685. štev,
V Ljubljani, torek dne 18. novembra 1913.
Leto u.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»I)AN“ Izbaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, * dostavljanjem na dom K 1*60; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 6’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se c:	pošilja	upravništvn.	ta
n:	Telefon	številka 118.	:a
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
at	Uredništvo in npravništvo:	:tl
Učiteljska	Tiskarna, Frančiškanska ulica	št.	6«
Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana io zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko,	at
ta	Telefon številka 118.	®
Gez morje.
Stojim na obrežju. Večer se bliža, solnce tone v morje. Velika ognjena krogla pada in meče svoje zlate žarke na morsko gladino, kjer je videti kakor široko bliščečo cesto prav sem do kraja. Nad obzorjem se dviga nebo svetlokrvavo. Je to pri-rodna slika, kakršne nima nobena galerija. Gledam in se divim, ne moti me živahno vrvenje okoli.
Mimo pride naenkrat večja množica ljudi z malimi kovčeki in culami; nekatere ženske nosijo otroke, dorasle vodijo za roko. Spredaj peljejo na vozu večje kov-čeke, skrinjice in druge reči. Družbo spremlja mož s kapo Austro-Amerikane, zadaj pa stopata dva policista. Izseljenci seveda, pravim. Sledim jim. Težkih korakov gredo in neveselih obrazov. So to kakor družba ujetnikov, ki jih ženejo v sužnjost. In kako neprijazno prostaško ravnajo ti agenti z revnimi ljudmi! Kako neradi in zaničljivo govorijo z njimi, če jih izseljenci kaj vprašajo! Kakšno je tudi vedenje policistov! Pridemo na pomol, kjer jih čaka parobrod avstrijsko - ameriške paroplovne družbe, ki danes odhaja in jih pelje čez morje. Pri parniku odložijo po tleh in počijejo nekoliko, zadaj pa se postavijo agent in policisti. Veliko jih je in po jeziku različnih, največ Slovanov, Hrvatov in Slovakov in naših ljudi. — Ameri-kanci se lotijo spravljati na krov, nekateri pa še čakajo, kakor bi se še v zadnjem trenotku hoteli premisliti in se vrniti. Zopet drugi jemljejo še slovo od svojcev, ki so jih spremili do sem. Toda piščal kliče, policisti silijo na krov, agent lih goni na parobrod z zadovoljnim nasmehom. Sledi tudi tak-le prizor. Premični most dvigajo. Dve materi jemljeta še slovo od poslednjih potnikov in ko tako rečejo še kako besedo ter se ne ločijo nemudoma, planeta oba c. kr. policista med slovojemalce ter Jih šiloma in brutalno razdružita z besdami:	che	viva, cosa zbogom,
alo narazen. In tako stojita ženski ponižani ter gledata za sinovi, od katerih se niti dostojno posloviti nista utegnili. — Ali se tako dela v revnimi ljudmi, vi arogantni avstrijski policisti! Ali bi se ne moglo istega doseči s pametno in prijazno besedo. — Tako se godi že na poti z našimi ljudmi, ki zapuščao domačo zemljo. In v tujini se jim ne bode nič boljše godilo. Imeli bodo najtežja dela v tovarnah, rudnikih in gozdih In če bodo kaj prihranili ter poslali domov, zatajevati se bodo morali, krvavo zaslužiti in si odtrgati od ust. Koliko naših ljudi zadene nesreča tam, koliko je podsutih in njih trupla trohnijo v ameriških premogo-kopih! Najboljše naše moči služijo amer. kapitalistom. Tak je njih usoda.
Pustimo Amerikance in njih zgodbe ter začnimo pri vzrokih tega izseljevanja. Kdo jih tira, kaj jih goni v tujino? Včasih so krivi sami
— slabo domače gospodarstvo, želja po tujini — da morajo po svetu. Največkrat pa je domovina država tista, ki ne more preživeti svojih ljudi in ne najde zanje zaslužka, medtem ko razbojniškim Albancem streže z miljoni in jih varuje z bataljoni. Za lanski vojaški pohod na bosniško hercegovinske meje je šlo okoli 350 milijonov, za nepotrebno novo oboroževanje pripravljajo milijardo. — Ljudje pa bežijo iz zapravljive Avstrije čez morje. Razne Canadian Pacific Railway in Avstro - Ameri-kane ljudi še posebej izžemajo in jih izvabljajo v Ameriko. Potem pride
j na Kranjsken celo Janez Krek, prvi j slovenski apostol morale in dela re-i klamo za Kanado. Tako mora iti vse 1 pod zlo.
Največ Izseljencev je Iz Kranjske. To je znamenje, da se ljudstvu pod klerikalno vlado najslabše godi! Dol z njimi!
»Ilirski škofje« so te dni reševali izseljeniško vprašanje. Hoteli so s tem menda prikriti, da je bilo pri Canadian Pacific udeleženih toliko duhovnikov, školje so govorih
o	raznih stvareh — toda od besedi
— se nihče ne zredi. Resnica je, da so domače razmere ob času klerikalne vlade zakrivile največ gorja In da ljudje beže — pred gladom. Padec klerikalizma — je edina rešitev!
Slovenska zemlja.
DOPIS IZ SORSKIH HRIBOV PRI MEDVODAH.
V	»Lažiljubu« vedno beremo, koliko dobrega je storil slavni dež. odbor in kako umno je njegovo gospodarstvo. Zakaj neki ne povedo posebno o sedanjem gospodarstvu na pristavi v Robežu, in zakaj ne dajo podatkov, koliko dobička nese na leto reja plemenih bikov. Saj se vsak hribovski pastir norčuje iz gospodarstva, kakršno je v Rubežu. In za čegave denarje se tako gospodari? Ali mislite, da smo mi hribovci tako zanikani, da ne vidimo, kako očividno zapravliate naš deželni denar. — Zato je govoril neki oskrbnik deželni bikov v Robežu: »Štiri osle imajo že — petega pa nameravajo kupiti.« Enako se zapravlja denar dežele na škofovi grajščini v Ooričanah in v Medvodah na Tos-nikovih senožetih. Koliko stane tam 100 kil sena in za koga ga imate? Koliko stane letos bukovo listje, ki so ga delavci grabili v škofovih gozdih? Pa čemu bi izpraševali, ko ni odgovora. Saj sami vemo. da ie nri-šel skoraj vsak list na 1 vinar. To je res vzorno gospodarstvo. Kdor bi j to odobraval, ta bo res pravi voli- '
lec. V naših hribih ni nobenega tako nespametnega, da bi volil take gospodarje. Saj bi spadal na Studenec. Lahko rečemo, da razven onih 80 bikov, ki se rede na deželne stroške v Robežu, ni razven onih, ki so drago plačani z deželnim denarjem, ne bo nihče volil deželne gospodarje. Če bi po naših hribih tako gospodarili, kakor v Robežu, pride vsak najboljši posestnik v petih letih na boben. Torej če deželni gospodarji svojih podjetij ne nadzirajo, je to slabo, ker ne vedo, kaj se na njih godi, če pa vedo, kaj se godi in še naprej tako gospodarijo, je pa še slabše. Mi smo že dolgo let gospodarili — brez slabih zgledov. Nekateri so popravili hleve, ker so pričakovali velike deželne podpore. Take stvari včasih spravijo gospodarje v špekulacije, tako da so tudi slabe posledice. Mi pa dobro ve?no, da so taki kmetje navadno le — z deželnim denarjem kupljeni in plačani vo-lilci. Zato mi ne bomo volili nasvetovanih klerikalnih kandidatov — volili jih bodo samo podrepniki, ki se boje, da bi ne propadli pri občinskih volitvah. Prav je, da se povzdigne gospodarstvo, ampak to bo treba že kako drugače narediti, nego so to pokazali dež. gospodarji z bikorejo i. dr. v Robežu.
Štajersko.
Delajmo za napredno časopisje!
Kdor hoče biti politično naobražen, temu mora biti prva naloga, da pridno bere časopjse. Vsak otrok pa ve, da se mora držati zdravega čtiva, če hoče, da mu to kaj koristi. V prvi vrsti mora to čtivo biti tako, da odgovarja resnici. Nadalje pa je tudi neizogibna potreba, da je to, kar kdo bere, vedno povzeto iz tekočega in ne morda že bogsigavedi kako staro. Oni, ki prinese hitro, točno in nepokvarjeno in oni, ki se obrača do takega vira, ki je temu kos, dela in stremi za tem, da se naobraža. Kdor hitro in točno prinese, pa tudi svojemu bralcu ponuja možnost, da bralec lahko vsak trenotek odločno zastavlja vse svoje sile v to, da pride na dan resnica. Tisti pa, ki vestno in točno čita najhitreje velika, a tudi ožja vprašanja, si tudi nikdar ni v zadregi za trden in močen odpor, kadar to zahtevajo okoliščine. »Dan« je širom naše domovine dobiti. Ima povsod svoje redne sotrudnike in se nikdar ne vstrašl odločno nastopati za narodne slovenske Interese. Dasl ga skušajo zatirati državni uradi in slovenska duhovščina, si je vendar priboril do danes velikansko število naročnikov — preko 10.000 — in vedno več jih Še dobiva širom naše domovine. Za mesečno l K 70 vin., s pošiljanjem po pošti, si ga lahko oskrbi vsakdo, tim bolj in raje, ker Ima za ta denar na razpolago vsak dan to, kar donašajo drugi listi za
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
Boasonč pa je ravnal kot pameten in previden kmet.
Najprej je začel poizvedovati o Marti Lemetrovi.
Izginila je bila iz tega kraja; gotovo je morala imeti kako grdo isto-rijo s svojim očetom.
V	nemogočnosti, najti njo, ki jo je iskal, postavljen pred izbiro med Jezo Gregorja Lemetra, ako mu razodene, česar si ljudje skraja niti slutiti niso upali, in med zamero rodbine Rošegijskih, kateri bi bilo to razodetje istotako neprijetno kakor gozdarju Gregorju, je zaključil:
»Ničesar mu ne povem, — dokler se ne zgodi kaj novega.«
In čakal je... čakal venomer... čakal tako dolgo, da naposled prav za prav ni več mislil na vse to.
Zdajci pa ga je nepopisno razburila vest: iz neba Je padla vnukinja očeta Lemetra.
Oh! Takoj je zavil proti Sans-neju. Najprej se je posmukal okrog Jere:
»Kakor slišim, je nekaj novega pri vašem gospodarju?«
»Bogme, da...« Je odgovorila Btarka neobvezno.
»Njegova vnukinja Je prišla k ulemu?«
»Bo nekaj takšnega.«
»Tak... to je Martina hči?«
»Bo že tako.«
»Pa kako ji je ime, tej mladi Le-metrovki?«
Tega očividno ni bilo greh povedati — saj ime vendar ni tajnost. Starka je odgovorila torej brez obotavljanja:
»Ime ji je Gilberta.«
»Gilberta...« si je dejal on. »Je že prava hči grofa Gilberta.«
Toda menil je prenedolžno:
»Torej je bila Marta Lemetrova poročena?«
»Gilberta . . .« je dejal sam pri sebi. »Je že ona ... hči gospoda Gilbeita . . .«
, In vprašal Je s prenedolžnim obrazom:
»Torej je bila Marta Lemetrova poročena?«
»Prašajte o tem starega ... jaz ne vem ničesar.«
Stara je odkoracala dalje, mrmraje:
»Nisi še dovolj prekanjen, da bi me ujel, ne.«
Toda Boasonč je vedel, pri čem da Je; in rekel si je stari kirasir:
»Prišel je trenotek, da izvlečem listnico in uro gospoda Gilberta iz njunega pozabljenja.«
LV.
Kako Je Florestanu zmanjkalo moči.
Nekaj dni poprej se je bil napotil grof d’ Ormož x ulico Ešikjč,
Pozvonil je, in Roza je prihitela. In ko je spoznala takoj gospoda, o katerem so govorili toliko zadnje dni, je odprla vrata sobe, v kateri je zdaj sameval stari režiser:
»Gospod,« je dejala vsa prestrašena, »zunaj je gospod iz Varenske ulice . . .«
In Olivjč d’ Ormož, ki H le sledil za petami, je dodal:	J	J
»Da, jaz sem gospod Roajanč...« Florestan je pogledal in se zdrznil nehote. Ukvarjal se je baš z dokaj čudnim delom: skrbno je skladal v velik zaboj vse svoje vence in palme, ki jih je bil snel s stene . . . Izpraznil je naslanjač — edini naslanjač v tem prostoru — fcj ]e bil naložen z najraznovrstnejšo navlako, rekoč:
»Nered je v hiši, gospod grof...« Sam pri sebi pa je dejal:
»Boj se začenja zdaj . . . ura je prišla . . .«
In že je začel grof d’ Ormož: »Midva, gospod Roajanč, nisva otroka, in ne smeva biti, zdaj, ko nama gre za resne stvari. Po moji krivdi _ četudi je bil slučaj večji k: ivec od mene — je doletela gospodično Lemetrovo težka žalitev v hiši, kjer bi ji smeli izkazovati zgolj neizmerno hvaležnost.«
»Res je, gospod; to ravnanje je bilo grdo in nevredno.«
»Priznam to. Kar opravičuje gospo Rošegijsko, je, da ni poznala resnice. Zaka opravičuje, da so mu
mnogo večji denar, ali pa po preteku cele vrste dni. Zato je pa tudi dolžnost vsakogar, da dela neprestano v razširjanje »Dneva«.
Iz Maribora. V četrtek, 20. t. m. zvečer ob 8. uri predava v Narodnem domu prof. dr. L. Poljanec: Med snegom in ledom; bajka iz pradavnih časov. Vstop prost.
Štajerski Bismarckove!. Bismarckova zbirajo skupaj denar za Bismarckov stolp v Gradcu. Nekaj denarja so že nabrali, pa prav rado ne gre naprej. . Potrebujejo se 50 kamnov po 200 K. Da bi zbirko pospešili, so razglasili, da hočejo 99. rojstni dan nemškega kanclerja porabiti za veliko javno zbirko. Leta 1914. bodo prvi »Ostermond« porabili za nabiranje denarja po vsem Štajerskem. To se pravi tudi po slovenskih krajih. (Znano je, da je bil »Slov. sok. Zvezi« cvetlični dan po vseh slovenskih krajih prepovedan, češ, da nima dobrodelnega namena. Radovedni smo, ali bo Bismarckov stolp v Gradcu imel dobrodelni namen!!!) — Ko bodo leta 1915 vsi pangermani obhajali stoletnico Bismarcka, takrat tako piše »Tages-post« — »se bo tudi ime štajerskega inesta Gradca hvaležno imenovalo, ko bo ob enem z brati obhajalo veliki dan.« Tako torej se pripravljajo naši Nemci na stoletnico Bismarcka, j Ako pa Slovenci pozdravijo kako 1 zmago nad Turki, je to veleizdajal-stvo in Klofač je po pisanju graških listov »der Serbengott«. Dokler bodo Nemci tako odkrito govorili — nimamo mi na jugu vzroka — molčati.
»Dve leti star otrok brez očeta«
se nahaja na Dobrni na Štajerskem. To je pravo čudo, kaj ne. Toda stvar je popolnoma resnična. Kakor je »Dan« že poročal. Napoleon je rekel, da beseda »nemogoče« ni v niego-vem besednjaku. Tudi v Avstriji bo menda ta beseda kmalu izginila, ker pri nas je vse mogoče. Nemogoče ie le — napraviti red pri naših sodiščih. Toda tako besedo »nemogoče« onemogočajo že sodišča sama in pa sl. avstr, cenzorji. Da bi se rodil otrok brez očeta, to je drugod nemogoče, popolnoma mogoče pa je na Štajerskem. Zato sta pa viseli na dan 18. oktobra v spomin »osvobojenja« pri Lipskem dve frankfurtarici s celjske sodnije. V znamenje, da vlada na Štajerskem nemška pravičnost. Bogatini in mogočni ljudje pa imajo tudi drugod po svetu prednost — zato jim ni mar, če se rode otroci brez očetov.
Kostanj Ima privlačno silo. Ločka dekleta so se že dalje časa pritoževala, da ni fantov. Zato so jih poskusile privabiti na kak način. Začele so po noči kostanj peči. In res lepi duh kostanja je privabil mnogo fantov. Celo iz drugih far so prišli, tako, da je nastala rabuka. Pravijo, da je bil kostanj prav dober ...
Pesem brez besedi.
I.
\
f AiCS r/vO
<,oyowwQ
t/,. n. v oi rl)
GoHsko.
ATENTAT NA SLOVENSKO POSEST.
Ni dolgo temu, ko smo Čitali, da nameravajo postaviti v našem mestu novo postajo za ranžiranje vlakov, kjer bi bilo nameščenih do 150 uslužbencev. Ker se nam je zdel načrt preveč predrzen, mu nismo sprva zaupali. Toda govorice, ki se širijo
o	tem vprašanju zadnje čase, potrjujejo to vest.
Namen cele stvari je jasen Nemcem bo na ta način dana zopet peklenska prilika, da naselijo v Gorico zopet toliko nemških družin, da bodo pokazali, kako zelo narašča v našem mestu nemški živelj. Impor-tirali bi radi med nas mnogo tujcev in renegatov, ki bi pomagali vihteti nad Slovenci svojo trdo pest.
Ni torej dovolj, da ne spravijo iz našega mesta zloglasnega trinoga VVieserja, ni dovolj, da tu pri nas še vedno gospodari oni Casapiccola, ki si je v teku časa zadobil velik renome — ker se ni mogel do danes priučiti slovenskemu jeziku.
Tako se jim zdi — da smo mi sposobni le za igranje.
Kaj so dosegli naši upravičeni klici po odstranitvi Wieserja? Koliko pozornosti je posvetilo železniško ravnateljstvo v Trstu ti osebi? Da, vsiljuje se nam vprašanje, če je sploh prišla do pristojnega mesta resolucija, ki je bila svoječasno sprejeta na shodu »Zveze jug. železničarjev« in odposlana merodajnim faktorjem v protest.
»Vse to kaže, da se hočejo ti »višji« gospodje z nami igrati.
Dolgo smo prenašali šikane in zapostavljanja, danes nam je dovolj.
obrekovali gospodično Gilberto s čudovito spretno lokavostjo in da jo je zalotil po nesrečnem slučaju baš, ko je stopila v hišo pevke Bobete . . .«
»O tem je škoda govoriti, gospod. Gilberta je stopila v ono hišo samo, da vam stori veliko uslugo...«
»Za katero ji še izkažem svojo hvaležnost. Da sem bil tisti dan doma, bi bil razložil Zaku in njegovi babici vso njuno smbto. Toda govorili smo šele drugi dan. Zlo je bilo že storjeno.«
»Da, gospod, nepopravljivo zlo.«
»Ne izgovarjajte prezgodaj te besede. To zlo ima morebiti svojo dobro stran. Pomagalo nam je, da smo izvedeli skrivnost rojstva gospodične Gilberte, in storilo, da se nam zde njene pravice zdaj tem ne-oporekljivejše . . .«
»Ne zahteva jih, gospod.«
»Zakaj ne?«
»Ker bi preživela s tem samo še enkrat svojo kruto razočaranje.«
»Zdi se, da merite na Zaka. Gospod, Zaku je malo manjkalo, da ni umrl.«
»Mojemu otroku tudi.«
»Gospa Rošegijska je vsa obupana. Ali menite, da je ostalo brez posledice, ko ste ji razodeli, da je babica tega otroka . . .«
»Vznemirja se brez povoda, gospod.«
»Kaj hočete reči?«
»Zakon Jo oprošča te skrbi s
tem, da odreka mojemu otroku vsako sorodstvo z njo.«
»Vaš ponos govori, gospod Roajanč.«
»Motite se, gospod; iz mojih ust govori volja Gilberte same.«
»Njen srd in njena mr" 'a po tem takem. A to sta dva slaba svetovalca. Njiju glas je glasnejši od pameti, srca in ljubezni.«
»Ljubezni!... Ljubezni do njih, ki niso poznali niti usmiljenja, niti pravičnosti . . . Ljubezni! Ah, tega pa že ne!«
»Ali ste prepričani dobro? Ali upate priseči, da ne živi v skelenju njene rane obenem tudi neumorjeni spomin nanj, ki je bil najbolj okruten, ker Je njegov obup največji? Ali morete priseči?«
»Tudi ko bi bilo res, gospod grof, ostane sklep mojega otroka neomajen.«
»Tak — kakšen je vendar ta sklep? Moj Bog!«
»Ta, da noče imeti več nobenega stika . . .«
»Nobenega stika več! Vi veste, da je trdovratnost, kadar prekorači meje pameti, najhujša brezumnost. No, povejte, kam je šla?«
Florestan je zamahnil brezupno:
«Prosila je in zahtevala od mene, naj čuvam njeno tajnost. Obljubil sem ji to. Ali ne vidite, da imam zvezane roke?«
(Dalje.)
