javmomnenjski zavěsti re- lativno majhno težo. Z vidika usklajevanja for alno inst tuci- onálně orģaniziranosti in sociálně strukturiranosti mesta je reor- ganizācija komunalnega sistema nedvomno ustrezen ukrep. Vse to pa seveda ne pomeni, da reor- ganizācija ne bi bila (zelo) težka naloga. b) Smer reorganizacije je prav tako dokaj jasna. Večinskojavno mne- nje je naklonjeno poenotenju oz. združevanju občin v enotno me- stno občino. Takšno usmeritev podpirajp tudi povsem pragma- . tieni motivi. Večiņa je prepričana, da bi bila zdržitev funkcionalno koris tna za delovanje mesta oz. življenje v njem. Odprto ostaja vprašanje konkretnih instituci- onalno-organizacijskih rešitev. Na osnovi úgotovljenih stališč so do- kaj enokovredne tri opcije: a) po- p)olna ukinitev obstoječih petih občin in združitev v eno samo občino; b) ločitev primestnih in ruralnih predelov ter formiranje tako zožene mestne občine in c) ohranitev obstoječih občin, ven- dar pa okrepitev kompetenc mest- nega nivoja. g. Drago Kos,, dipi, soc., Fakulteta za sociologijo, politične vede in novi- narstvo, Ljubljana. Tabela 7 LJUBLJANSKE OBČINE VKLJUČUJEJO TUDI PRECEJ OBSEŽNE NEMESTNE PREDELE (PREDVSEM VIČ-RUDNIK, ŠIŠKA, MOSTE). KAJ VI KOT LJUBLJAN- ČAN MEN ITE O TEM? - to ni dobro, problemi podeželja so povsem drugačni kot mestni 38,3 - takšna družbeno teritorialna organiziranost ne vpliva na mestno problematiko 6,9 - dobro je, da je mesto tako neposredno povezano s svojim zaledjem 41 ,3 - ne vem, neodločen 13,3 Tabela 8 OBČINA ŠIŠKA VKLJUČUJE TUDI RELATIVNO VELIKE IN GOSPODARSKO MOČNE MEDVODE, KI BI PO MNENJU NEKATERIH BILE LAHKO SAMOSTOJNA OBČINA. KAKŠNO JE VAŠE MNENJE? -. mislim, da bi bile Medvode lahko samostojna občina 58,1 - mislim, dato ne bi bilo dobro 19,5 - ne vem, neodločen 22,3 100% recycled paper 100% recikliran papir aus 100% Altpapier 99 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 22 Oct 2018 08:43:29 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms