Posamezna številka Din 1'—. ŠTEV. 14. V LJUBLJANI, sreda, dne 20. januarja 1926. Poštnina plačana v gotovini. LETO III. MMDNI DNEVNIK izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30-—. eodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi s® na vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znaatk^ za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.63S. r*,*trts'^KX3.K varaNMimm ..Triumf SDS“. Treba priznati, da je poslala SDS skromna. Pribicevičev siicd v Ljubljani naziva glavno njeno glasilo kot »Triumf SDS.« Navadno se sicer slave triumfi po veliki in pomembni zmagi. Kakšno zmago Pa je doživela v nedeljo v Ljubljani SDS? Nad kom pa je zmagala, da se more govoriti o zmagi? Vendar ne bo dejalo slavno glasilo SDS, da so bili na nedeljskem shodu nasprotniki SDS v večini in da so ti ploskali? Ali naj bo to zmaga, če ploska pristaš, ki se ga cel teden prej opominja na to delo? Ali naj bo zmaga v tem, da so pristaši SDS obsipavali gospoda Pribičeviča s cvetjem in ga dvignili na ramena? Takih zmag si lahko SDS prav res dovoli vsak dan in prav nobena stranka ji ne bo zavidna. Ali pa misli dično glasilo SDS, da je doživela SDS triumf zato, ker je povedal g. Pribičevič tako nove, tako globoke misli, da je zadivljena vsa Slovenija? Ce je tega mnenja glasilo SDS, potem pa je že celo »triumf« SDS prazen. Resnično! Brez strahu bi se dala razpisati nagrada za tistega, ki bi odkril le eno novo misel, ki jo je povedal g. Pribičevič na nedeljskem shodu. Da je Ireba upravo decentralizirati, je stara stvar, ki pa jo je menda g. Pribičevič spoznal kct zadnji. Da se mora redukcija vršiti na drug način ko sedaj, je tudi stara resnica, ki bi jo mogel g. Pribičevič pred leti s pridem uporabiti, ne pa pristati na to, da se mora izvršiti redukcija na ta način, da bo prišlo na 9 radikalnih 7 demokratskih uradnikov. In prav nič novega hi, da je preganjanje uradništva napačno, novo je le to, če pravi to šef stranke, ki se je s preganjanjem uradništva proslavila. Obračajte govor g. Pribičeviča kakorkoli, nove misli ne najdete v njem. Niti to ni novo, da se tudi g. Pribičevič ni upal reči, da bi bil proti cerkvi. Vse, kar smo že stokrat slišali pc samostojno demokratskih listih, smo slišali v nedeljo še enkrat. Če v popolnejši obliki, o tem ne bomo razmetrivali, ker je irelevantno. Da pa bi kdo doživel triumf, ker je povedal stare resnice, tega še nismo slišali in tak triumf je na vsak način iznajdba SDS in njenega zgovornega časopisja. , Triumf SDS! Vse prej, ko to. je bil nedeljski shed g. Pribičeviča. Samo malo je treba pogledati nazaj v preteklost in primerjati to, kar so generali SDS govorili nekoč in kar je govoril njih prvi vojskovodja v nedeljo! En narod je bil njih geslo nekoč, v nedeljo pa je govoril sr Pribičevič o Srbih, Hrvatih in Slovencih. In kje je ostal v nedeljo veliki centralist, ki je hotel vso Jugoslavijo obleči v eno uniformo? Ni ga bilo, ker tudi SDS je morala osvojiti glavna načela sporazumne politike in zavreči svoje dosedanje metode. Čuden triumf to, kadar trium-fira misel nasprotnika. Pa gospodje pravijo, da so triumfirali zato, ker je pred njihovo politiko kapituliral Radič. Tudi ta njihov triumf je brez cene. Volitve so bile 8. februarja in tedaj se je bil glavni boj. Toda Radiča ta boj ni niti najmanje strl in vsa nasilja in vse volilne Sleparije niso preprečile zmage Radiča, ki je tudi v ječi doživel triumf nad nasprotniki. Oni pomembni govor, s katerim se je izvršila preorientacija HSS, pa je padel šele 27. marca in zanj ima SDS ravno toliko zaslug ko pa Peter Smola, namreč prav nobenih. Kako ne-pobitna resnica je to, se vidi iz tega, da je ravno vsled 27. marca zletela SDS iz Ostra kritika proračuna finančnega ministrstva. Beograd, 20. januarja. Sinoči ob 6. zvečer je bila seja plenuma finančnega odbora in se je na njej razpravljalo o bu-džetu ministrstva financ. Prvi je povzel besedo zastopnik ministra financ minister za zgradbe Uzunovdč. Naglašal ie, da je budžet, kakor je razvidno iz predloga, sestavljen tako, da vsota izdatkov znaša manj kakor v prošlem letu. Izdatki so manjši za 40 milijonov dinarjev, četudi so se upoštevali stroški, ki so bili sprejeti v proračun za solunsko cono. Proračun sestoji v glavnem iz treh skupin: 1. organizacija celokupne finančne uprave, 2. eksploatacija državnih posestev in 3. uprava monopolov. Za oceno izdatkov ministrstva iinanc niso merodajni edino krediti izdatkov, ki jih Vsebujejo te številke, temveč tudi izdatlsi uprave monopolov, ki je pridobitna državna ustanova., Pri tej priliki moram naglasiti, da sem samo zastopnik ministra tinanc. Zato vas prosim, da se s temi kratkimi .zvajanji izvolite zadovoljiti. Minister financ dr. Stojadinovič pride še v teku proračunske debate sem in bo odgovarjal na vaše pripombe in na vašo kritiko vladne finančne politike. Vendar vam pri tej priliki lahko rečem, da se dela na izenačenju davkov najintenzivneje in da se temu vprašanju posveča vsa pozornost, ki jo po svoji važnosti vprašanje tudi zasluži. To vprašanje je predmet stalnega dela vlade, ki je globoko prepričana, da bo ta načrt prenložen narodni skupščini še za časa trajanja proračunske diskusije. Za ministrom Uzunovicem govori ra- I dikal Milan Stepanovič, ki prediaga j znatno redukcijo. Reducira se 1 gene- j ralni direktor, 1 pomočnik generalnega j dii ektorja, 9 pomočnikov direktorja, 7 načelnikov, 61. šefov oddelka, 31 dnspek-( torjev, 9 podnačelnikov, 122 finančnih i preglednikov, 390 finančnih podpregled-j nikov, 21 revizorjev, 5 pripravnikov, 20 inženjerjev, 32 geometrov, 2 blagajnika, 35 knjigovodij, 87 nadzornikov, 19 sekretarjev, 14 arhivarjev, 9 risarjev, 18 pripravnikov, 306 finančnih pripravnikov in 782 zvaničnikov in služiteljev. Vsega skupaj bo reducirancev 2052. Razen teh redukcij se predlagajo ma-tenijelni prihranki, ki znašajo 235,409.000 dinarjev brez prihrankov, ki izvirajo iz redukcije osobja. Dr. Kosta Kumanudi trdi, da budžet ni sestavljen v znaku štednje. Dr. Stoja-dinovičeva dolžnost bi bila, da ta proračun brani, a on je odpotoval v Ameriko. Na svojem potu v Ameriko je imel dr. Stojadinovič nesrečen nastop v Parizu. Odklonil je vsako diskusijo o predvojnih dolgovih v Franciji, ki znašajo 750 milijonov frankov. Preje pa je mnogo obljubljal, preko vsega tega pa je sel o priliki svojega bivanja v Parizu. hV0jo netaktičnostjo in svojim nepri- vlade proti svoji volji in kljub najbolj ogorčenim protestom. Res, sijajen triumf, ki je zagnal SDS v politično brezpo-membnost. In iz te se ne bo izkopala SDS, če prevzema gesla in metode svojih nasprotnikov, ker niso pozabljena nje dejanja. Zato pa tudi ni bil Pribičevičev govor triumf za SDS, temveč za njene nasprotnike, ki so videli, da tudi g. Pribičevič ravno isto trdi kct oni — če je namreč v opoziciji in da je zato najbolje, če ostane v opoziciji, ker se tako najtemeljitejše ozdravi od centralizma. To spoznanje je namreč efekt Pribičevičevega govora. mernim postopanjem je ozlovoljil francoske iinančne kroge, tako da vladni listi to postopanje najstrožje obsojajo. V proračunu so znatno povečani osebni izdatki napram budžetu 1922-23. Dr. Kumanudi kritizira, da so izpuščeni krediti za monopclske gradnje, Zakon o izenačenju davkov še ni dospel pred narodno skupščino, četudi je bil že prvi načrt izdelan pred 3 in pol letu. Ako se upošteva, da sta za njegovo tehnično izvedbo potrebni najmanj dve leti, potem je jasno, da do tega izenačenja davkov še ne bo prišlo tako kmalu. Z obveznicami za vojno odškodnino se dogajajo nenavadni skoki. Od 400 Din so padle na 200 dinarjev in sedaj naj se dvignejo na 300 dinarjev. S tem državnim papirjem se vodi škandalozna špekulacija, v katero je zapleteno mnogo službenih oseb. Takozvani tihotapski fond v ministrstvu iinanc se večji del troši za osebno reklamo in za gotove liste v inozemstvu, ki veliko veljajo, a prihajajo malo med občinstvo. Budžet ministrstva financ je zrcalo celega proračuna ter je izdelan nemarno. 