Krivica za krivico, udarec za udarcem, in mi naj še trpimo? Izrecno smo že povedali, da smo teh razmer siti, da nam je takega sramotenja dovolj. Drugi bi na našem mestu postopali drugače.. Če se pa zganemo mi in popišemo le en dogodek — pade po nas takoj državni pravdnik.
S paragrafi si pomagajo, ker vedo, da ljudstvo vse to pazljivo motri. Toda zapomnijo naj si gospodje v Ljubljani, ali pa tudi gospod Casapiccola v Gorici, da govori bel papir glasneje od popisanega!
Vzrok konfiskacij poznajo sode-želani naši prav dobro. To so videli zadnjič, ko smo govorili o Wieserju prav nedolžno. Debro, gospod Wie-ser! Pod protektoratom ste, ki Je močnejši od nas. Toda pomnite tudi, da vsi paragrafi ne pokrijejo resnice in nejevolje ljudi!
Pečali smo se mnogo s to zadevo In že davno želeli, da bi bila končana; tudi nam je neprijetno, da je treba za eno majhno osebo, ki nam ne nudi ničesar druzega, kakor samo ogorčenje naših ljudi, toliko zgražati.
Prepričani pa smo, da govorimo v imenu ljudstva, da se borimo z njim in mu pomagamo iz teženj, ki pretijo, da uničijo njegovo moč in njegov pogum.i
Zato nismo poznali mej. In gotovi naj si bodo vsi tisti, ki nas hočejo ugonobiti, da ne bomo utihnili, temveč nastopali ob takih prilikah še togotneje.
Vprašanje pravice do svoje zemlje bomo rešili vse drugače, kakor sl to mislijo nemški privandranci. f In dotlej na svidenje!
Iz življenja na Krasu.
O	kunah. (Stelnmarder.) Gospod Ivan Dežman, uradnik južne železnice, je za časa svojega službovanja na postaji Bivio-Viadukt hranil In opazoval parček kunlc ter pripoveduje sledeče:
Nekega mrzlega dne meseca grudna, potem, ko so že odprhali naši vsakdanji gostje, vrabci in golobi, opaziva jaz in moja žena novega gosta. Plaho se oziraje, spleza po pečini k mestu, kjer so ležali košček! mesa, kosti itd., ki so ostali naši domači mucki. — Ko se je čutila zadostno sigurna, začela je obirati ter jesti izbrane koščke. Bili smo veseli tega novega obiska. Imeli smo, skriti za zaveso na oknih, priliko Spoznati, da je to kunca . . .
i Nasičena in zadovoljna s to večerjo, Je izginila v pečino. Druzega dne smo pazili, ali se še povrne ali ne. In res, skoro ob istem času, kakor prvega dne, spet pride, se naje In izgine. Dobili smo utis pri vsem tem, da je bila oprezna, pa vendar he tako plašna kakor prvi dan. Od tega dneva bila je reden gost pri naši hiši. Tekom cele zime do pozne spomladi je prihajala vedno bolj mirna in udomačena. Meso, kruh polenta vse, prav vse ji je teknilo. Nekega dne je izostala in ni je bilo več. Prošla je spomlad in leto, nje ni bilo. Mislili smo sploh, ne bode je yeč. Pa glej. V pozni jeseni nekega 'dne, prišla je zopet. Pa ne več sama, ampak s svojim parčkom!
Veseli tega prihoda, priložili jsmo drugi dan vsega zadosti našim gostom in — res, prišli so.
i	Kakor prošle zime ena sama,
JIILiiL!iJM'jJiiiC^3niC33BSBjgBa5SEB!jSBgsgaaaeg«
bili sta to zimo dva dnevna gosta pri naši hiši.
V	spomladi sta nas zapustili. Pa tudi naslednje jeseni se nista povrnili več. Mogoče, da sta postali žrtev lovca, ki je bil željan njihove čislane kože.
Omenjeni gosp. Dežman imel je pri svoji hiši prav čudnega obiskovalca. Bil je to — gozdni črni polž. Redno vsak dan pred nočjo priplezal je na določeni kraj, kjer ga je že čakal priloženi košček — polente. Čudno kaj, polž pa polenta! In vendar mu je zelo ugajala. Vidno se je opazila še precej velika luknjica v znanje, koliko da je snedel, bolje, izlizal in potem spet odplezal v svoje zavetje. Tako je prihajal cel letni čas, dokler ni naposled izostal.
Da kunca je kuhinjske jedi, je že čudno. Da pa se polž spravi na polento, je nekaj izvanrednega, in vendar resnično. Gospod Dežman je resnicoljub, osobito prijatelj živali in mu gre v tem zaupanje.
V	vasi Salež (okraj Sežana) v hiši lovskega čuvaja gospoda Josipa Pirca bil sem priča še bolj udomačene kunce. Ta je kakor pes krotka na žvižg pride sama in je iz rok. Posebni prijatelj pa je imenovanim čuvajem. Po roki spleza mu na pleča, en čas obsedi, en čas poskakuje, igra se itd. S psičkom (jazbečarjem) sta tudi dobra prijatelja. No, zdi se, kakor da mu vedno ne zaupa popolnoma. Časih se mu približa, hoče se poigrati, gleda ga — in v trenotku, kakor bi se domislila nevarnosti, se skrije. Pa ne za dolgo in spet pride. Psiček pa, kakor da bi mu ugajala migljaje z repičem v pozdrav, kakor da mu je dobro znana domača prijateljica, s pravico gostoljubja hišnega gospodarja, prav kakor on sam, skače krog nje in jo vabi, da se poigra.
Značilno je, da je nekega dne neznano kam izginila, čez dva dni se je spet povrnila v hišo, kjer še danes zabava radovedneže.. V hrano služi vse v kuhinji pripravljeno. Juha maneštra (maneštra je mešanica zelja s krompirjem in fižolom!), polenta, kruh, z eno besedo vse, prav vse.
pih fcasov. Dunaj Je zaslovel po svo jih valčkih. Dunajski valček je ob vladal svet. Sedaj pa naj ga zamenja za takega argentinskega pritepuha. »Ne dajmo mu domovinske pravice« pravijo Dunajčani. Tango pa ne vprašuje več po domovinski pravici. V vseh dvoranah je dobrodošel gost. Stari Ziehrer je rekel, da je tango neestetičen — Lehar pa ga je spravil že v opereto — jn je dosegel uspeh.
Stara kneginja Metternich je jadikovala nad propadanjem starih tradicij mladi Dunaj pa se veseli ob tango in — pleše, pleše...
V soboto smo videli tango prvič v Ljubljani. Takoj je bilo vse navdušeno. Razloček med drugimi plesi in med tango je precej velik Tango je res — moderen. V njem se izraža sedanji čas, življenje, moderna psiha... Tango ima 7 glavnih figur — vseh pa je menda 32 ali še več. Svet se uči. Učenje je, kakor povsod, odvisno od talenta. Kakor se vidi, si ga bo mladina kmalu osvojila.
V »Narodni Čitalnici« smo imeli v soboto lep animiran večer. Ako pojde tako naprej, bomo imeli vesel predpust.
Tango in drugo.
Dne 22. t. m. bo za Dunaj velik dan. Ali mislite morebiti, da bo Stiirgkh ali Berchtold podal kako znamenito izjavo o notranji ali zunanji politiki... O ne. Delalo se priprave za »Wiener Kiinstlerfest u. Tangorcunion«. Priprave so velikanske. Pomislite: pripravljalni odbor ima 300 članov. Priprava ima — dobrodelni namen. Toda to je samo pretveza. Glavni cilj je — tango. Najeli so cel Hopfnerjev Park - Hotel Sclidnbrun, ki ima prostora za več tisoč ljudi. Plesal se bo sam tango po argentinski in pariški metodi.
Na Dunaju so otvorili šest kurzov, kjer se gospodje in dame uče
—	tango. Ples se začne ob 9. zvečer.
Moralisti še niso na jasnem. Eni pravijo, da bo »tango« ostal samo v višji družbi — nižja družba pa bo plesala stare plese. Drugi so drugega mnenja. Tango bo obvladal tudi nižje množice. In kaj bo potem z moralo? Znano je, da dunajski plat-tenbruderji radi plešejo apaški ples in »schiebentanz« je pri njih zelo priljubljen.
Stari Dunajčanje protestirajo. V imenu morale in v imenu starih le-
Dnevni pregled.
Trozveza na vzhodu. Posledice pogrešene taktike diplomacije trojnega sporazuma so vedno jasnejše. Ona je na ljubo evropskemu miru dajala koncesije zahtevam Avstrije in Italije. In vsaka nova koncesija je vzbudila nove skomine dunajskega in italijanskega kabineta. »Rusko Slovo« to dokazuje z naštevanjem raznih pojavov, s katerimi je Avstrija preprečevala prizadevanje francoske in ruske diplomacije, ki je delala na to, da se zagotovi trajni mir na Balkanu. Avstrija si je vzela pri tem na muho Srbijo in črno goro, Italija pa Grško. Toda med tem, ko gre Avstriji reč precej dobro izpod rok, se o Italiji tega ne more reči, ker za Grško stoji Francija, ki nikakor ne dovoli, da bi se Grška na korist Italije oškodila. Sedaj je prišlo na intervencijo Rumunije še do miru med Grško in Turčijo, tako, da bo morala biti Italija prav ponižna, zato se bo pa skušala odškodovati v Albaniji, državici, ki je nastala z avstrijskimi sredstvi. Tako bo prišlo do tega, da bo na vse zadnje imela iz avstro - ogrskega obnašanja korist Italija, Avstrija pa škodo. Nemčija pa itak hinavsko vlogo igra, in se ji bo tudi izplačala.
