112 Razne vesti.
Po posladkih 1. rednega občnega zbora dne 2. novembra 1919 vložilo je društvo pri ministrstvu pravde več resolucij, ki se nanašajo tako na materijelno kakor na idealno stran društvenih smotrov. Glede materi-jainega stališča se je zahtevalo v glavni stvari odpravo različnih službenih naslovov in čin. razredov, avtomatično napredovanje sodnikov, zagotovilo VI. razreda vsem usposobljenim sodnikom in državnim pravdni-kom, na višjih mestih v višje razrede, ki odgovarjajo njih delokrogu in njih odgovornosti.
Resolucije izven materijelnega značaja zadevale so zlasti vprašanje veljavnosti naredb, ki se izdajajo ali se bodo še izdale.
Samostojno je bila vložena v Beogradu resolucija glede ustanovitve enotnega vrhovnega sodišča za vso državo. Prepozno je bilo, kajti tedaj bilo je že odločeno, da se ustanovi v Zagrebu pri stolu sedmorice poseben oddelek kot vrhovna instanca za Slovenijo in Dalmacijo. Enake zahteve odvetniške zbornice istotako niso imele nikakega učinka. Društvo je šlo potem za to, da dobe slovenski sodniki pri vrhovnem sodišču v Zagrebu toliko mest, kolikor jim jih dejansko gre po številu prebivalcev in sodišč, podrejenih novi instanci. To prošnjo je sklenil odbor takoj, ko je zvedel, kaj se namerava v Zagrebu (8. decembra 1919), jo odposlal v Beograd ter jo dal vročiti tudi obema slovenskima ministroma in načelnikom parlamentarnih klubov vseh strank. Imela je nepopoln vspeh.
Dne 7. marca 1920 se je vršil 2. redni občni zbor. Mesto odstopiv-šega odbornika tajnika bil je v odbor izvoljen dež. sodni svetnik dr. P. Skaberae, sicer pa se je sklenilo, da se ta občni zbor nadaMuje meseca maja, ko ima priti na razgovor zlasti sprememba pravil.
Društvo ima sedaj 216 članov.
V Ljubljani koncem aprila 1920.
Prošnja.
Vsem    gospodom   sodnikom,   odvetnikom,   notarjem, javnim   in   privatnim   juridičnim   uradnikom.
Za delovanje naše pravne fakultete v Ljubljani je velevažno, da si ustvarimo pravno biblioteko. Omejena sredstva, kurz denarja, težkoče pri transportih iz inozemstva ovirajo le količkaj povoljno ureditev te zadeve. Radi tega si dovoljuje podpisani dekanat obrniti se na vse prijatelje naše visoke šole, posebno pa na v jurističnih poklicih delujoče gospode s prošnjo, naj po možnosti prispevajo z darili knjig, ki jih hvaležno sprejme podpisani dekanat. Poleg znanstvenih knjig bi bile najbolj potrebne nove iadaje zakonov in učne knjige (v hrvatskem in nemškem jeziku) za rabo študentov.
Dekanat   pravne   fakultete  v  Ljubljani.
Prof. dr. Pitamic.