'Nato povzame besedo Uzunovič, ki daje pojasnila v vprašanju pariškega tiska povdarjaječ, da je minister financ šel na pot, da uredi naše dolgove na-prr.m Ameriki. Treba je storiti vse, da se netaktnost proti francoskemu narodu, če se je res zagrešila, poravna in da se naši medsebojni posli tako končajo, kakor to zahtevajo prijateljski odnošaji med nami in Francijo. Dr. Slavko Šečerov kritizira proračun, ker ni centraliziran. Osebni izdatki, se še vedno zvišujejo. Tako je ustanovljeno mesto drugega državnega podtajnika in nekaj novih oddelkov. Poslanec zahteva, da se proračun za državno posestvo Belje priključi proračunu kot aneks, prav tako pa tudi proračun posestva Topolovac. V preračunu izdatkov je tudi kredit šest in pol milijona dinarjev za brezplačne cigarete. Tega je treba črtati. Zahteva dalje, da se takoj px*edloži zakon o izenačenju neposrednih davkov in trošarine. Finančna uprava je slaba. Po pregledih finančnega ministra je bilo v prvih treh mesecih proračuna, v aprilu, maju in juniju, izdano 4Q0 milijonov več, kakor bi se smelo, a finančni minister izkazuje to kot presežek, čeprav je to čisti primanjkljaj. Seja je bila nato prekinjena. Nadaljevala se je ob 10. zvečer. Govorili so Demetrovič, Pušenjak, Vujič in dr. Kulovec. Odgovarjal jim je minister Uzunovič. Proračun je bil končno z večino glasov sprejet ter se je seja zaključila. Naslednja seja je napovedana za danes ob štirih popoldne. Na dnevnem redu je proračun vojnega ministrstva. KDO BO PREDSEDNIK RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 20. januarja. Vprašanje predsednika radikalnega kluba je še vedno na -dnevnem redu. Kakor *nano, ima predsednik Ljuba Zivkovič skoro ves radikalni klub proti sebi. Živkoviča drži le še nekoliko ljudi iz najbližje okolice Pašičeve, med katerimi je tudi Krsta Miletič. Zato je Pašič že pri zadnji rekonstrukciji skušal Živkoviča spraviti v vlado, kar mu pa ni uspelo. Da mu ohrani ugled, je Ljubo Živkoviča še obdržal na mestu predsednika radikalnega kluba, čeprav proti volji velike večine radikalnih poslancev. Otvoitev m* rij iškega pa - lamenta. Budimpešta, 20. januarja. Na včerajšnji izredni seji madjarskega parlamenta je bilo jako viharno. Že zgodaj zjutraj je bila mobilizirana vsa policija in orožni-štvo, ki je blokiralo poslopje parlamenta. Seja se je začela ob 12. Seje se je udeležil tudi poslanec Gombos, za katerega je dokazano, da je sokrivec v falzifikator-ski aferi. V parlamentu sta bili predloženi dve interpelaciji. Pri tej priliki je prišlo do velikih škandalov. Ko je predsednik vlade začel govoriti, je opozicija klicala: »Dajte ostavko! Vi ste fal-zifikatorji! Vaši ministri falzificirajo tuje novčanice! Vi se s silo držite na v!a-di!« Hrup je trajal 10 minut. Nato je Betlilen le prišel do besede. V svojem govoru je poudaril, da niti trenutka ne« dvomi, da nobena vlada, ki ne bi bila čista v vpraašnju odgovornosti, ne •‘‘bi mogla voditi preiskave. Zato on sam želi, da pride celo vprašanje pred parlament. Toda, dokler ne bodo odkrite vse zveze, on ne bo govoril o podrobnostih. Izjavlja pa, da pri vsej stvari niso bile udeležene službene osebe. Pred parlament spada samo vprašanje, ali je odgovorna tudi vlada in koliko je odgovorna. Grof Beth-len dalje izjavlja, da bo madžarska vlada z nezmanjšano energijo nadaljevala preiskavo. Ne sme se zgoditi, da bi kdorkoli hodil okoli z masko. Če eksistirajo tajne sile, je treba tudi njim sneti masko. Imamo moč, da proti vsakomur, ki ogroža javni mir, postopamo z vso energijo. Med svojim govorom je bil ministrski predsednik prekinjen z vzkliki: Demi-sionirajte! Na koncu je bilo vladi izglasovano pooblastilo, ki naj izvede preiskavo v falzifikatorski aferi. SESTANEK MALE ANTANTE DNE 20. FEBRUARJA NA BLEDU. Beograd, 20. januarja. Med Beogradom, Bukarešto in Prago je domenjeno, da se zunanji ministri Male antante sestanejo dne 20. februarja na Bledu. ŠTEVILNE ARETACIJE KOMUNISTOV V BEOGRADU. Beograd, 20. januarja. Politični odsek beograjske policije še dalje v velikem številu zapira komuniste. Včeraj so se izvršile hišne preiskave v stanovanjih vseh bolj znanih članov komunistične stranke. O vsem tem pa policija ne izdaja nobenih poročil. Aretiranih je bilo dosedaj preko 100 oseb. Policija postopa jako energično. Kakor smo izvedeli so bili dosedaj aretirani Markovič, Stepanovič, Miodrag Manojlovič, Nemanja Lazarevič, Dušan Djordjevič in mnogi drugi. Delavci trde, da so policijski organi Kosto Novakoviča, ki je bil tudi aretiran, pretepali in mučili, tako da je bil ves zelen in moder. Dalje pripovedujejo ogorčeni delavci, da so aretirance tako trdo vkovali, da so jim roke postale modre in so otekle. STROSSMAJERJEVA PROSLAVA. Beograd, 20. januarja. Kakor smo do-znali s poučene strani, se letos v v?ej državi proslavi Strossmajerjev dan. Posebno slovesno se bo vršila proslava v Zagrebu, kamor prideta skoro gotovo tudi kralj in kraljica. AHMED BEG ZOGU — KRALJ ALBANIJE. Rini, 20. jan. Kakor javljajo listi, bo 22. t. m. proglašena v Albaniji monarhija. Za kralja bo izklican Ahmed beg Zogu. Pomemben korak naših Nemcev. Politično in gospodarsko društvo Nemcev v Sloveniji je poslalo koroški deželni vladi spomenico, ki jo Slovenija ne smo prezreti. Zakaj naši Nan»ci so- s svojim dopisom koroški deželni vladi dokazali svojo dobro voljo, da se uredi manjšinsko vprašanje ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi na Koroškem na način, ki odgovarja zahtevam moderne demokracije. Zato korak naših Nemcev pozdravljamo m upamo*, da bo privedel do sporazuma obeh narodov. Seveda pa je treba pri tej priliki poudariti, da bi bil korak naših Nemcev brez haska, če bi prezrla koroška deželna vlada apel političnega in gospodarskega društva Nemcev v Sloveniji. Ravno tako pa je jasno, da bi padla na nas težka odgovornost, če ne bi sledili primeru koroške vlade. Korak naših Nemcev mora naleteti na razumevanje i pri koroški deželni vladi i pri naši osrednji, ker šele potem bo mogel bistveno doprinesti k zbližanju nemškega in ju-goslovenskega naroda ter k popolni likvidaciji sedanjih sporov. V interesu miru, v interesu -demokracije je to samo'želeti in zato upamo, da ne bo naša vlada tista, ki bi bila kriva, če bi ostal korak naših Nemcev brez-brezuspeSen. Spomenica nemškega političnega društva. Uvodoma se naglaša v spomenici, da je odbor Političnega društva Nemcev v Sloveniji na svoji seji z dne 16. decembra 1925 na predlog dr. Camilla Morocuttija soglasno sklenil, poslati koroški deželni vladi spomenico. v kateri se med drugim pravi: Zahteve Nemcev v Sloveniji po enakopravnosti in šolskih pravicah so bile dose-daj dosledno odbite z motivacijo, da koroški Slovenci tudi nimajo nobenih pravic. Korcški deželni zbor je dne 10. novembra 1925 sklenil, da preiščeta pritožna^ in šolska komisija razmere slovenskih manjšin na Koroškem. Zastopniki Nemcev v Sloveniji ^pozdravljajo ta sklep in prosijo koroško deželno vlado, da reši slovensko manjšinsko vprašanje na Koroškem v zmislu resolucij ženevskega manjšinskega kongresa in nacionalno-kultur-ile samouprave manjšin. Ker hoče koroška deželna vlada urediti manjšinsko vprašanje koroških Slovencev in ker bi to imelo na sosedne nemške in druge manjšine velikanski vpliv, zato naslavljajo A. P. 1 zastopniki Nemcev v Sloveniji na koroško de-i želno vlado sledečo prošnjo: ' Dajte slovenski manjšini na Koroškem v zmislu ženevske resolucije neomejeno inoi-aost nacionalno-kulturue samouprave in samoodločbe, dajte slovenski manjšini na Ko-yf/škefn šolsko avtonomijo, popolno kulturni avtonomijo! Zastopniki Nemcev v Sloveniji upajo, da bo koroška deželna vlada to storila in dala s tem primer pravične, demokratične, širokopotezne in narodnostno-plemenite manjšin ko politiko! Našemu prosvetnemu ministrstvu pa so poslali Nemci obenem s spomenico posebno spremno pismo, v katerem prosijo prosvetnega ministra, da prouči v Mariboru sprejeto spomenico Nemcev in reši vprašanje kulturne avtonomije nemške manjšine \ Sloveniji. V tem pismu poudarijo paleg tega Nemci, da je denacionalizacija tudi najmanjših drob-cev naroda dane® nemogoča. Sistematična de-nacionalizacija more povzročiti samo ine-dentizem. Nemci v Sloveniji obsojajo irre-dentističn« manjšinsko politiko in hočejo biti loialni državljani, ki morejo kot