Torej, kako je; ali živimo v ustavni ali absolutistični državi? Pravzaprav to vprašanje avstrijskih davkoplačevalcev že ne briga — navadili so se na strah § 14, ki dejansko uničuje vsako ustavnost in omo-gočuje, da se vse izvede tako, kakor si vlada želi. Zato se tu tudi ne gre za to, kako sodi avstrijski davkoplačevalec o tem vprašanju, temveč kako sodi tujina. V Angliji je izšla knjiga dunajskega dopisnika »Times« Steadeja in v tej knjigi se kon-štatira naslednja dejstva: Avstro-Ogrska monarhija je zadnji poskus absolutističnega vladanja v Evropi — in če Avstrija ne pripozna ustave, bo to njen grob. Sedanja ustava je po imenu in ljudstvo ji ne pripisuje nobenega pomena. Avstrijska ustava je le plašč imperialističnega in biro-kraticnega samodržtva. Tudi volilna reforma je nekaj takega: to je takšno skrpucalo, da da dve tretjinski
FRANCE ŠTAJERs
Ahasver se je zaljubil.
Ljudje pa pravijo, na kradem, kjer morem. Literarna sraka. Pav. Bebec. Opica!«
Zopet se je nasmehljala. Govorila sta kakor bi bila stara znanca. Jn Jelka mu je zaupala Ahasverjevo sknvnost! In prokletstvo božje, češ: ^Ahasver naj živi do sodnjega dne!«
VI.
Večni žid blodi, hrepeni in upa. Nestrpno povprašuje na poste re-Stanie, Končno prejme odgovor:
Velecenjeni gospod Ahasver, dosolite, da Vam odgovarjam v imenu gospodične Jelke!
Bog je ukazal:	»Ahasver naj
živi do sodnjega dne!«
lo Je gola istina. Toda do sodnjega dne bodo živeli tudi dramatični umotvori, ki se nazivajo: »Ahas-Ver«, In če bi poginili vsi prej, bo jlnoja tragikomedija »Ahasver« živela večno. Kajti to je najkrajša dra-|na na celem svetu. Evo:
Vil.
Pozorišče se ne Izpremeni!
1.	dejanje.
/ Kot koncesija nedoumljivim po-MhŠalcem stoji sredi odra kazalo:
V	Skader! V Valono! Na skrajni de-VSkader! V Valono! Na skrajni des-pborožen Albanec. (Apropos, posa-
nieznosti, mimika, geste etc. za igralce natančneje v rokopisu.) Ahasver balinca z Belcebubom. Oba zapazita Albanca še le koncem tretjega dejanja. V Albancu leži vsa ekspozicija, konflikti etc. Na levi murva. Pod murvo miza. Klop.
Ahasver: (zaluča balinec, ki pa prihiti nazaj) Slabo znamenje! In v.endar ne bo prišla smrt! (Gre potrt preko odra k mizi. Sede. Belcebub sledi in izvleče iz žepa karte.) Ah, vse je pobrala! Kje ste:-Aristo-fant, Anakreont, Shakespeare, Moli-ere, Dante, Heine, Whitman, Offenbach!
Belcebub: Vsak pa vsi so pasli žalne šale.
2.	dejanje.
Ahasver in Bercebub kvartata. Albanec se je zbudil in se mu močno kolca začetkom dejanja. Najbrže se sanja sosednji monarhiji o njem.
Ahasver: (udari s karto po mizi) Zopet poje sova. Mrtvaški ptič. Meni? Ah, ne... žalibog, ne!
Belcebub dobi partijo. Spravlja cekine. Albanec pogledava pohlepno izza grma.
Ahasver: Vse se obnavlja. Ponavlja.
Belcebub: Tragikomična duša potuje v vesoljstvu.
Ahasver: Med večnimi, neuteš-ljivimi hrepenenji plava besen dovtip resignacij...
3. dejanje.
i a ^0p.et kvartata. Večni žid do-slednjo izgubi partijo.
Belcebub: Preveč sreče v igri! klice016116 nC	več	ljubile de-
_ /hfsver: V tem ne tiči nesreča. Kajti nesrečen si samo, dokler si neodresen! (Se spornni Nazarenca.) Odrešil si Človeštvo??
Belcebub: Večnost... O groza!
Albanec: (zatuli, da se zgane petelin na kapelici, ki pravi, od kod
saplja vetrič. .)
Oba se zdrzneta.
Ahasver: Ko tuli vihar, vrh stolpa pleše petelin. Nad stolpom oblaki. Vesoljstvo. V vesoljstvu ničle: ljudje.
Albanec se je priplazil kakor panter. Popade Belcebuba, ga vleče za kapelico in izpremeni v evnuha.
Nato se vrne Albanec in zamahne s handžarjem, da bi usmrtil Aha-sverja. Zaman. Ponovi napad. Zaman. Ahasver bodri Albanca: le krepko udri. Zaman. Divjak se zdrz-in in si morebiti misli: »Ta junak ni iz krvi in mesa, marveč iz papirja«. In handžar mu pade iz rok. Bi zbežal, a so noge težke. Ahasver sune handžar vstran. Pograbi Albanca za kodre, da bi si jih shranil za spomin. Medtem prihroma Belcebub: »Ne bom več ljubil deklic«. Tuli. A-hasveriu se vrio zasmili Belcebub.
Naglo izvleče izza pasu šilo. Zdaj zatuli Albanec. Ahasver ga v hipni jezi sune s šilom v srce. Albanec
umre.
Belcebub se prestraši. Zavpije Ahasverju: »Stoj! Ne maram barabe.« In se pogrezne v peklo. Kmalu se vrne razburjen, obupan: »Naš že eksercira. Joj. Uh!«
Ahasver:	(poklekne)	Odpusti
Bog! Nakloni mi uteho. Šteješ v hvalo li pregreho sunek s šilom?
Glas lz oblakov: Ahasver naj živi do sodnjega dne v tradiciji. Zdaj pa v vice. Marš!«
Ahasver umre. Ko začuje Belcebub glas iz oblakov, utihne in se potuhne. Nato pa presunljivo zatuli:' »Se Albanca v vice! Še Albanca v vice!«
Zastor.
Vlil.
Večni žid se kislo namrdne In bere dalje: »Gospod Ahasver, Vi gotovo soglašate z mano in gdč. Jelko v tem, da bo živel moj »Ahasver« kot drama do sodnjega dne. Torej Je popolnoma odveč, če živite tudi Vi!
V	tej zadevi sem natančno informiral Sveto Johanco na Vodicah. Krvaveča svetnica se Je izrazila pobožno: »Gospod Ahasver naj zapusti vse svoje premoženje za svete namene.
Bom jaz razdelila. Nato naj gre gospod Ahasver v Albanijo. Predno bo petelin trikrat zanei. bo trohnelo
večini Slovanov komaj polovico mandatov. Bodočnost monarhije je oa /ii?na od tega, kako se bo ravnalo še v naprej z Rumuni in Srbi na Ogr-SKem.
n .	Velik	,<?an	le	danes.
Be,clitold, avstrijski zunanji minister nastopi v delegacijah in poda svoj ekspoze, v katerem bo hvalil samega sebe za vspehe svoje politike. Člani delegacije bodo predloženi račun potrdili — plačali ga bodo pa avstrijski davkoplačevalci. Pa bo, tako da bo vsak nekoliko udeležen na uspehih Berchtoldove politike.
Kaj hoče Srbija na Kosovem, na mojem Kosovem, tako vzdihuje Isa Boljetinac sedaj. Lepa je ta: zakaj pa samo vzdihuje in se zaklinja tako vpričo dopisnika »Riečkega N. L.«, sam pa se ne zgane na »svoje Kosovo«, da bi uredil svoje zadeve. Saj je prosil, da bi se smel povrniti na »svoje Kosovo«, zakaj ne gre, in ne stori tega, če mu je že tako huda? Boljetinac ima najbrže slabo vest, ki ga tako preganja, da se radi nje znaša nad Srbijo kolikor more, čez mejo pa si ne upa. Kakor je videti, ga ne zadovoljuje Albanija, ker ve, da ne bo mogel po tej »državi« ropati, kakor je delal poprej v Srbiji Ravno to ropanje ga obtežuje, da zdihuje in plaka po »svojem Kosovem«. Nemara se napoti še kdaj s svojimi tolpami v Bosno, tam ga bodo gotovo prav prijazno sprejeli. Srečna Avstrija, ki šteje med svoje častilce tako junaške roparje!
Časopisi iz Nemčije so podrejeni v Rusiji najstrožji cenzuri, večinoma pa so sploh prepovedani. Vzroka odredba ne pove, gotovo pa e, da ima ta naredba politično tendenco.
»Svetnica« Franca. K zadnjemu Članku se še poroča, da so hodile k. svetnici Franci v Ivanjeselo celo nekatere Ljubljančanke, pretakale bridke solze ob njeni smrdljivi postelji ter blagrovale vaščane, češ: srečna fara, srečna vas, ki je rodila tako svetnico! — Zares »srečna« je bila vas ob njenih »čudežih« in »srečna« je sedaj Ljubljana, ki redi to »svetnico« Franco in kjer živi njena »gna-da«. — Najbrže obiskuje sedaj Johanco ter jo tolaži ali blagruje, ker bo dosegla »mučeniško krono«.
Skrivno razodetje »svetnice« France. Po treh letih bridkega »trpljenja« in po devetkratnem srečnem »pretnaganju« smrti se je končno naša svetnica Franca prebudila 12 ,cl(ilgeKa zamaknjenja. Zjutraj pred solnenim vzhodom se je izvršilo njeno »vstajenje«. Neke lepe nedelje ob 3. uri zjutraj je vstala iz pregnite postelje, pograbila 600 kron denarja ter jo mahnila s tem denarjem v Zagreb v nek samostan. Po par mesecih pa se je že vrnila naša ljuba Franca iz samostana lačna in — brez vinarja.
—	Njeni stariši pa so trpeli doma pomanjkanje in revščino.
Franca in zdravnik. Ko je nekdo naprosil zdravnika iz Cirknice, da preišče »bolezen« svetnice France, se je ta pred njim »sramežljivo skrila v omaro, kjer se je potuhnila.
Slovenski sokoli v Parizu pri mednarodni tekmi. Predvčerajšnjem se je vršila mednarodna gimnastična tekma povodom 40letnice zveze francoskih gimnastov. Tekmo je otvoril predsednik francoske republike Poincare z nagovorom, v katerem je med drugim slavil tudi vztrajnost čeških in slovenskih Sokolov. Tekma ima sledeči izid: 1. Čehi 804 točke. 2. Francozi 777 točk. 3. Italijani 772 točk. 4. Belgijci 733 točk.