enakopravni” sodelovati na izgradnji države. To pa je nemogoče, če 70.000 Nemcev v Jugoslaviji nima niti ene samostojne nemške šole. Zato upajo, da njih apel ne bo preslišan. Dvojna morala je vedno napačna in tudi v manjšinskem vprašanju. Če dobe koroški Slovenci svoje pravice, potem jih mi ne moremo in ne smemo odrekati našim Nemcem. Ali pa smo vzrok, da izgube koroški Slovenci vse, kar bi jim koroška deželna vlada z ozirom na apel naših Nemcev > dala. O tem ne more biti nobenega dvoma. Ravno tako pa ne more biti nobenega dvoma, da z ozirom na mnogo težavnejši položaj naših Primorcev bi morali mi tudi sami od sebe dati zgled, kako treba manjšinsko vprašanje rešiti. Naš ponos mora biti v tem, da bo prihodnji manjšinski kongres povedal vsej Evropi, da je Jugoslavija manjšinsko vprašanje rešila'in sicer v soglasju z manjšinami. V tem zmislu apeliramo na osrednjo vlado v Beogradu in pričakujemo, da reši manjšinsko vprašanje tako, kakor ga svobodoljuben narod mora rešiti. Delavske zbornice, njih narodnogospodarski in socialni pomen. Življenje je večen boj med dvema načeloma: med individualnim in socialnim. Prvi je našel svoj najekstremnejši izraz v gospodarskem liberalizmu, ki je proglasil za najvišje načelo gospodarske politike, da pusti proste roke vsakemu posamezniku, drugi v socializmu z zanikanjem proste uporabe zasebne lastnine. Doba popolne gospodarske svobode je ustvarila mogočno kapitalistično produkcijo, ki je sicer prinesla bogato žetev posameznim slojem prebivalstva, na drugi strani pa ■se je pojavilo v vsej grozoti socialno vpraša-nje: kako zboljšati položaj ogromne mase najbednejše ljudske plasti, delavcev, ki je trpela in ginila v raznih podjetjih brez upanja na socialen napredek. Zato je pričela novejša narodnogospodarska veda zahtevati, da država kot čuvarica socialne harmonije z zakoni vpliva na gospodarsko življenje in intervenira v tem boju v prilog ekonomsko šibkejšim. Nastopila je doba socialne politike, katere bistvo je, da se družba zavzame za one sloje, ki so v gospodarskem boju trajno šibkejši in zeve na pomoč državo, občino, sploh razne korporacije, da jim nudijo pomoč in zaščito pri izvrševanju raznih socialnih nalog. Socialno-politična zakonodaja je skušala zaščititi delavski proletariat s tem, da je omejila otroško in žensko delo, določila maksimalni delovni čas za odnasle, uvedla nedeljski počitek, varnostne odredbe v obratih in obvezno zavarovanje, zavarovala plačevanje mezd, zaščitila delovne pogodbe itd. Princip gospodarske samouprave pa zahteva, da se obsežno polje stremljenj in želja, ki jih je uredila svobodna ureditev delovne pogodbe in tehnični razvoj industrijskih podjetij s svojimi novimi delovnimi pogoji, smo-treno uredi in izvrši s sodelovanjem interesentov samih. Zato so posamezne države ustanovile delovne zbornice, kot zakonita predstavništva interesentov na delovnem razmerju, ki sestoje paritetno iz podjetnikov in delavcev, ali pa predstavljajo samo interese delavcev (delavske zbornice). Paritetne zbornice (kamers van arbeid) obstoje na Nizozemskem (1897), dalje v Belgiji Conseils de 1’industrie et du trava; (1887) in v Franciji Conseils du travail (1900). ■ .. V Nemčiji in Nemški Avstnji najdemo po svetovni vojni delavske zbornice kot stranska predstavništva delavcev, v Italiji in Švici pa so te zbornice zasebna društva in večinoma orodje političnih delavskih organizacij. Ureditev delavskih zbornic v naši državi. V naši državi je vprašanje delavskih zbornic urejeno « zakonom z dne 14. junija 1922. Po njem so delavske zbornice razredna predstavništva delavcev in nameščencev na ozemlju kraljevine SHS, katerih naloga je, ščititi njihove ekonomske, socialne in kulturne interese. V bistvu je njihov delokrog trojen: 1. vrše poizvedbe o obrtnih in gospodarskih razmerah v svojem okrožju; 2 oddajajo strokovna mnenja in pritožbe v zadevah, ki se tičejo delovnega razmerja, in 3. vrše razne upravne naloge v mejah zakona. Za delavca ali nameščenca se smatra vsakdo, ki daje svojo telesno ali duševno delovno moč v službo tretjim osebam bodisi za nasrrado bodisi zaradi lastnega izučevanja, kolikor ni ta služba javnopravnega značaja. Delavske zbornice so pravne osebe in sa-mostalna upravna telesa, ki stoje izključno pod nadzorstvom ministra za socialno politiko. Sestoje iz 30 do GO članov in istotoliko namestnikov,« ki jih volijo delavci in nameščenci brez razlike spola, ki so zavezani zavarovanju zoper bolezen in nezgode in so dovršili 18. leto starosti. Glasovanje je tajno in se vrši z listki po proporcionalnem sistemu. Izvoljeni morejo biti samo oni, ki imajo aktivno volilno pravico, so državljani SHS, uživajo vse državljanske pravice, so dovršili najmanj 25. leto starosti ter so nastanjeni stalno in neprenehoma najmanj leto dni v območju dotične zbornice. Svojo dolžnost opravljajo, brezplačno, samo za izgubljene mezde jim more skupščina nuditi odškodnino, ko opravljajo dolžnost v zbornicah. Organa delavske zbornice sta: 1. skupščina (plenum); 2. upravni odbor. Prva je sklepajoči organ v vseh delavskih vprašanjih, drugi njihov izvršilni organ in sicer morajo biti njegovi člani iz krajev, kjer i so sedeži zbornic. Podrobne odredbe o vodstvu zbornic se predpišejo s statuti, za notranje poslovanje skupščine veljajo posebni poslovniki. Sredstva za svoje vzdrževanje nabavljajo zbornice iz doklad na osebe, ki so zavezane zavarovanju zoper bolezen in nezgode, na osnovi skupščinskih sklepov in odobritve ministra za socialno politiko. Ta doklada ne sme presegati 0.5% zasluzita (mezde), ki služi za osnovo odmeri vplačil za zavarovanje zoper bolezen. Ministrstvo za socialno -politiko pa sme po izkazani potrebi in kolikor bi to spoznalo za primerno, odrediti zbornicam izvestno letno subvencijo, da jim omogoča čim uspešnejše opravljanje njihovih poslov. Intervencija demokratične države pa je usmerjena i na to, da usposobi ljudstvo za lastno inicijativo. Na polju delavske zakonodaje je zato usta-novila delavske zbornice, kjer naj pride glas delavske plasti do veljave v vseh njenih živ-ljenskih vprašanjih. Središče vsega delavskega vprašanja j>a tvori delovno razmerje in položaj delavcev vsled lega. Delovni pogoji, delovni red, i -cin njihove izvedbe, vsebina in izvršitev zakonskih določil za zaščito delavcev, brezposelnost, humanitarne naprave so težav n vprašanja, ki naj pri njihovi ureditvi sodelujejo i delavci po svojih delavskih zastopniki!) v delavski zbornici. Poudariti pa je treba, da je delovno razmerje dvostransko, ki ga je mogoče zadovoljivo rešiti samo, če stvorijo delavci in podjetniki kompromis. Vsled vsake spremembe delovnega razmerja so namreč podjetniki neposredno prizadeti. Raditega najdemo v nekaterih državah, kakor smo že omenili, delovne zbornice, ki sestoje paritetno iz delavcev in podjetnikov, pri nas pa bo potrebno vzajemno sodelovanje s trgovskimi in obrtnimi zbornicami. V socialnem oziru ustvarjajo delavske zbornice ožjo sklenitev delavskih interesc.v ter dvigajo stanovsko zavest, združeno z upanjem na zboljšanje socialnega položaja. Njihov vzvišen smoter je, da dvignejo delavstvo gmotno, zdravstveno in etično in mu priborijo primemo mesto v socialnem organizmu. Tako postane delavec deležen modernih kulturnih pridobitev in vzbuja se mu čut solidarnosti v nacionalnih ,in kulturnih vprašanjih. Antagonizem med posameznimi sloji se manjša, ko se prične delavec zavedati svojega važnega poslanstva v narodnem gospodarstvu, da pospeševanje produkcije ni samo stvar kapitalistov, temveč tudi važen interes delavcev. V dosego teh lepih ciljev pa je h koncu treba svariti pred enim: Delavska zbornica ne sme postati orodje politične špekulacije! V dobi parlamentarizma, in sicer že precej skrhanega, katerega senčna stran je, da se važna ekonomska, kulturna in socialna vprašanja obravnavajo več ali manj s političnega stališča, so nujno potrebne stanovske tvorbe, v kojili naj pride izključno strokoven, moment do veljave. Ustava sama predvideva v čl. 44. za izdelavo socialnega in pridobitnega zakonodajstva pridobitni svet, ki pa še žalibog do danes ni oživotvorjen. Ako se bo v zbornici razpasla »politika , je zapisana smrti. To pa se ne sme zgoditi, saj vemo vsi, da je danes, ko nima delavstvo v parlamentu nikakega zastopstva, zbornica edina predsta-viteljica njegovih stremljenj, ki jih naj skuša objektivno zadovoljiti. Zato je iskreno želeti, da vodijo njeno usodo možje z odkritim socialnim čutom in širokim obzorjem, ki more premotriti fini mehanizem gospodarskega in socialnega življenja, in Ki ne bodo toliko govorili o harmoniji in gospodarskem miru, ko urejali dejstva tako, da bo iz njih vzklila socialna blaginja. Izjava. Na osebne ljubeznivosti, ki me je ž njimi častil pretekli teden ljubljanski dnevnik »Jutro«, podajam sledeče stvarno pojasnilo: Najprej ugotavljam, da pri ustanovnem občnem zboru abstinenčnega društva »TreZr nost« dne 10. t. m. nisem govoril samo o sokolstvu, ampak tudi o orlovstvu in delavskih telovadnih organizacijah. Izrečno sem naglašal, da načelno kot telovadni organizaciji ne nasprotujem nobeni, toda dejanske razmere, kakor so se razvile pri nas in jih posnemam tudi iz uradnih spisov kažejo, da zlasti sedanji sokolsko-orlov-ski’prepir po šolah ne more vplivati dobro na vzgojo mladine, ker se na obeh straneh dostikrat gojita nestrpnost in sovraštvo, dasi potrebujemo miru in ne draženja. Stoječ na svobodoljubnem stališču, bi pač prepuščal staršem odločitev, da pošiliajo svoje otroke r>oleko podrtijo smo si torej izmislili mi. Socializem se v »Delavski politiki« v resnici vedno lepše uveljavlja! = Socializem v praksi. Kdor prav ne n izume socializma gotovih gospodov, naj prečita zadovoljno poročilo »Delavske politike« o konkurzu Bernotove »Sloge-. Delavska so-Udarnost ima v nekaterih socialističnih gospodih v resnici sijajno oporo, ni čuda, če delavci tak praktičen socializem odklanjajo. = Sarajevska Orjuna za dr. Leontua — Glavni zbor Orjune za Bosno in Hercegovino je imel v Sarajevu sejo, s katere je bila podana dr. Leontiču sledeča brzojavka: S svoje glavne letne skupščine pošilja zavedna in disciplinirana sarajevska Orjuna enodušno iskren pozdrav svojemu vrhovnemu voditelju / željo, da tudi v bodoče dela z vsemi silami za 'zmago velikih ciljev Orjune. Živela Orjuna! — V Sarajevu je doživel torej g. Pribi-čevič nov »triumf«. ge več sličnih! — Joco Jovanovič o naših odnošajih z Bolgarsko. Poslanec zemljoradniške stranke in bivši poslanik v Londonu, g. Jovan Jovanovič je podal dopisniku »Novosti« zanimivo izjavo o odnošajih Jugoslavije do Bolgarske. Sedanji odnošaji se morajo zboljšati. To pa je mogoče le, če se nadaljuje politika, ki jo je začel Stambolijski z niškim sporazumom. Bolgarska mora kreniti na pravo pot, ki je za njo samo proti Drinopolju in Dedeagaču. Bolgarski narod je marljiv, štedljiv in eks-panziven in zato mora dobiti izhod k Črnemu, Marmarskemu in Egejskemu morju. V tem stremljenju bo Bolgare podpirala vsaka jugoslovenska vlada in le po tej preorien-taciji Bolgarske je mogoče zbližanje z Jugoslavijo. — Tudi demokratski poslanec Agato-novič je $odal slično izjavo in naglasil, da je vsako zbližanje nemogoče, dokler vladajo na Bolgarskem makedonski emigranti. — Luthru se ni posrečila sestava vlade. V zadnjem hipu so se ponesrečila prizadevanja dr. Luthra za sestavo vlade sredine. Nemška ljudska stranka je namreč nastopila proti temu, da bi bil demokrat dr. Koch notranji minister. Demokrati pa upravičeno niso hoteli pustiti pasti dr. Kocha, ki velja kot eden najbolj sposobnih- državnikov Nemčije in ki je absolutno zvest pristaš republikanske misli. Vsled odločnega stališča demokratov so se pogajanja razbila in dr. Luther je vrnil Hindenburgu mandat za sestavo vlade. Ker ni nobenega upanja, da se po sedanjem neuspehu sestavi .parlamentarna vlada, je predlagal dr. Luther Hindenburgu, da se sestavi uradniška vlada. Socialni demokrati pa tej nameri ugovarjajo in izjavljajo, da so volitve edin izhod iz sedanjega položaja. — Verjetno- je, da bi pri volitvah republikanske stranke zelo napredovale, ker so se nemški knezi s svojimi nezaslišanimi odškodninskimi zahtevami zelo kompromitirali. — Ainendola odobrava fašizem. Fašist« v-riki listi objavljajo pismo socialističnega pr- s vaka Amendole, ki v pismu na prijatelja predlaga povrnitev aventinske opozicije v parlament in sodelovanje s fašizmom, ki da edino odgovarja italijanskim potrebam. — Amendoila pisma še ni demantiral. — Senzaeionelna odkritja d načrtih madjar-skih faUifikatorjev objavlja »Morgen«. Po pariških vesteh je dognano, da so hoteli ma-djarski fašisti izvesti s ponarejenimi bankovci državni prevrat, Ta bi se izvršil, ko bi bila četrtina ponarejenih bankovcev zamenjana za prave. Tedaj bi fašistovske organizacije pod vodstvom G8mbosa zasedle vse vojašnice in proklamirale Albrechta za madjarskega kralja. Horty bi postal njegov palatin, Win-dischgratz pa predsednik vlade. Glavni udeleženci ponarejevalne afere pa bi bili nagrajeni z raznimi ministrstvi. Tako bi postal Gombos vojni minister, Eckhardt minister za zunanje zadeve, Ulain justični, Barosz finančni, Zadravetz po prosvetni. — Ni mogoče tajiti, da bi bila ta družba vredna Horthy-jeve Madjarske. Politične vesti. - Volitve v delavsko zbornico. Množe se poročila, da se volilni boi vrši na i ’ je vreden naistrožje obsodbe, ako p venec« o »skrivnostni no« na. . . uradu v Ljubljani«. Zast<^niki samostojno-demokratske liste zonet PlseJ0, Vh^ n‘ "c' dopusten način priskrbeli volilne imenike. »Delavska politika« zopet piše, da jemljejo glasovnice pristaši samostojne demokratske liste. Vsi ti očitki dokazujejo, da je volilni red vzorno slab in da se vrši volilni boj na način, ki ga vlada ne sme trpeti. Zahteva vsega delavstva je, da se volitve v delavsko zbornico vrše p o š t e n o in če tega nekateri nočeio razumeti, naj naredi red vlada. Absolutno pa se mora nehati vsako izrabljanje volilnega aparata v strankarske namene in da se to zgodi, je odgovorna vlada. Zato upamo. da bodo pritožbe o nerednostih nehale. Delavcem pa svetujemo, da se ne da tistim, ki hočejo z nepotrebnim bojem priti v delavsko zbornico, niti enega glasu, ker ti ljudje res niso vredni zaupanja delavstva. — Kritika brez vrednosti. »Slovenski Narod« niše, kako silno slabo se gospodari v ministrstvu za šume in rude. Toda še bolj je res, da se ni preje, ko je bil dr. Žerjav minister za šume in rude, nič boljše gospodarilo. Tedaj pa je »Slovenski Narod« lepo molčal. Iz tega «e vidi, da kritikuje »Slovenski Narod« le iz; osebnih in strankarskih motivov. Taka kritika pa je od muh! = No, sedaj pa je odloženo 1 Starina iz Knaflove ulice piše: »Naj bo tako ali tako, VOLITVE V DELAVSKO ZBORNICO. IZ STRANKARSKEGA ŽIVLJENJA. Narodnim radikalom v mariborski oblasti! Mestni odbor narodno-radikalne stranke je zaključil na seji dne 10. januarja 192G, da se priporoča pristašem in prijateljem narodno-radikalne stranke, da glasujejo pri volitvah v Delavsko zbornico za listo »Slov. kmecko-delavslcega ljudstva«, katere nosilec je _ Milutin Debelak, inženir v Ljubljani. Predsedstvo oblastnega odbora NRS v Mariboru se s tem zaključkom strinja in poziva krajevne in sr^zke organizacije, da razvijejo skleDU primerno agitacijo, glasujejo za to listo ter odpošljejo glasovnico na »Tajništvo Zveze slovenskega kmečkega ljudstva, Maribor, Narodni dom.« Maribor, dne 18. januarja 1926. Predsedstvo oblastnega odbora NRS v Mariboru. IZJAVA. . Z ozirom na notico »Kitajci na celjskem magistratu«, priobčeno v »Narodnem dnevniku« z dne 12. IX. 1925, št. 185, so se Čutili žaljene g. dr. Juro HraSovec, župan in odvet-nik v Celju, g. Ivo Šubic, magistratni svetnik in predstojnik magistrata V Celju ter Mestni magistrat v Celju kot lak. S to notico pa nisem imel absolutno nikakega namena koga na njegovi časti žaliti ali očitati nezakonito postopanje, temveč sem hotel le kritikovati prepoved nameravane reklame, katero prepoved sem jaz smatral za neumestno. Rudolf Stermeeki, trgovec, Celje. Dnevne vesti. ZA NEDELJENO SLOVENIJO. Mal narod more obstati in napredovati le, če so vse njegove sile organizirane, če se nobena njegova sila ne izgubi. Krmo vsled tega je slovenski narod vedno zahteval Zjedinjeno Slovenijo in samo vsled tega zahteva nedeljeno Slovenijo. Naši hipercentralisti pa so to zahtevo Slovenije pogasili in zato jih je tudi narod na volitvah obsodil. V zadnjem času se delajo ti hipercontralisti sicer, kakor da bi se poboljšali in govore tudi že o nujni potrebi decentralizacije uprave. Toda to njih poboljšanje je neodkritosrčno in samo strah pred volivci. . , To se je jasno pokazalo pred kratkim, ko sa je v Mariboru zahtevalo, da se tudi gradbena direkcija razdeli v kranjsko in stajer-sko sekcijo. Proti tej zahtevi SDis mora protestirati vsa Slovenija, ker je nedeljena Slovenija predpogoj organizacije slovenskega naroda. Kavno tako pa je treba podpirati namero ministra Radiča, da se ustanovi za vso Slovenijo ena prosvetna direkcija in bo tako Slovenija v šolskem oziru zopet enotna. Čas je že, da pokopljemo Kranjce in Štajerce ter da preko enotne Slovenije pridemo do enotne Jugoslavije. — Kralj o naših gospodarskih razmerah. Ameriški listi prinašajo razgovor kralja s poročevalcem »United Press-e« o gospodarskih in finančnih prilikah v naši državi. Kralj je naglašal .težave, ki jih povzroča gospodarska obnova države ter omenil velika davčna bremena, ki jih mora nositi ljudstvo in ki znašajo do 35% dohodkov narodnega gospodarstva. Ugotovil je napredek zadnjih le1! na finančnem polju ter povdarjal, da ima inozemstvo do naše države vedno večje zaupanje. Glede vojnih dolgov je izrazil kralj nado, da bodo v najkrajšem času urejeni. Kajti Jugoslavija se zaveda velike pomoči, ki so ji jo nudili zavezniki v boju s sovražniki. Ta boj je bil Jugoslaviji vsiljen, privedel pa je do realiziranja sanj naših dedov. Kraljeve izjave so napravile vsled umerjenosti, preciznosti in naglašanja miroljubne politike na.pram sosedom jako ugoden vtis. Listi podčrtavajo posebno kraljeve besedo glede vojnih dolgov. Spravljajo jih v zvezo s prihodom jugoslovem-ske delegacije v Ameriko. — Nov kovan denar na potu. V sušaško in solunsko luko je prispel te dni po en vagon novih komadov kovanega drobiža po 1 dinar in po pol dinarja ter gotova količina koma-dov po 2 dinarja. V solunski luki izkrcani drobiž pride v promet v južni Srbiji, v suša-ški luki izkrcani pa deloma v Sloveniji, deloma na Hrvatskem, deloma pa v Srbiji. V kratkem prispe še ena pošiljka, s čemur bo dobava končana. Sedaj je naročilo finančno ministrstvo ipri francoski kovnici nov zlat denar z reliefom kralja Aleksandra. Napis bo izdelan v latinici. Naročenih je 1,000.000 zlatnikov, ki imajo biti izgotovljeni do konca meseca julija t. 1. — Proračun Sarajeva je bil te dni odobren ter znaša 24X00.000 Din. Ravnovesje je doseženo. Zia asfaltiranje ulic je predvidenih 6 milijonov l)in, za zgradbo neke šole 1,200X00, za ‘ledenico 600.000, kljub temu doklade ne bodo zvišane. Sarajevska mestna občina je od vseh večjih mestnih občin Jugoslavije najina nje obremenjena. Na posameznega prebivalca odpade samo 355 Din, dočim odpade v Splitu 1100, v Beogradu 1000, v Zagrebu 770, v Ljubljani 718, v Skoplju 468 Din. — Stanovanjska beda v Mariboru. Večina mariborskih gostilničarjev je napisalo pod svojimi hlevi: »Konje smejo postavljati v moj hlev samo moji gostie.« Eden od mariborskih gostilničarjev je napihal celo: »Der Stoli is nur fur meine Gast.c Iz tega je razvidno, da vlada v iMariboru tudi veliko pomanjkanje hlevov, ne samo stanovanj. — Stekli psi v okolici Ptuja. Te dni sla ogrizla v Ptuju in okolici dva stekla psa sedem oseb. j Enega od teh psov je orožništvo ustrelilo, dočim dragega še ni izsledilo. Ogrizene osebe so bile prepeljane v Pasteurjev zavod v Celje. — Avtomobilizem v Zagrebu čvrsto napreduje. Tekom lanskega leta je bilo pri javi je-rfih 173 novih osebnih in 23 tovornih avtomobilov ter 51 motornih koles. Vsa vozila so dobila oblastveno dovoljenje za vporabo v prometu. Od preizkušenih avtomobilov jih je bilo 169 naprej prodanih in sicer 99 v Zagrebu, 70 ipa izven Zagreba. Šoferskemu izpitu se je podvrglo 210 oseb. Od teh jih je napravilo izpit z vspehom 179, 31 jih ,je propadlo, 2 sta odstopili. K izpitu za voznika motornega kolesa se je priglasilo 40 kandidatov od katerih jih je položilo 31 iopit z vspehom’ 9 pa propadlo. — Tujski promet » Mariboru. V Mariboru se je v i. 1925 prijavilo v hotelih in prenočiščih 5219 oseb in sicer: Jugoslovanov 15.861, Avstrijcev 4038, Italijanov 323, Nemcev (iz Nemčije) 189, Čehoslovakov 234, Madžarov 63, Romunov 6, Grkov 1, Albancev 1, Francozov 18, Švicarjev 15, Belgijcev 2, Holandcev 2, Angležev 6, Dancev 1, Rusov 2, Poljakov 7, Turkov 2, Amerikaneev 18, Azijatov 4, skupaj 5219. V zasebnih stanovanjih je bilo prijavljenih 7628 Jugoslovanov, 1505 tujcev, odjavljenih pa je bilo 5882 Jugoslovanov in 1725 tujcev. V prvi vrsti je prišlo največ Avstrijcev, v drugi Italijanov, v tretji pa Čehoslovakov v Maribor. Primeroma dosti je prišlo tudi Nemcev, Madžarov, Francozov, Ame-rikancev in Švicarjev. — Državna borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. t. m. je bilo prijavljenih 146 iprostili mest, 200 oseb je iskalo službe, v 84 slučajih je borza posredovala uspešno in 10 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 16. t. m. pa je bilo prijavljenih 244 prostih mest, 416 oseb je iskalo službo, v 132 slučajih je borza posredovala uspešno in 19 oseb je odpotovalo. — Obrtna strokovna šola na Sušaku. Ministrstvo za trgovino in obrt namerava otvdriti na Sušaku obrtno strokovno Solo. V ta na- men se je vršila te dni v Sušaku konferenca, ki so se je udeležili razni ugledni meščani in zastopniki obrtnikov in trgovcev. Sklenjeno je bilo, da se prične z zgradbo šolskega poslopja takoj. — Premogovnik ob avstrijski meji. Kot se poroča, so naleteli pri Sv. liju pri Špilju na ležišče premoga. Pravijo, da bodo dobavili tekom enega- meseca več vagonov premoga. — Koliko žganja sc popije v Bosni? V ze-niškem okrožju v Bosni se je izpilo glasom uradnih podatkov tekom preteklega 'leta 40.000 hi žganja. Okrožje šteje 30.0C0 prebivalcev. — Zahteve črnogorskega princa Petra na-pram naši državi. Kot poročajo iz Beograda, je odstopil tretji sin bivšega črnogorskega 'kralja Nikole, princ Peter svoje tirjatve napram naši državi neki angleški tvrdki. Peter zahteva kot 'odškodnino zato, da se je odpovedal dedni pravici do črnogorskega prestola, 350.000 funtov. — Burna demonstracija uradnikov v Parizu. Kljub prepovedi vlade je priredilo udru-ženje francoskih državnih uradnikov te dni v Parizu 'veliko manifestacijo za zvišanje plač. Na trgu Plače de la Concorde je prišlo do resnega spopada s policijo1. Šest manife-stantov je bilo aretiranih. — Iz pariške zločinske statistike. Po uradnih podatkih se izvrši v Parizu na leto 120 umorov, torej pride povprečno na vsak tretji dan po en krvav zločin. — Nesreča na cestni železnici v Sarajevu. V soboto se je pripetila pri Marijinem dvoru v Sarajevu velika nesreča. Na križišču cestne železnice in železniške proge, nedaleč od tobačne tovarne, se je zaletel tramvajski voz v lokomotivo tovornega vlaka, ki je ranžirala prot^ predpisom tam vlaik. Tramvajski voznik in neka dama sta bila težko poškodovana, neki otrok pa lahko. Seveda je bil poškodovan tudi voz. — Eksplozijska katastrofa v Berlinu. V pondeljek ob 6. zjutraj se je pripetila v Berlinu katastrofalna ^ksplozija iplina. Del poslopja, v katerem se je pripetila eksplozija, se je zrušil ter pokopal prebivalce hiš. Izpod ruševin so potegnili 40 oseb, 13 jih je bilo mrtvih, drugi so deloma težko, deloma lahko ranjeni. Nel«) dve in pol letno dete še pogrešajo. Vsled eksplozije se je vnel tudi v bližnji hiši sod bencina, ki je zletel takisto v zrak. Vse šipe bližnjih hiš so razbite, okvirji oken in vrat iztrgani, neki avtomobil, ki 'je vozil ob kritičnem času mimo, se je prevrnil ter se popolnoma razbil. Od poškodovancev jih je doslej umrlo v bolnici sedem. — Eksplozijska katastrofa in avtomobilska nesreča. Iz Bukarešte poročajo: V petrolejski rafineriji »Cometa« v Ploesti-ju je izbruhnil te dni vsled eksplozije požar, ki se je razširil v par sekundah na ves kompleks poslopij. Detonacija je bila -tako močna, da je nastala v mestu panika. Skupnemu naporu ognjegas-cov in vojaštva se je posrečilo ogenj lokalizirati. V