5. Slovenci 706 točk. Po tekmi je no4 tranji minister Klolz nagovoril tekJ movalce v imenu vlade ter čestital vrstam k izvrstnemu uspehu. Zlasti je Klotz češke in slovenske sokole ter Rumune pohvalil. Zvečer se ja vršil povodom 401etnice ustanovitve zveze gimnastov slavnostni banketi kateremu je predsedoval vojaški gu-] bernator pariški general Hichel. Predsednik zveze Caselet se je za]
-t Za^t0xPnikom in°zemskih telo-i vadmh društev, zlasti Čehom, Slo] vencem, Romunom in Madžarom Nato so govorniki deputacij izrekli zahvalo za izredno sijajen vsprejem v Parizu.
Kluba slovenskih In srbo-hrvat« skih tehnikov v Pragi sta poslala na jugoslovanske poslance sledeči memorandum: Srbo-hrvatski in sloven-j ski tehnični klubi v Pragi si usojajo prositi jugoslovanske zastopnike, da najizdatnejše podpirajo vsako parla-mentarno akcijo čeških zastopnikov v svrho zgradbe nove češke tehnike v Pragi. Za to pomoč govore razlogi slovenske vzajemnosti kakor tudj nevzdržljivost današnjega stanja na češki tehniki vsled nesigurnosti obstoječih in nedostatka novih stavb, Težke posledice tega kulturnega škandala čutijo tudi vsi jugoslovan^ ski tehniki, ki se s simpatijami in aki tivno udeležujejo akcij svojih čeških kolegov v borbi za to važno kultur«. n£.^s,ta.nov°- Za »Klub srbsko-hrvat-skih tehničara« Marko Vidakovič, predsednik. Za »Klub slovenskih tehnikov« Josip Žerjav, predsednik,
V Trzinu so dr. Kreka, ko je hotel napraviti shod — zapodili. V Tr-zinu je imel doslej klerikalizem trd. na tla — sedaj pa se je začelo daniti, Pravijo, da je bil dr. Krek prav slabe volje. Dr. Kreku se tla majejo.
V Dobu je imel v nedeljo shod dekan Lavrenčič. Ko je rekel, da naj oni, ki so za njega in dr. Kreka, roko vzdignejo, jo je vzdignil samo eden.
Izdaja pisemskih znamk v svitkih. Počenši s 1. grudnom 1913 se bodo oddajale pisemske znamke po 3, 5, in 10, 20, 25, 30 in 35 vinarjev tudi v svitkih. Svitki znamk po 3, 5 in 10 vinarjev imajo po 1000, drugi pa po 500 znamk. Svitki se morejo kupovati samo po poštnih uradih, irj sicer jih bodo imeli v zalogi začas-no samo tisti poštni uradi, ki se jim bo kupovanje svitkov poprej naznanilo. Svitki se bodo prodajali po ime-ski vrednosti znamk brez zviška.
»Jugoslavija« društvo jugoslovanskih slušateljev trgovskih ved na Dunaju, je imela dne 6. t. m. svojo mesečno skupščino, na kateri Je bj| izvoljen sledeči odbor: Predsednik: g. F. Kovačič, kand. exp. akad.; podpredsednik: g. J. Sodnik, stud exp. akad.; tajnik 1.: g. L. Mataso-vič, stud. com. rerum.; tajnik II. ^ g. S. Kessler, stud. exp. akad.; blagajnik: g. A. Stanič, stud. exp. akad.; knjižničar: g. M. Janežič, stud. exp_, akad.; revizor I.: g. P. Tofra, stud. exp. akad.; revizor II.: g. M. Tomič, stud. cons. rerum. Namen društva je, materijelno podpirati svoje člane, ter priredovati ekskurzije in podučnai potovanja, gojiti smisel za trgovino m gospodarstvo v mestih Jugoslovanov. Da se doseže ta cilj, apelira društvo na vse one, katerim leži na srcu gospodarska neodvisnost Jugoslovanov, da jih podpirajo v tem stremljenju in se hkrati zahvaljuje dosedanjim dobrotnikom.
Bralno društvo v Mokronogu uprizori dne 23. t. m. v gostilni Al. Majcen v Mokronogu J. Dolinarjevo šalo igro »Cigan« s petjem. Začetek
njegovo telo v grobu. Duša pa se bo radostila v nebeškem raju!«
Bodite uverjeni, gospod Ahasver, da Vam želimo vsi samo najbolje! Srečno pot!
Z najodličnejšim spoštovanjem za gospodično Jelko: (nečitljiv podpis.)
IX.
Večni žid zavzdihne žalostno, kakor da je zazvenela vsa tisočletna bol...
»Ah, jaz sem koprnel nekoč po smrti. Smrt me ne mara.
Ah, jaz sem koprnel nekoč po Jelki. Jelka me ne mara.
Ponujajo mi, naj si kupim smrt*
Večni žid premišljuje globoko sklonjen. Naenkrat se popraska ton kavo po nosu: »Ponujalo m«, naj s! kupim smrt. Naj zapravim premo.
ženje, ne d8*?* arnry
jelko ljubim neskončno. Jelka me ne mara!
Toda morebiti živi na svetu vet! lepih deklic, ki so podobne Jelki.., O, gotovo!
Večni žid boli in išče po vsem svetu lepe deklice. Hrepeni in upa.
Mi mu Iskreno želimo, da bi za* vžil do sodnjega dne vsaj pičico ljubezni ...
■ c .(Konec.)
•, *	"	*	*	v!-
ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K 20 vin, 80 vin. in 60 vin. — Otroci plačajo polovico. Pričakuje se obilne
udeležbe.	x	,	,	..
Pri ognju v Šmarati ie gasila poleg požarnih bramb iz Pudoba in Starega trga požarna brammba iz Schneeberga in ne iz Stegberga, ka-kor je bilo pomotoma poročano.
Kolo se je našlo. Dne 12. t. m. so našli pod nekim kozolcem v Drenovem griču pri Vrhniki kolo, ki je bilo modela »Panzer« in ki je bilo najbrže ukradeno. Kolo je črno lakirano. Prednje kolo ima rdeče proge.
Zlobnost. Pred nekaj dnevi sta prišla dva neznana fanta pred hišo posestnika Antona Grmka iz Stra-homerja in sta začela metati kamenje na priklenjenega domačega psa. Nato sta šla pred hlev, kjer sta vzela konjski komat, ki sta ga odnesla na sosedov vrt. Tam so ga našli drugo jutro razrezanega.
Grozen vihar na Reki. Zadnje dneve je bilo pravo spomladansko vreme. V četrtek je divjal na morju veter »široko« tako močno, da Je bil promet popolnoma oviran. Cel dan niso mogli iti parobrodi iz luke. V petek zvečer je nastal naenkrat grozen vihar. Veter je grozno divjal, dež lil kakor iz škafa in med viharjem se je jako bliskalo in grmelo. Burja je največ škode naredila na pomolu Marije Terezije, kjer se nahaja kopališče. Pot do kopališča je popolnoma razdrta, na nasipu so valovi skopali velike jame, beton je raztrgan in vržen na pomol. V luki petrolejske tovarne sta dve jadrnici poškodovani. Tudi v mestu je burja naredila mnogo škode. V sob to je bil zopet hud naliv in se je celo dopoldne bliskalo in grmelo in je tudi dvakrat nekam v bližini treščilo.
i	Smrtna nesreča vojaka. Neki topničar gorske artiljerije v Trbižu, po imenu Agreš iz Kamnika, ki bi moral iti na dopust in je bil že v civilni obleki, se je hotel dne 13. t. m. posloviti od svojih tovarišev. Ko se je hotel posloviti tudi od nekaterih v hlevu, je prišel nekemu konju preblizu. Ta se je pred možem v civilu splašil ter ga z zadnjima nogama tako udaril v sredo želodca, da se je zgrudil na tla in v dveh minutah nato umrl. O nesreči so takoj obvestili stariše vojaka.
Velik proces. »Novoje Vrcmja« poroča: V petek se je zopet pričela pred varšavskim sodiščem razprava v procesu proti grofu Ronjkerju in lastniku zavoda Za\vadskenui, ki je bila dalje časa ustavljena. Obtoženca sta obdolžena, da sta umorila gimnazijca Hrzanowskega, brata grofove žene. Senat je svoj čas razveljavil obsodbo, ko se je množi i pbremenjevalni materija!, je pa uka zal novo preiskavo. Povabljenih je 209 prič in sedem izvcdencev.
Aretacija odvetniškega kandidata. V neki dunajski kavarni je policija dne 15. t. m. aretirala odvetniškega kandidata dr. Gašperja Do-monkova, ki ga je že delj časa in brez uspeha iskala budimpeštanska policija, ker je pod lažnjivo pretvezo izvabil od svoje ločene žene doto v znesku 100.000 K. V zadnjem času se je Domonkov potikal okoli kot potnik in je izvabil kot tak v Fiinf-kirchnu od nekega majorja 60.000 K.
Nezaslišano lopovstvo. Policija y Budimpešti je aretirala te dni dninarja Štefana Nemeta in njegovo ženo, ker je mož z vednostjo svoje žene dalj časa spolno zlorabljal 13-letno nezakonsko hčer svoje žene. Hči je izpovedala, da se je udala že yečkrat prej svojemu očetu samo zato, da bi varovala svojo mater pred surovim, nečloveškim ravna-njem svojega očeta napram nji.
Rodbinska drama. Dne 14. t. m. popoldne so našli v bližini gentskega jezera 45letnega Alfreda Cransaca v čolnu mrtvega. Cransaca je nekdo ustrelil. Ko so hoteli obvestiti o žalostnem slučaju Cransacovo rodbino, so našli na njegovem stanovanju ženo, 15letno hčerko in 14Ietnega sina mrtve. Vsi trije so bili ustreljeni. Kakor se splošno sodi, je Cran-sac Iz doslej neznanega vzroka ustrelil vse tri, na kar si je še sam pognal krogljo v glavo.