zvezi s požarom se vje pripetila avtomobilska nesreča. Avtomobil, v katerem se je peljal neki inženjer kot zastopnik družbe na pogorišče, se je zaletel s tako silo v voz, ki je vozjl pred njim, da so zleteli inženjer in njegovi spremljevalci kakih 30 metrov daleč fta cesto. Inženjer in njegov šofer sta obležala mrtva, ostale osebe so bile težje ali lažje poškodovane. — Velika železniška nesreča v Švici. Iz Basla poročajo: V Zug-u je skočil v bližini mesta s tira vlak gorske in cestne železnice. Vozovi so padli preko pobočja. Voznik in dva šolska učenca sta bila ubite, par drugih potnikov poškodovanih. Kaj da je povzročilo nesrečo, se še ni dalo ugotoviti. — 6000 centov žita pogorelo. Iz Berlina po-: ročajo: Na neki ladji v labski luki v VVitten-| berge-u je izbruhnil vsled eksplozijo požar. ; Zračni pritisk je vrgel krov v zrak ter pobil na bližnjih hišah številne šipe. Ker so bile | ogrožene od požara tudi sosednje ladje, eo i gorečo ladjo odvezali, nakar so jo pognali va-, lovi v Labo, kjer se je potopila. I-ogorelo je | 6000 centov žita in vse drugo blago, medtem I večja količina karbida. —■ Nesreča na morju. Iz Madrida poročajo: V bližini Ferrola sta trčila dva parnika. Eden od njiju (francoski) se je takoj potopiL Posadka je bila rešena, razven enega oficirja, ki je padel v morje. — Radi malomarnosti hišnika se je ubil. Te dni sta se vračala po oledenelih dunajskih ulicah domov neki kočijaž in njegov svak. Ker hodnik ni bil potresen, jima je izpod-drsnilo in padla sta. Kočijaž je obležal mrtev, dočim se je njegov svak samo nekoliko pobil. Malomarni hišnik je bil obsojen na zapor. — Aretacija komunistov v Beogradu. V Beogradu je bil aretiran bivši komunistični poslanec Kosta Novakovič. Po njegovi aretaciji je bilo izvršenih več hišnih preiskav, katerim je sledilo več aretacij. ~7 Po 13 letih aretiran morilec. V nekem pariškem hotelu je bil :te dni aretiran avstrij-ski drtavljan Kundegraber, ki so ga ‘iskale avstrijske oblasti že od leta 1913 radi ropar-Si ^morta- Kundegraber, ki je biil takrat slušatelj tehniško visoke šole je umoril in °™Pa v sobi nekega dunajskega hotela prostitutko Luizo Schmidt. Po umoru je pobegnil v inozemstvo, kjer je živel doslej pod napačnim imenom kot knjigovodja. Leto dni po umoru je potoval nekoč v Nemčijo, kjer je prodal ugrabljene dragocenosti. V Nemčiji je osebam, na katerih molčečnost je mogel računati, umor odkrito priznal. — Nemško nacionalni morilci. Iz Berlina poročajo: Nacionalne organizacije, predvsem »Frontbauc so formirale oddelke, ki trgajo lepake policije ter sabotirajo njeno poizvedovanje p>o morilcih. V petek je hila aretirana n pod poveljstvom nekega poročnika stoječa patrulja Hackenkreutzlerjev, ki jo je zasačila policija pri takem delu. — Dozdevni morilec Ro*e Lux«mbnrg. I Skupina komunističnih demonstrantov je na- 1 padla v Berlinu ključavničarja Rudolfa, ki ga. I je smatrala za morilca Roze Luxemburg. Ru- dolfa so prepeljali težko poškodovanega v bclnioo. —Otroka zakopala pod mizo. Neka ločena kmetica v Rumi je živela v konkubinatu z mladim 'kmetskim fantom. Te dni so našli »rožniki v kuhinji pod mizo zakopanega no-' rcjenca. Kmetica je priznala, da je pred kratkim rodila, otroka pa takoj po porodu zadavila ter lastnoročno zakopala. — Afera falziiiciranih tisočdinarskih nov-čanic in kolkov. Šef javne varnosti Žika Lazič in zagrebški policijski referent dr. Bogdanovič sta se vrnila iz Nemčije. Na Nemškem so aretirane radi afere fadzifkaranih •tisočdinarskih novčanic in kolkov sledeče osebe: Peter Javor iz Brinja, jugoslovenski državljan, trgovec in hišni posestnik v Duisburgu, Wilhelm Itopleck, pruski državljan, trgovec v Duisburgu in Peter Car, naš državljan in eden od glavnih krivcev. V Bielfeldu, kjer so bili tiskani falzifikati, so aretirani: Jožef Meil, nemški državljan, Herman Nordholdt, lastnik tiskarne, nemški državljan in Buch-holz Albert, lastnik tobačne tovarne. Naše poslaništvo je pod vzelo potrebne korake, da se izroče krivci, ki so naši državljani, jugoslovanskim oblastim. V zagrebških policijskih zaporih sedi, kot znano 11 v afero zapletenih oseb, tako da znaša celokupno število aretirancev 17. — Da bi bili junaki te afere v zvezi z madžarskimi falzifikatorji, preiskava ni mogla ugotoviti. — Podjetna starka. 601etna kmetica Kata Madunovič se je hotela peljati te dni iz domače vasi Vrpolje v Vinkovce. Ker ni imela denarja, je sledila vzgledu znanega ruskega emigranta. V neopaženem trenutku je zlezla pod vlak ter se skrila pod enim od voz. Tako se je pripeljala srečno v Vinkovce. Ko pa je lezla tam iz svojega skrivališča, jo je opazila policija. Stavili so jo na odgovor, toda po kratkem zaslišanju so jo izpustili. — Tihotapstvo z alkoholom v Ameriki. Iz Washingtona poročajo: Glasom uradne statistike je bilo zaplenjenih v času od 1. julija 1925 do 1. januarja 1926 24 tujih ladij, ki so imele na krovu alkohol. Od 'teh je bilo 20 angleških, 2 francoski, 2 pa kubanski. ’ — Vezuv se je umiril. Observatorij na Vezuvu naznanja uradno, da se je Vezuv zopet umiril. Vesti, ki eo jih prinesli nekateri listi o človeških žrtvah, ne odgovarjajo resnici. — Volkovi v Istri. Vsled nenavadnega mraza se je priklatila večja tolpa volkov iz notranjosti Istre prav pred mesto Ganto. Ko je nastopilo pred par dnevi zopet toplejše vreme, so volkovi zopet izginili. — Dva poleta preko atlantskega oceana. V London se je .povrnil te dni po srefino preslani vožnji- preko oceana zrakoplav R 34. Sprejela ga je velika množica občinstva. — Španski kapiten Ramon Francos namerava poleteti dne 24. t. m. iz Port Palosa na Španskem preko atlantskega oceana v Buenoai-res. — Spiritizem pred sodiščem. V Parizu se je zagovarjala .te dni neka šivilja radi tatvine. Obdolžena je bila, da je ukradla večjo svoto denarja in draguljev. Obtoženka je nastopila pred sodiščem silno samozavestno. Dejala je, da je absolutno izključeno, da bi se pregrešila v kakršnemkoli oziru zoper moralo, češ da je najboljši medij v Parizu. »Govorite mi o svoji materi, gospod sodnik — moj eksterieur se pretvori takoj v vašo mater. Spoznali boste v meni takoj svojo mater, da si jo nisem videla še nikdar,« je dejala obtoženka. Predsednik je molčal. Zaslišani so bili razni izvedenci, pa tudi druge pričo — špirltisti. Špiri-tisti so bili ogorčeni. Dasi je bilo dokazano, da so se našli ukradeni predmeti zašiti v ročni torbici obtoženke ter so izvedenci izjavili, da izvirajo šivi od roke obtoženke, so zatrjevale priče z neomajnim prepričanjem, da je absolutno izključeno, da bi bila izvršila obtoženka, kot interpretinja bitij, ki so ha onem svetu, kako — tako dejanje. Neki kavalerij-ski oficir v uniformi, po našem avdiior, je zaklical predsedniku: »Ne idile predaleč v svojem bogoskrunskem postopanju. Gospa Pi-quard je nedolžna. Ona isploh ne more grešiti. Ona stoji nad nami vsemi. Sodite, toda ne sodiite onih, ki so eksemptni, kar se tiče prava na tej zemlji.« — Zaslišani so bili izvedenci psihijatri itd., ki so vsi izjavili, da je dama normalna ter da je navadna sleparica. Vsi protesti spiritistov niso nič pomagali: Gospa Piquard je bila obsojena na štiri mesece zapora. Prisotni splritisti so napravili tak kraval, da jih je morala razgnati policija. — Poštne zveze v Sloveniji. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja trgovska, industrijska in obrtna podjetja na seznam poštnih zvez cele Slovenije, ki ga je izdala v obliki brošure Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. Iz te brošure so razvidne razdalje med posameznimi kraji, obenem pa je v njej povedano, med katerimi kraji se vzdržuje redna poštna vožnja. Knjižici, ki stane 20 D.in, je priložen pregleden prometni zemljevid Slovenije. Naroča se pri Narodni in Jugoslovanski knjigarni, kupi pa tudi lahko pri ekonomatu poštne direkcije in pri poštnih uradih. — Določitev termina VI. Ljubljanskega vzorčnega velesejma v Ljubljani. Dne 15. januarja se je vršila seja velesejmske uprave, na kateri se je razpravljalo o določitvi temvi-na letošnjega vzorčnega velesejma. Znano je že našim industrijskim, .trgovskim in obrtnim krogom, da je uprava zagrebškega sejma sklenila, prirediti letos velesejem mesto kot običajno spomladi, meseca avgusta. Z ozirom na izjave razstavljalcev ljubljanskega vele-, sejma in po točnem preudarku, je uprava velesejma v Ljubljani sklenila, prirediti v letu 1926 od 26 junija do 5. julija VI. Mednarodni vzorčni velesejem in od 1. do 13. septembra Veliko pokrajinsko razstavo vina, cvetja sadja, goveje živine in konj, higijene, umetnosti. SEJEM ZA KOŽUHOVINO V LJUBLJANI. V pondeljek, dne 25. januarja se vrši v Ljubljani, v prostorih Ljubljanskega vzorčnega velesejma tradicijonelni detajlni sejem za kožuhovino. Zbrali se bodo kupci in prodajalci — k>voi iz vseh'krajev naše domovine. Lovski plen se bo prodajal po komadih. Istega dne pa bode na prostoru velesejma sprejemala kožuhovino vse vrste tudi Lovska zadruga z upravo velesejma. Zbrana kožuhovina se bo sortirala in nekaj tednov kasneje dražbettim potom prodajala inozemskim in večjim domačim kupcem. Sprejemalo se bo posamne kože od lovcev in večje, event. že sortirane partije, od trgovcev z kožuhovino. Uprava velesejma z Lovsko zadrugo je sprejela od zakupnikov lovišč v prodajo že večje število raznovrstnih kož. Vendar pa je količina še premajhna, da se sme povabiti inozemske kupce v Ljubljano. Zbog tega se je sklenilo, prirediti najpoprej, to je dne 25. t-m. običajni kožni sejem s prodajo v detajlu istočasno pa se sprejema na velesejmskeni prostoru še na daljne kože v svrho kasnejše, organizirane prodaje na veliko. Ljubljana. 1— Izpred sodišča. Včeraj se je vršila razprava proti novinarju Bernotu, ki se je zagovarjal radi izdanja komunističnega ihanifesta Karta Marksa. Obtoženec je bil oproščen. 1— Srbohrvatski tečaj priredi Simon Gregorčičeva knjižnica. Priglase sprejemata in vsa potrebna pojasnila dajeta: g. Albin Turk, trgovec, Prešernova ulica št. 48 vsak dan in knjižnica sama ob poslovnih dneh t. j. nedeljo od 10.—12. ter torek in petek od 17.—19 ure Vidovdanska cesta št. 2, dvorišče. Ker se začn6 tečaj že 25. t. m., hitite s priglasi. j Reklame ne potrebuje j j O« BERNATOVIČ j • f • • - ker se klago radi svoje kvali- • tete in cene samo priporoča! ! ? i ; ................................ RAZGLAS. (Konec.) 6. Prošenj za priznanje vojnih olajšav, kot hranilec rodbine, kot prvenec, kot dedič posestva ali za kakršnokoli vojno olajšavo ni predlagati ob zglasitvi, temveč še le na dan nabora naborni komisiji. 7. Kdor opusti zglasitev in se odtegne službi v stalnem kadru, se kaznuje po vojaškem kazenskem zakonu in poleg tega služi tri leta, če se zaloti do dovršenega 40. leta. 8. Kdor prezire ali opusti zglasitev, se ne more opravičevati s tem, da ni vedel za ta poziv ali za dolžnosti, ki izvirajo iz zakona o ustroiu voiske in mornarice. 9. Za mladeniče, ki so zavezani naboru, ki »e skrivajo in odtezajo vojaški dolžnosti, so odgovorni tudi glavarji njih rodbin ali zadrug. Odgovorne osebe se kaznujejo, če pokažeio malomarnost, z zaporom od 10 do 30 dni ali z denarno globo, pri čemer se računi za en dan zapora 50 Din. Kazen izreka komandant diviziiske oblasti. 10. Naborniki, kakor tudi njih svojci se poživljajo, da si od 20. do 28. februarja 1926 ogledajo rekrut ni spisek, ki bo na ogled v •mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu in se prepriča o o pravilnem vpisu rodbinskih članov. Kdor opazi pogreške, naj si predčasno preskrbi dokazila o drugačnih podatkih, katere je predložiti mestnemu vojaškemu uradu ali pa naborni komisiji na dan nabora, da popravi rekrutne spiske. 11. Mladeniče, ki bivaio v inozemstvu in izven mestne občine ljubljanske, je svojcem obvestiti o naborni dolžnosti, da se nad njimi .ne udejstvi določilo, navedeno pod odstavkom 7 tega razglasa. b) Popisovanje mladeničev, rojenih leta 1908. Mladeniči, ki so rojeni leta 1908, so stopili s 1. januarjem 1926 v vojaško dolžnost. Zaradi zabeležbe v vojaško razvidnost se je vsem leta 1908 v Ljubljani rojenim mladeničem brez izieme in pa izven Ljubljane rojenim, v Ljubljano pristojnim mladeničem od 20. januarja do 20. februarja 1926 zglasiti v '"“fnum voiaškem uradu v Mestnem domu. Izkazila o domovinstvu (domovnico, delavsko ali poselsko knjižico) .je prinesti s seboj. Bolne, odsotne ali zadržane mladeniče morajo zglasiti sorodniki. c) Naknadna zaprisega vojnih obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905. Vojni obvezniki rojstnih letnikov 1875 do 1905, ki doslej iz kateregakoli razloga niso bili zapriseženi na Njegovo Veličanstvo kralja Aleksapdra I., zaprisežejo se o priliki glavnih naborov leta 1926. Vsem v Ljubljani stanujočim, od zaprisege izostalim vojnim obveznikom rojstnih letnikov 1875 do 1905 se je zategadelj do 30. marca 1926 s svojimi vojaškimi listinami zglasiti za naknadno zaprisego v mestnem vojaškem uradu v Mestnem domu. Dan zaprisege se objavi pozneje. Mestni magistrat ljubljanski. dne 5. januarja 1926. PREDAVANJE AKAD. SOCIJALNO-PEDA- GOŠKEGA KROŽKA NA UČITELJIŠČU. Marljivi soc. ped. krožek na univerzi si je stavil nalogo, da izobrazi bodoče pedagoge tudi v onih ozirih, ki so jim sicer potrebni, ki pa ne spadajo direktno med predpisane študijske predmete ter končno, da zainteresira tudi ostale neakademske kroge za razna pereča socijalna in pedagoška vprašanja. Krožek redno deluje, da bi se lahko pri njem učil marsikateri akademski klub, ima redn« tedenska predavanja, spojena z diskusijo. Včeraj, 18. t. m. ob 20. uri se je vršilo na moškem učiteljišču zelo interesantno predavanje univ. prof. dr. O z v a 1 d a o »Psihoana- Prodajalna: Sodna ulica S. Tovarna: Kamniška ulica 20. se priporoča za razna krznarska dela. Vsa v zalogi nahajajoča se kožuhovina do znatno znižanih cenah, posebno jopice iz krlovine, sielalek' irik i. t. d. — Prevzamem tudi vse vrste kože za strojenje in barvanje. Blagajna (Werthetm) dobro ohranjena št. 8 ali 4 se kupi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod: »Kmetska hranilnica«. Cmmm do 20 besed Din V—* vsak« uttUlJna beseda & <■ SO pas. •‘■•s lizi in vzgoji«. Predavatelj je v kratkem, a temeljitem predavanju omenil nastanek psihoanalize, ki jo je znanstveno utemeljil koncem prejšnjega stoletja znanstvenik Freud. Odtod tudi ime novi teoriji. Ze ob pril Ud zadnjega predavanja soc. pedag. krožka je dr. Bartol seznanil občinstvo s to -teorijo, ki ji je njen začetnik dal ime panseksualizem, o čemer je naš list že prinesel kratko poročilo. Človeško mišljenje je razpolovljeno. Na eni strani zavedno mišljenje, ki -se zaveda samega-sebe, na drugi strani pa podzavestno življenje. In ako si hoče kak utrip podzavesti priboriti dostop v zavestno mišljenje, mora mimo neke psihične cenzure, ki liki strogemu stražniku strogo pazi, da se ničesar neprimernega ne vkrade v misli. Ako si človek podzavestno česa želi, zavestno pa mu je ta misel tuja in njegovi vzgoji protivna, tedaj se mora ta želja ponovno vrniti v podzavest in tam postane vzrok duševnega vznemirjanja. Odtod tudi ono čustvo, ki ga je Nietzsche prvi imenoval »ressentimenU ali po naše zakre-njenost. Le psihoanaliza more lečiti eventuelne posledice take zakrenjenosti ali druge duševne motnje. Pri vzgoji večkrat nastopijo slučaji take zakrenjenosti in mnogo je na učitelju, ako to razume in skuša tudi ozdraviti. Pri nas je seveda to nemogoče, kajti razmerje med našimi učitelji in učenci pogreša •potrebne zaupnosti ,in otroci vidijo v učitelju le žandarja. G. predavatelj je navedel kot ilustracijo k svojemu predavanju par lepih primerov, med njimi zanimiv slučaj štirinajstletne deklice, ki je občutila podzavestno nagnenje do svojega učitelja, temu svojemu čustvu dala dokaj čuden izraz in ki jo je potem pamfetna učiteljeva beseda izlečila, taiko, da ni bilo moteno njeno duševno ravnotežje in ne-njen na-, predek v šoli. Po predavanju se je vnela zanimiva diskusi-! ja, ki so se je mnogi udeležili in navedli do-i kaj primerov take otroške zakrenjenosti. Zla-j ati so bili zanimivi primeri, ki so jih povedali navzoči učitelji iz svoje prakse. Predavanja se je udeležilo lepo število ka-! kih £0 oseb večinoma iz pedagoških poklicev I ter akademikov. Opaziti pa je tudi, da se ! predavanj ak. soc. ped. krožka ne udelezu-: jejo naši učiteljiščniki in učiteljiščnice, dasi je ravno zanje najbolj važna informiranost v raznih psiholoških problemih. Vodstvo krožka bi moralo zainteresirati učiteljski naraščaj zato in vse morebitne ovire odstraniti. Prihodnja prireditev soc. ped. krožka bo predavanje dr. Bartola: »Tolmačenje sanj na podlagi Freudove teorije.