1	Finančen polom v Novem Jorku. »New York Herald« poroča da je newyorška banka H. B. Hollins et Co., ki zastopa velike mehikan-ske tvrdke, ustavila plačevanje. Pasiva se cenijo na pet milijonov dolarjev, aktiva pa znašajo komaj £0.000. Tvrdka ceni svoja aktiva na približno dva in pol miljona, ki pa Obstojajo večinoma iz varnosti, katere pa je težko realizirati. Več kot sedemsto trgovcev je zadel ta polom; več kakor dvesto vlagateljev Je popolnoma ruiniranih. Pravijo, da pe Je banka spuščala v velike špekulacije.
Ponesrečena zrakoplovca. Dva
avstrijska vojaška letalca sta se jbtfzu postaje Babič na Ruskem ponesrečila. Eden njiju, p0 imenu Pal-rner, je mrtev, drug, neki Lutter, je Itako težko ranjen, da ga ^ komaj
razumeti. Bizojav iz Moskve, ki je naznanil to nesrečo, pravi, da sta oba poletela iz neke avstrijske trdnjave. Ime trdnjave je pa v brzojavu popačeno.
Velika sleparija s šekl. Zadnje mesece sta dve banki v Novem Jorku dobivali od evropskih bank mnogo šekov, ki so bili v Evropi es-komptirani, katere so pa v Ameriki spoznali za falzificirane. Del teh šekov je bil pri nekem ropu v Novem Jorku ukraden. Novojorški detektiv Ferguson, kateremu je bilo poverjeno zasledovanje zadeve, se je pripeljal v Evropo in je potoval za sledovi do Krakova. Tam je dognal, da sta spravila tamošnji mali trgovec Aron Gaier in njegov sin falzificirane šeke v promet. Oba sta aretirana.
Ponesrečeni delavci. Pri preizkušnji nelte zabavne železnice v Lunaparku v Altoni je šest delavcev padlo v globočino. Trije so se smrtno poškodovali.
Zopet nesreča na morju. Na severu Atlantskega oceana gori španski parnik »Balmes«. Parnik »Pan-nonia« spremlja goreči parnik v Ber-mudo. 103 potniki, ki so se nahajali na gorečem parniku, so se rešili.
Velika železniška nesreča. Kakor se iz Šlahtnaje na Ruskem poroča, je dne 17. t. m. zavozil neki tovorni vlak v mešanec. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, 12 pa ranjenih.
V	peterburško akademijo so prenesli vse rokopise Leva Tolstega, ki jih Je shranil v Angliji Tolstega prijatelj Četrtkov. Po oporočni odredbi so sicer lastnina pokojnikove žene in Aleksandre Tolstoj, njene hčere. V Angliji so ostali še rokopisi neke korespondence Tolstega s Četrtkovim in originalni rokopisi onih del, ki so v Rusiji prepovedana.
Ljubljana,
— »Vodiški čudeži« so pošli. Nova izdaja se nič več ne priredi. Toliko v vednost.
— Pesek v oči. Naši klerikalni mogotci vedno poudarjajo, kako pravično in demokratično so postopali s tem, da so uvedli med volilce tudi širše sloje: in pravijo: najnižje sloje. To je žaljivo. Vsak človek, ako stori to, kar zna z dobro voljo, je vsakemu enak in gotovo bolj spoštovanja vreden, kakor pa tisti »višji« sloji, kateri se od delavskih žuljev rede in lenobo pasejo. Da naši klerikalci v resnici niso imeli nobene pravičnosti do delavstva, sledi iz slednjega. Do leta 1908. je S. L. S. sicer imela večino, ali absolutne večine ni imela. Kje jo dobiti? V mestih in trgih ni bilo nade, v veleposestvu pa še manj In šli so, skovali zakonski načrt za splošno kurijo in ga predložili drž. zboru. Takrat je tudi glasovala nar. napredna stranka za ta načrt. Kako nepremišljeno je bilo to, vemo vsi prav dobro. S tem se je dala moč stranki, katera je nikdar ni bila vredna. Zakaj ima mala Kranjska 50 poslančevimi je nerazumljivo. In kje povsod je iskala volilcev. Namesto v mestu, jih je iskala v okolici, da bi si tako po krivici pridobila tudi mesta. Okoliški volilec voli v mestu, ako plača Ie tri vinarje davka. V Ljubljani je pa na sto rodbinskih mož ki imajo 1200 K letnih dohdkov (jaz imam 1560 K) ali vsled svoje ninogo-brojne družine, ne plačujejo predpisanih 8 K direktnega davka, pač pa indirektnega toliko več, in nimajo tistih volilnih pravic kakor kmetič s tremi vinarji, ki nima z mestom nič skupnega. To je živ dokaz, kako pravični so naši klerikalci napram delavstvu. Zatorej, delavci, niti enega glasu tej stranki, katera tako krivično postopa z mestnimi prebivalci. Oni pravijo, da toliko časa, dokler ne padejo vsa napredna mesta v njih žrelo, jih bodo brezobzirno šikanirali. To obetajo že sedaj, kaj bo šele potem. En urnebe^en »ven z njimi« naj zadoni te dni po celi deželi. — Kvalificirani delavec.
— »Mi smo tvoji fantje,« so vreščali orli dr. Kreku. Pa menda vendar niso imeli na mislih vlanski 28. december in brili z Janesom norce? Toda dr. Krek si iz tega ni ničesar delal, temveč jim je takoj pripovedoval, da je bil na Gorenjskem letos in da je tam tiče gledal. Orli so mu na to burno ploskali.
— Kje je slovenski vseučiliškl fond? Da se dožene, kam je izginil slov. vseučiliški fond, je baje ministrstvo odredMo splošno revizijo v dež. gospodarstvu, ob enem se revidira — »Ljudska posojilnica«.
— »Slovenec« v zadregi. Zadnjič je prinesla »Edinost« neki slabo posrečen dovtip, s katerim je hotela označiti »Dan« kot »Rauberblatt«. Ta dovtip je hitro pograbil »Slovenec« in ga je takoj prinesel drugi dan za »Edinostjo«. Mi smo v petek prinesli ta dva dovtipa na prvi strani in se Je lahko vsak o tem prepričal, »Edinost« Je trdila, da Je nekdo v Gorici zahteval »Rauberblatt«. »Slovenec« pa je rekel, da se je to zgo-
dilo na ljub. juž. kolodvoru. Mi smo takoj pokazali, da je vse to laž. Pa tudi gospodična prodajalka z juž. kolodvora je sama šla k »Slovencu« in je rekla, da to ni res, da ni nihče zahteval lista »Rauberblatt«, in da naj to laž popravijo. Pri »Slovencu« so bili v zadregi in so se izmazali s tem, češ, da je Gostinčar na Dunaju in da mu bodo o tem sporočili. Obljubili pa so, da bodo laž popravili. Ker pa »Slovenec« ni o tem ničesar prinesel, je šla gospodična zopet v uredništvo »Slovenca« in so se zopet izgovarjali na Gostinčarja. Potem pa so rekli: »Ali vi ne verjamete, da je »Dan« Rauberblatt«. Gospodična je rekla, da nima za to. nobenega vzroka, in da ne ve, zakaj bi se »Dan« tako imenoval. Na to so bili Slovenčevci v zadregi, ker so morali priznati, da so lagali, niso pa imeli toliko poštenja, da bi to laž preklicali in krivico popravili. V soboto je baje Gostinčar obljubil, da bodo pri »Slovencu« preklicali, a doslej tega še niso storili.
— Na Friškovcu se Je baje zadnjič neki klerikalni paznik prav dobro imel in je prišel na misel, kako bi bilo,ko bi se užitninske hišice iz-premenile v gostilne. Ker se je že večkrat kaj takega zgodilo, bi bilo dobro, da bi se to več ne ponavljalo.
— Johanca je bila torej vendarle pri gospej Cešnovar na Starem trgu in je tam kazala svoje čudeže. Krvavela pa je tako, da je vse mo-droce premočila s krvjo, kar je preje pobožna gospa Cešnovar smatrala za dokaz posebne milosti, zdaj pa se baje zelo jezi, da ji je Johanca modrece izporila. Ko je Johanca odšla, so našli baje v nekem cekarju
—	tri prazne steklenice...
— Johanca si je baje hotela v ječi vzeti življenje. Po mestu gre glas, da se je baje hotela Johanca v zaporu obesiti in da so jo komaj pravočasno rešili. Koliko je na tem resnice, nam ni znano.
Slov. gledališče. Ples v maskah.
Hrvatska opera si je tako pridobila srca Ljubljančanov, da je vsaka predstava že cel teden naprej razprodana. Zato je bilo tudi včeraj gledališče nabito polno. Opera se je pela z istim uspehom kakor vse prejšnje. Glavne vloge so peli gdč. Mira Ko-rCvpTVa’.g’ Lovczinskv m g- Vuško-vič. Imeli pa smo priliko videti zopet gospo Polakovo v ulogi paža. Občinstvo je navdušeno ploskalo.
O razmerah na električni cestni železnici v Ljubljani smo že večkrat poročali. Kako se namreč postopa z nje uslužbenci. Od obratnega vodje g. inž. C. bi pričakovali
da bi bil za vse enako pravičen in
strog. Toda mož zastopa ravno nasprotno stališče. Zakaj? Ali je tako malo sposoben za svoj poklic, da ne more ločiti, kaj je prav in kaj ni prav? Ali je tako zagrizen zatiralec delavstva? Najbolj verjetno je, da je preveč zaupljiv napram podurad-nikom, ki potem delajo, kakor se jim poljubi. Za to so na razpolago dokazi. Pred dobrim mesecem je prosil neki sprevodnik za dopust. Mesto dopusta je nekaj dni pozneje dobil dva dni kazni. Tale stvar se je izvršila na precej lumparski način. K omenjenemu sprevodniku je prišel v voz revizor V., ki mu je sporočil, da ne dobi drugače dopusta kot če prosi kakega, ki je prost v nadomestilo. Sprevodnik, nič hudega sluteč, je odgovoril revizorju, da njega (sprevodnika) nihče nič ne vpraša, kadar kakega manjka. To so bile naravno čisto nedolžne besede. In glejte, kaj si izmisli brihtna glava revizorja? Da se je sprevodnik z njim kregal vpričo gostov. In takih slučajev je več, g. revizor. Z vsakim, ki ni klerikalec in se vam ne zna hinavsko prilizovati, se godi ista. Te dni je bil zopet eden izmed sprevodnikov suspendiran, ker ni znal pravilno »pajaca« Igrati. Zahtevamo, da se napravi konec takim razmeram, če ne, bomo v te škandalozne razmere na električni cestni železnici še z jasnejšo lučjo posvetili.
— O spovednikih in spovednicah se je čulo že dovolj pritožb — v resnici so ravno spovednice največkrat začetek pohujšanja. Te dni je neki frančiškan tako neprevidno izpraševal 121etno deklico, češ, kaj si misli, če vidi svojega polletnega bratca, da je potem deklica izpraševala doma začudena, zakaj Je dobila taka vprašanja. Taka spoved je pač uničenje mladih duš.
— Koncert. »Glasbeni Matici« se Je posrečilo pridobiti svetovno znano umetnico, ki slovi kot najboljša pevka na Švedskem in ki ravno sedaj žanje triumfe s svojimi koncerti po Evropi gospo Valborg Svardsstrom, da bo sodelovala v koncertu »Glasbene Matice« v nedeljo dne 23. novembra v Ljubljani. Njen glas, ki ga kritiki imenujejo, da je najlepši na Švedskem, imenujejo švedski slavček — njena fenomenalna izobraženost tehnike in njeno globoko umetniško čuvstvovanje jo stavi med nalvečle umetnike sedanjega petja. Primerja se nekdanji
najslavnejši pevki Jennjr Lind, ki
je s svojim divnim petjem na občinstvo napravila nepozabne utise; v pesmi je jokala, zdihovala, vriskala, skratka: izvajala celo skalo čuv-stev. V preteku predzadnjih let je ta slavna pevka umetnica pela v sko-ro 150 mestih Evrope na 500 koncertih. Kritika vseh evropskih muzikaličnih središč je malone popolnoma enoglasno priznala izvanredne zmožnosti pevke, ki so edine svoje vrste. Take svetovne pevke, ki drugod dobiva velikanske honorarje, ne moremo kmalu slišati v Ljubljani. Sedaj jo prinese le izreden slučaj, ki potuje po svoji koncertni turneji preko mest iz Prage preko Linča, Sol-nograda, Celovca, Gorice, Trsta, Pulja preko Ljubljane (23. t. m.) na Dunaj, kjer ima v največji novi koncertni dvorani napovedan koncert za 26. t. m.
— Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Antoh Pečenko 7 K 14
v.	Dne 18. oktobra se je vršila svatba g. Alojzija Kodriča in gdč. Mar. Mrovljetove iz Brji na Vipavskem v dobri Mošonovi hiši. Veseli gostje, njim na čelu nad vse spoštovani in velezasluženi podžupan in učitelj g. Anton Možina, so pri tej priliki nabrali omenjeno svoto za družbo in enako za društvo »Sokol«. Mesto venca na krsto svojega dobrega soseda, pok. g. Evgena Ivanca, darovala je C. M. družbi 10 K rodoljubna Fajdigova hiša v Sodražici 10 K. — Dar iz Amerike. G. Fr. Sakser v New Yorku je nakazal C. M. družbi po naročilu g. G. J. Porenta, Black, Diamond Wash 33 K 70 v. — Rodbina Josipine Kraigher v Postojni je darovala 5 K mesto venca na grob blage gospe Mar. Boštjančičeve. G. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem je nakazal K 10 iz poravnave neke kazenske zadeve. G. Fr. P (nečitljiv podpis) od Sv. Jurija ob j. žel. je poslal 30 K 5 v, katere je nabrala g. Marica Zličar ob prilike gostije gdč. Anice Zličar z g. Mih. Boliorč. Podružnica pri Sv. Petru pri Gorici je poslala med drugim tudi 4 K 71 v, nabranih na predlog g. Filipa Pahorja, stud. živinozdravniške akademije, ob prihodu Polakov iz Ljubljane s »katoliškega shoda«. G. K. Ambrožič iz Nove sušice je odstopil dar K 5, katere je nakazal družbi g. Jernej Jankovič na Kalu. Prijatelji družbe sv. C. in M. v Ameriki. Gg. Josip in Andrej Jankovič in Fr. Penko s Kala doma, darovali so družbi K 12, vsoto je nakazal g. Jernei Jankovič. Na željo iz službe mest. užit. zakupa iz-stopivšega in v Ameriko odpotujo-čega paznika Ivana Bedenčiča je izročil družbi zaupnik 3 K.
— Kolaši v Ljubljani. Včeraj so bili v Ljubljani pevci zagrebškega »Kola«, ki so se vračali iz Trsta. Bili so prav dobre volje, ker so imeli v Trstu tako lep slovanski dan. Imeli so s seboj tudi terana. V neki restavraciji so rekli, da imajo s seboj »Johaneino kri«. Tako služi Kranjska svetu za — dovtipe.
— Nesreča. Ko je minuli teden železniški uslužbenec na juž. kolodvoru Jakob Skubic izkladal sladkor, mu je pri tem en kos (Štok) padel^ na desno nogo ter mu jo tako poškodoval na palcu, da je moral iskati zdravniške pomoči.
— Umrli so v Ljubljani. Karol Alfarei, knjigovodja v pok., 75 let. — Stanko Gorenc, rejenec, 7 mesecev.
—	Marija Oven, hiralka, 73 let.
-7 »Živ In mrtev», tragedija po nedolžnem obsojenega, po znamenitem romanu od Jules Mary se bode predvajala od danes do četrtka v Kino »Idealu«. Predstave ob 3 do 5,
5—7, 7—9, 9—11. V petek »Strupena kača, nordiskfilm. V soboto igro-kaz »Mrtvi govore« v 5 delih. Drugi teden velika senzacija Albert Bas-serman (nemški Zocconi) v pretresljivi drami »Kralj«.
— Loterijske številke. Line:
3,	24, 40, 59, 5.
Onstran nevarne starosti ...
Kako dolgo traja pri ženskah t. zv. nevarna starost — to do danes še ni določeno. Cisto natančno se najbrže le-to sploh ne bo dalo določiti. Pri enih mine preje, pri drugih pozneje, kakor je to tudi pri nevarni mladosti.
Te dni je neka afera pokazala, da hrepenjenje po ljubezni in mladosti pri nekaterih ženskah zelo dolgo traja.
V	červencih je prebivala 421et-na vdova Hedvika Ježkova. Bila je posestnica — in si Je privoščila luk-sus, da si je vzdrževala ljubčka, 26-letnega gozdarja Franca Dittricha. Dittrich je bil lep mlad fant, navdušen lovec, ki pa je rad živel brez dela ... Vdova pa je kmalu čutila, da Je tak ljubček precej drag luksus, zato Je skušala dobiti kompanjonko, ki bi nosila vsaj polovico stroškov. Zato je hotela svoietfa Mubčka malo poso-
diti še kaki drugi ljubezni željni vdo-
vi.	Seznanila ga je z 50 let staro vdovo Ano Abrahamovo v Pragi. Ta je tudi podpirala Dittricha in se je počasi vanj popolnoma zaljubila, tako da mu je izdala nad 3000 K. Privadila se je tako na njega, da se je hotela na vsak način z njim poročiti. On Ji je ženitev večkrat obljubil in Je dobil zato denarja. Ko pa je bilo treba obljubo izpolniti, se je oglasila prva vdova, ,češ, da ima ona starejše pravice do svojega sladkega Seladona. Zato ni hotela pustiti, da bi prišel njen ljubček v stalno posest 501etne vdove. To pa je drugo vdovo razjezilo in je naznanila policiji, da je Dittrich z obljubami izvabljal iz nje denar. Policija je vse tri zaprla in ločila to »trozvezo« in sodnija bo sedal odločila, katera vdova ima več pravice do — njega.
Zločin trinajstletne deklice.
Danzadnem se dogajajo zločini mladoletnih ljudi, ki kažejo naravnost pogrešeno vzgojo otrok. Na Ogrskem se je dogodil v Nagfalvi strašen slučaj, ki bi mu ne mogli verjeti, da ni vse potrjeno od višjih oblasti. — Na policiji se je pojavila prošle dni krasna trinajstletna deklica in prosila, da jo sprejme poli-ciski šef, ker mu ima nekaj povedati. Redarji so sicer začudeno gledali, kaj vendar hoče tak otrok govoriti z njihovim šefom. Ker pa ni hotelo dekle odnehati in jih je prosilo, naj mu dovole vstop, so končno prošnjo uslišali in poklicali predstojnika.
Zvežite moje roke!
S tem klicem je vstopila deklica v sobo policijskega šefa in dodala: ker izvršila sem strašen zločin •— ubila sem svojega očeta! Vsi so mislili, da se norčuje. Zbegana je hitela v sobi iz enega kota v dru-zega in venomer ponavljala iste besede. Menili so, da je otrok znorel in so že hoteli ukreniti vse potrebno, da se poizve, kako se imenuje, potem pa odpelje v norišnico. Vendar so se jim zdele njene roke, ki so bile okrvavljene, čudno sumljive, zato so jo pričeli zasliševati, ter odkrili grozen umor, ki ga je dekle resnično izvršilo.
Izpovedbe.
»Moj oče me je neprestano zasledoval z ostudnimi ponudbami Vsiljeval se mi je vselej in povsod ob vsaki priliki, ter me nagovarjal, da se mu udam. V meni je zato vse trepetalo in vznemirjena sem hodila po svojih opravkih, ker bila sem v neprestanem strahu, da me oče kdaj v kakšnem sramotnem kraju zlorabi. Zategadelj sem se mu skrivala koder so mi dopuščala sredstva, a on mi je bil vedno povsod za petami.
Bala sem se, da se ne odpro vrata ponoči, da ne vstopi v sobo moj okrutni nasilnež, proti kateremu sem bila vedno brez moči. V tem trepetanju sem preživela neverjetne čase in časih nisem celo noč zatisnila utrujenih oči. Spremljale so me strašne misli, ki se jih bojim povedati in snovala sem že dolge mesece načrte, kako bi to težko zapreko spravila s poti. Toda ni mi bilo mogoče. Pazila sem na vsako stopinjo, prisluškovala vsakemu koraku, ki se je oglasil za mojim hrbtom in živela v strahu, da me oče kje ne izsledi.«
Usodni dan.