« Cas in kraj še objavimo. Gospodarstvo. Ljubljanska borza, dne 19. januarja 1926. Blago: Prodan 1 vag. remeljev fco meja 547, 1 vag. desk 490. Ponudbe in povpraševanje srednje. Prodan 1 vag. stare koruze ko naklad, postaja 165, 1 vag. nove fco. Špilje 175 Din. Pšenica 312.50, oves fco iostojna 2‘20 ječmen par. Ljublj. 235, ajda 256, rž fco Bačka 212, proso 200—225, otrobi srednji 145 Din. Vrednote: 7% in vesi. pos. iz i. 1921 77, 78.50; Celjska pos. d. d. 200, 204; Ljubljanska kreditna banka 210; Merkantilna banka 100, 102; P.rva hrvatska štedionica 950; Kreditni zavod 175, 185; Slavenska banka L0; Strojne tovarne in livarne 125, 125; Združene papirnice 110; Stavbena družba d. d. Ljubljana 100, 110; šešir d. d. 115, 115; 434% kom. za d. dež. banke 20, 22; 4 lA% zast. 1. kr. dež. banke 20, 22. BORZE. Zagreb, 19. jan. Devize: Newvork ček 56.148-56.748, London izpl. 273.66-175 66 ček 273.66—275.66, Pariz 211.6-215.6 PraJ,, 166.66—168.66, Curih 1088—1096, Milan izdI 226.76—229.16, Berlin 1339.55—13495.5 Dunaj 789.8—799-8, Budimpešta 0.079—0.08. — Curih, 19. jan. Beograd 9.17, Newyorik 517.625, London 25.1625, Jrraga 15.325, Pariz 19.51, Milan 20.90, Bukarešta 2.31, Dunaj 72.8875, Sofija 2.35, Berlin 123.25, Budimpešta 0.007255. X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. januarja t. 1. ponudbe za dobavo 1500 kg bencina, do 5. februarja 1.1. pa za dobavo raznega furnirja.' — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. X Dobave. Direkcija državnih železnic v j Ljubljani sprejema do 22. januarja t. 1. po-| nudbe za dobavo 51 komadov stoječih obe-| šalnikov; do 26. januarja t. 1. za dobavo ■ mehkega lesa; do 3. februarja t. 1. za dobavo sanitetnega materijala in inventarja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ! odelenju te direkcije. — Komanda -ponior-| skog arsenala v Tiyatu sprejema do 8. febru-: arja t. L ponudbe za dobavo stekla in 2 dia- ■ mantov za rezanje stekla. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. februarja t- 1. ponudbe za dobavo 1 ure. — Vršile se bodo naslednje ciertalne licitacije: Dne 10. februarja t. 1. pri direkciji pomorskega sa-obračaja v Splilu glede dobave 280 plavih in 280 belih platnenih čepic. — Dne 11. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic % Sarajevu glede dobave smrekovih desk in’ gred, glede dobave borovih desk; dne 13. februarja t. 1. pa glede dobave zelenega in rdečega pliša. — Dne 15. februarja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala (drenovi držaji, sirkove in brezove metle, morska trava, kit, ščetke in krtače itd.). Dne 16. februarja t. 1. Pa glede dobave raznih kemikalij (mavec, , grafit, katran, šelak, boraks, denaiunran špirit, žveplena in solna kislina, soda, galica itd.). Dne 16. februarja t. 1. pri direkciji rf^Hih železnic v Ljubljani glede dobave komadov Spiralnih vzmeti. — Predmetni ! z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. (183) tf nklopniahu okoli strela. Spisal Robert Kraft. Ne čakajo cdgovora, tudi klicati bi jim ne bilo treba, zakaj vsled vodopada morajo govoriti prav v uho enemu, ki mu hočejo kaj povedati. Prižgo svoje svetiljke; njih svit sicer ne razsvetli cele jame, a jo vsaj lahko preiščejo... toda avtomobila ni nikjer, tudi pri vhodnem predoru ne, ki ga radi dnevne svetlobe popolnoma pregledajo. »Napravila sta kratek izlet,« reče Leonor, da poda vsaj eno opravičilo za izginuli avto. Teda njen zamolkel glas razodeva, da se boji vse kaj drugega. »Kar tako sama? Potem bi že preje menil, da so ju napadle človeške pošasti in da sta zbežala.« »Zbežala? Treba jima je le, da dvigneta oklopne plešče! Če nista storila tega, potem je bilo tudi vse drugo prepozno.« »Seveda. Ta vzrok odstranitve je prav tako izključen, kot oni.« Nenadoma zakriči Adam. V svetiljkinem svitu je zagledal tik ob steni na tleh človeško postavo in en pogled na obleko mu zadostuje, da spozna, kdo je. »Tom! Tu leži Tom!« Da, l om je, ves oblit s krvjo in z zdrobljeno črepinjo. Kako se prestrašijo in zgroze, ui mogoče popisati. »Torej so človeške pošasti vendar vdrle tu sem in napadle avto!« zakliče Leonor potem, ko je že izrazila svojo neomejeno žalost. Georg pa je že natančneje preiskal mrtveca. »Glava je presekana z ostrim inštrumentom, naj-brže s sekiro, tedaj pač ni mogoče... in on živi, še živi!!« Namišljeni mrtvec je odprl oči in stoka. Georg sploh ni mislil, da je že mrtev, ali pa je pravkar izdihnil, zakaj njegovo telo je še gorko. Le, ker je bila črepinja zdrobljena in ker je pogled nanj strašen, so menili izprva, da je že mrtev. »Tom, Tom, kdo ti je to storil?! Mi smo, tvoji prijatelji. Ali nas spoznaš?« Odgovor je le hropenje. Hitro se mu bliža konec. Pravkar se je moralo zgoditi, tudi kri je še gorka. Umirajoči bi rad govori, slednjič ga vendar raz-, umejo. »On ni kriv — on ni kriv,« hrope težko. »Kdo — kdo "ni kriv?« :>Charly — Charly...« >Charly ti je to storil?!« »Da — da — a cn ni kriv — mrzlica — bil jeakpt znorel — hotel je — v mrzlo vodo — in on — vendar ni smel — hctel — sem ga držati — in on — je divjal - in tedaj — me je — udaril — s sekiro — a on — ni kriv — bila je le — mrzlica — on ni kriv...« Še en vzdih in njegova duša zapusti zemeljsko ječo, da se v božjem spoznanju pripravi za novo življenje. Bil Je le delavec, ki je tu izdihnil. Njegovo znanje je bilo le omejeno — svojo dušo pa je za bivanja na zemlji izpopolnil do najvišje stopnje, ki jo pač zamore doseči človek — ki se razlikuje od živali. Ne nase, mislil je le na svojega morilca, njegovo dejanje je opravičeval še v zadnjem trenutku. Ostalim trem je sedaj vse jasno. Bolnik je izgubil zavest in je v deliriju umoril svojega prijatelja, ki ga je hotel zadržati, da ne napravi kake budalosti. Potem se je odpeljal v avtomobilu — ne morda, ker se je bal kazni, temveč, ker je delal vse brezzavestno. Zdaj šele se zgrudi Leoncr ob mrtvem slugi, joka, kot ob smrtni postelji svojega očeta in Adam joka z njo. Geprgov klic jo vzdrami, da poskoči kvišku. »Tamle se pelje!!!« V tem trenutku se šele zavedo, kaj pomeni, da se je bolnik, norec, odpeljal z avtomobilom! Tudi Leonor vidi še avtomobil, ki se pelje v veliki razdalji mimo. Skozi hodnik dolgega predora ga vidijo prav dobro. (Dalje prih.) VINOCET vinskega kisa* i z •. z* Ljubljana, nudi sajfistiSi ifl najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. iSatatceiraJte ponudbo 1 Tchnf&to hi higijenično najmoderneje urejeni kisam « Jugoslaviji. * čuti Hm. la, L naftirorta. premog - Čebin tfostava ulica tyK. - Telefon 56. e: Absolventinja ivske Sole išče mesta kot prak-ntinja. — Ponudbe na upravo lista pod: »Praktikantinja«. Kontoristinia flsnoinft v*eh pisarniških del išče ahižbe. Gre tudi na deželo ter nekaj mesecev brezplažno. Ponudbe pro*i m upravo lista pod: »Natanžn««. Med, trčani najfinejši v posodah po 50 kg razpošiljam proti povzetju 725 Din, pri nakazilu denarja vnaprej za 700 Din Iranko kolodvor Borovo. Franjo Rollar, velečebelar, Borovo-Vukovar. Kupi se dobro ohranjen otrožkl voziček. Ponudbe na upravo pod »Voziček«. Mesečno sobo išče mlad gospod Dalmatinec, za takoj. Eventualno tudi a hrano m drugo oskrbo. Ponudbe na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko »Soliden«. Ne kupite prej nobenega šivalnega stroja, dokler ne ogledate in preizkusite JOSIP PETELINC-a strojev znamke Gritzner, Adler, Phoniks ter najbollše švicarske"plelilne stroje „DUBIEDW, nadomestne dele, čolničke, igle za vse sisteme, pneu-matiko, dele za kolesa, olje i. t. d. Večletna garancijal Na malo! Delavnica na razpolago 1 Na veliko! Določite drugi dan. — »Hiacinta«. »prejme dnštrukcije. n* Na določen sestanek nemogoče priti. upravo lista pod. »In ukcija«. Caeo- Izdajatelj ln odgovorni uradnik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - U tUkarno »Merk*r« v Ljubljani Andrej Spret.