Oni dan, so odšli vsi od doma, le oče in jaz sva ostala doma. Nekaj časa je bil meni nasproti zelo prijazen in ni kazal nikake vsiljivosti. Bila sem vesela, da poteče ta dan brez strahu. Naenkrat pa se je vrgel name z vso silo. Jaz sem jokala in se zvijala pod njegovimi neusmiljenimi rokami in klicala na pomoč. Položil mi je na usta roko, da mi ne ostane prav nobeno sredstvo samoobrambe, ker vedel je, da bodo na neprestano kričanje pritekli v hišo ljudje, da se prepričajo, če se je dogodila mogoče kakšna nesreča. V tem pa se mi je posrečilo z nadčloveško muko izviti se mu iz rok in ubežati. Njega pa sem pustila doma in zaklenila za seboj vrata. Ko sem se čez nekaj časa vrnila, sem opazila, da spi v sobi. Mene pa so ves čas preganjale nepopisno hude misli. Naposled sem storila sklep. Ojunačim se in grem iz hiše. Nato vzamem
sekiro,
pregledam, če me ni kdo videl in se vrnem v sobo, kjer je spal oče. Sklep je bil gotov. Sekiro vzdignem kvišku, zamahnem in vsa vesela vidim, da je oče tako prizadet, da ne more spraviti iz grla niti šibkega klica več. Končano. Odstranila sem še glavo od trupla In pribežala sem s krvavimi rokami. Tukaj sem, da me obsodite in ubijete; očeta sem umorila. ker mi je Čast nad vse.« Policijski šef je poslal takoj ljudi, da
se uverijo o resničnosti tega, kar je dekle izpovedalo. Šli so in našli vse po njeni izpovedi. Krasno deklico so obdržali v zaporu, kjer bo čakala obravnave. Sodniki se dogodku čudijo in vodijo preiskavo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročna.
DOGAJANJA SE NADALJUJEJO.
Lvov. 17. novembra. Polsf< ruslnska pogajanja so danes nadaljevala, toda brez vspeha. Uradno se poroča, da so centrutn - avtonomisti In podolci sprejeli vladne predloge, toda situacija se kljub temu ni razjasnila. Pogajanja se bodo zopet na Dunaju nadaljevala.
AVSTRO OGRSKI DELEGAT MRTEV.
Janina, 17. novembra. Avstro -Dgrskl delegat mednarodne komisije Blllnskl je danes zjutraj preminul.
NEMŠKEGA DELEGATA JE STEKEL PES UGRIZNIL.
Valona, 17. novembra. Nemškega delegata mednarodne komisije, Winckeina je popadel stekel pes. Morali so ga odpeljati v Pasteurjev zavod v Neapel.
ODPOKLICAN RUSKI POSLANIK.
Petrograd, 17. novembra. Ruski poslanik na Dunaju Giers je odpoklican in obenem imenovan za senatorja.
KOKOVCEV V BERLINU.
Berlin, 17. novembra. Ruski ministrski predsednik Kokovcev je dospel v Berlin in Imel dolgo konferenco z nemškim državnim kancelar-jem.
FRANC FERDINAND.
London, 17. novembra. Sir Edu-ard Grey se je podal v Windsov in ostane tam nekaj dni. Kakor Je znano, pojde v Windsov tudi Frane Ferdinand. Sir Eduard Grey bo Imel z njim daljšo konferenco večje važnosti.
PRESTOLONASLEDNIK ALEKSANDER.
Solun, 17. novembra. Srbski prestolonaslednik Aleksander Je dospel v Solun In se poda v Bitoli, kjer bo prisostvoval slavnostni obletnici, kar ie Bltolj v srbskih rokah.
MEKSIKA.
Amerlkanskl poslanik Je Imel s Huerto razgovor, v katerem mu je Huerta Izjavil, da ne odstopi In da sprejme le takšne pogoje, ki se stri-
njajo s njegovo In meksikansko častjo.
ŠTRAJK V INDIJI.
Turgan, 17. novembra. Indijsko delavstvo pri železnicah in državni upravi je stopilo v štrajk, K delu so pritegnile oblastnije belokožce, toda promet je oviran. Vršil? so se spopadi s policijo; 30 oseb je bilo ranjenih. Indijsko delavstvo je zažgalo sladkorne plantaže.
BOLGARSKI MINISTRI PRED VOLILCI.
Belgrad, 17. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarska se nahaja pred volitvami in nič čudnega ni, da se vrši ves volilni boj v znamenju dogodkov, ki so se vršili na Balkanu v tekočem letu. Na Bolgarskem se vsi zavedajo, da je nekdo kriv nesreče, ki je državo zadela in krivca išče časopisje, njega Iščejo na vseh volilnih shodih. Eden zvaUuje krivdo na drugega, vsak dokazuje, da do nesreče ne bi prišlo, ako bi se delalo po njegovih nasvetih glavni krivec — kralj Ferdinand je pa zbežal v inozemstvo In je prepustil prepir bolgarskim strankam.
Srbska javnost zasleduje ta prepir z največjim zanimanjem, ker se odkrivajo razni nad vse zanimivi detajli, slišijo se pa tudi razne očitne neresnice. Tako n. pr. so člani sedanje vlade trdili na nekem shodu, da so se mirovna pogajanja v Londonu pretrgala zavoljo Srbije In Grčije in da se je nova vojna s Turčije začela samo in izključno v interesu teh dveh držav.
Ta trditev stoji pa v preočitnem nasprotju s istino, posebno kar se Srbije tiče. Saj je vendar dobro znano, da ie srbska armada dosegla svoj strategljskl, srbska vlada pa svoj politični cilj z zavzetjem Bitolja, torej že v drugi polovici novembra lanskega leta. Od takrat naprej se je Srbija vojskovala samo še za svoje zaveznike, v prvi vrsti za Bolgare pred Odrinom, ki so ga Bolgari na vsak način hoteli dobiti, Turki jim ga pa v Londonu niso hoteli dati. Druga vojna s Turčijo nikakor ni odgovarjala Interesom Srbije, ki je samo na ljubo svojim zaveznikom vojno nadaljevala In pomagala s svojimi četami zavzeti Bolgarom Odrin.
Bolgari niti sedaj še nočejo priznati svojega poraza, oni niti sedaj še nočejo poiskati pravih krivcev tega poraza, kar je značilno za razpoloženje na Bolgarskem. To razpo-loženle le Srbiji sovražno, posebno člani sedanje bolgarske vlade selelo to sovraštvo proti Srbiji vedno In pri vsaki priliki. Tem fuiiše po njih. Srbiji to sovraštvo ni ljubo, ali ona se ga ne boji, pač pa bo z njim morala računati.
Odgovorni urednik Radivo Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
'KUBBBE BBKEKKBBKffiBBEft. BBfiBBf K; BiRKEBFEUffSBKK« 1
Modistinja
. MINKA HORVAT [
I Ljubljana, Stari trg št. 21.	|
■ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- jj kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše. S
B
BBBBE BBBBBBBEBBBBBKEKBCEBBBBBBI EEEEEKK ECBE BEt S BEKBBBBB
m
m
!,
»BALKAN«
Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba
Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 83 — Telefon st. 100. (Centrala: TKST)
mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladiSčii za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejše opremljeno podjetje za aelitve in prevajanje p«>lii&tva v mestu in na vse strani z patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščili. Omotacije itd.
‘ p in prodaja voznih listov: „Dalniaife“ delniške proge Trst-Benetke in obratno ter Trst-Ancona paro-
, Avstrijskega Lloyda Cunard-I.ine za I. in II. razred. Naročila sprejema tudi blagovni oddelek ,Jadranske banke“.
Zmerne cene.
Mali oglasi.
Hotel Kosič, Trst. ul. Corradori št. 15, oddaljen 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužijo za prenočišče mojega hotela. kjer jim ie na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojim! Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič.
■■■ ■ UHII ■ ■ ■ ■ ■
Carlo Marcuzzi
Trst, Via S. Lazzaro 12.
Delavnica klrurgifnih instrumentov, ortope-dičnih aparatov, prs, umetnih rok in nog, trebušnih, športnih in bolniških pasov za popek, suspensorjev, mesečnih podvez za dame in vse bolniške potrebščine.
BBBBBBBBBBBBBB
Laška kuhinja
■v Z-jjMToljeiaal.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino 'leran iz deželne kleti renco.
Popolni šivalni stroj je le
»Singerjev"
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
Nič več : : s : : draginje!
Vsako sredo in soboto
se prodajajo ostanki različnega blaga za obleke in perilo skoro
polovico ceneje kakor v celih kosih pri tvrdki
„Hermes“
brata Wokač
Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
— (nasproti glavne pošte). —
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Slovenci!
Kupujte zahtevajte H
povsod edino-ie
Priznano najboljše! |
Ciril-Metodove
_ Dobijo se povsod I vžigalice!! „
»t, Glavna zaloga pri IVAN PERDAN-u v Ljubljani. M
Vedno
= na^novejse
klobuke, cilindre, čepice, kravate, sraice. ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
r
Našim stalnim in en-= gros odjemalcem =
oddajamo nepremočljive pelerine najboljše vrste
pod lastno ceno
samo do novega leta.
Dežne plašče v vseh barvah in velikostih po najnižjih cenah.
priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
%
Točna postrežba-.
Najnovefše kravate za gospode,
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfineiše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleko, lase in zobe, milo, parfumerija, palice, dežniki itd. vse v največji izbiri in najboljši kakovosti v
modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne = pošte, zn
Žganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ulici Scala Belvedere št. 1
i
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obisko-1 valcem in obenem cenj. občinstvu.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Lfn&lfanska kreditna laika v LfuMpui
Stritarjeva nlioa »te-v. S, (lastna hit«a)
Podružnice v Spl.jetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
\ / 08T 4Vlo ~Ml ■
Poslovalnica „Prve ces. kr, avstrijske državne razredne loterije.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje in smrt : manjšajočimi se vplačili.
Po velikosti druga vzajemna	1“**
države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
v z a j t nu» o 2 u v u r o \ & 1 u 1> «. Ji a v L* i' a
Rezervni fondi K 68,461.432*56. — Izplačane fc,; m a m,r g ■ A 66 odškodnine in kapitalije K 123.257.605*77.	w	Jtt.90
Generalno zastopstvo v Ljubljani
Vsa pojasnila daje
čigar pisarne so v lastni bančni hiši
Gosposki ulici št 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekie.