Uredništvo in oprooništvo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti ▼srk dan od 11.—12. ure dopolcL Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St. 61 Maribor, dne 1. junija 1910. naročnina listu: Celo leto , Pni 1 eta , 6 K Četrt leta . . . 3 K Mesečno . 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Letnik II. Stanko Vraz. Iz naroda za narod. Dne 30. junija poteče 100 let, kar je v prijaznem Cerovcu, sredi divnih Ljutomerskih goric zagledal luč sveta Jakob Fras, pozneje' prošluli pesnik Stanko Vraz. Ime Stanka Vre,za pomenja v naši kulturni zgodovini cel program. Vredno je torej, da ob stoletnici njegovega rojstva počastimo njegov spomin. Prvo svečanost* 1 v njega proslavo- priredi prihodnjo nedeljo v Mariboru „Zgodovinsko društvo“ s sodelovanjem „Dramatičnega društva“, '„Glasbenega, društva“ ! ter pevskega zbora mariborske Čitalnice. Po pravici, saj je bil Vraz od 1. 1823—1830, dijak mariborske gimnazije. Ime Stanka Vraza pač pozna in časti vsak zaveden Slovenec,, a, malo jih je, ki bi poznali in sploh čitali njegova dela. Zlasti mlajšemu zarodu so Vrazova dela malo znana. Matični udje, ki so dobili letos v roke knjigo „Matice Hrvatske“ „Stanko Vraz“, ga bodo pač natančneje spoznali, 5a tudi izmed teh jih bo menda le malo čitalo pesnikova dela sama. Z ozirom na jezik ni sicer Vraz slovenski pesnik in pisatelj, ampak hrvaški, a nikakor ne zasluži nečastnega imena „uskok“, ] ki mu ga je na Prešernova usta dal tesnosrčni kranjski proVincializem. Vraz je dejanski vpeljal Slovence v veliko slovansko kolo in posebej je Štajerske Slovence spravil do veljave v krogu jugoslovanskih narodov. Vraz ' ja < potreboval širne njive, kamor bi sejal svoje seme. In kam bi se naj bil obrnil? Domače Štajerske kulturne in slovstvene razmere so bile premalenkostne in pretesne, jezik premalo razvit, iztočno-Štajersko narečje, ki mu je bilo najbolj znano, ga je bolj nagib?,lo na sosedno Hrvaško, kakor na „kranjsko «praho “] Z velikim navdušenjem je j. 1833. pozdravil „Cbdlico“, takoj je stopil v dotiko z: glavnimi činitelji pri tem listu. A ko je 1. 1834. prišel osebno v Ljubljano, ni našel tistega, kar je pričakoval. Osebno so ga kot „Štajerca“ sprejeli nekam hla,dno in prezirljivo. Literarno ljubljansko ozračje ' tudi ni ugajalo njegovemu vzletnemu duhu, bilo je vse nekam polumrtvo, tesnosrč-110, malenkostno. Njegov jezik je bil Kranjcem p.-e-hrvaški. Vse drugačno osredje je našel v Zagrebu. Tam ga niso odbijali, ampak privlačiti, tam niso prezirljivo zametovali njegovega ' Štajerskega narečja, ampak so — vsaj v začetku preporoda, sprejemali spise v raznih narečjih. Na Hrvaškem je našel mladostno narodno probujenje na širni slovanski podla- PODLISTEK, Proč z mehkobo! P3a,«6.il To je krivoversk nauk; v srednjem veku je bilo vse polno takih krivih prerokov, ki so učili, da je Kristusova kri izbrisala vse grehe, ke.r se jih je zgodilo in se jih še bo do konca vekov. j'To pa ni res: isti dan, | ko je Jezus Kristus ne, križu izdihnil,, je visel v temnem gozdu na veji Judež Iškarijot! Tudi na dan največje ljubezni božje 1 ni počivala njegova pravična sodba in tisti, ki tako radi navajajo 13. poglavje pisma sv. Pavla do Korinčanov, naj se utopijo še v ostala pisma apostolova, pa bodo r spoznali, kako ni narodom oznanjal samo sladkega evangelija, ampak tudi sodbo božjo, predi katero se tresejo ljudstva. Nič ne pomaga, 1 to se ne da izbrisati: ravno pod Kalvarijo, pravi pomenljivo neko staro pobožno izporoeilo, ki so ga tolmačili tudi cerkveni očetje, se odpira globoko na dnu peklo, ki ni za prazen nič u-stvarjeno. Nič ne pomaga, pravimo, ' zakaj sveti zamaknjenec na otoku Patmosu je videl v duhu knjigo božje resnice, ki mu jo je daj angel požreti. In glej — knjiga je bila grenka in tudi naša vera je v, mnogem oziru grenka, in Bog bo nad zlobo in nad sovražniki svojega Sinu zmagal končno tako, da jih bo kaznoval z večno kaznijo. Nič ne pomada!, beseda božja se ne da zvijati, kakor bi kdo hotel. Liberalizem je pomehkužil ljudske IduŠe,' liberalizem je učil prvi, da, 'je Bog zadosti bogat, — Stanku Vrazu. Priti mora Jurijev dan, dan vstajenja in rešit* ve, ki ga je Vraz zrl v preroškem duhu v bodočnosti in opominjal rojake: ,,Nu pazite dobro, braćo, na taj danak, da vas ne zateče kano smrtni sanak“. (Djulabije III, 130). Pred dnevom je noč, pred spomladjo zima in burja, takšna je tudi usoda Jugoslovanov; ' strelice mečejo na nas, i a* strelice se bodo odbile 1 in zadele njih, lance nam kujejo na vrat, a vsak lanec se, bo spremenil v ključ do hrama slobode; kdor hoče sla-bejšega brata tlačiti, pada pod sodbo božjo. ITrino-gom našim kliče pesnik: Izbijajte si iz glave gospodovanja lačne volkove, ker so: „Svi narodi braća, svi su božja čeda, na njih jedno nebo, i jedan Bog gleda.“ Kakor eno solnce nad vsemi izhaja, tako' eno pravo vladaj nad narodi, gova beseda, ne zavita v bogvekoliko ovojev, ne me-šetarska, ljudstvu pa je rane celila, mehka, ne mehkužna, pa resna. Nii odnehal nikoli, kar se tiče nazorov, ni krščanstva posladil, da bi ne razžalil ljudi bolj občutljivega in finega živčevja, kakor bi to nekateri danes radi. Ka.ko je blagi Anton Martin Slomšek bičal svobodomiselstvo!1 ’ Imenuje ga „nauk, ki plodi in izgo-juje druhal polno gizdosti in baharije, idruhal vedno modrovajočo, nezadovoljno, prepirljivo, ki se kakor peklenska pošast / vlači po deželi.“ (Laibacher Kirchenzeitung, 1848.) V razpravi: „Kaj je pred vsem storiti dušnim pastirjem v naših dneh?“ 1 (Theol. Zeitschrift, 1849) pravi liberalcem „lažnjivci, opravljivci, zvijačni po-stavodajajci, nemirneži, prepirljivci, zapeljivci,, razuzdanci, trdosrčnih, oderuhi, goljufi,; sleparji, ki najboljše naredbe izpodbijajo In vsako blagonosno početje pokončujejo! “ Dalje: „Dokler se tej samopašni tropi krepka jez ne postavi, trudijo se zidarji, ki zidajo naše državno poslopje, zastonj. Majhne izvirke 1 zadelujejo, silni povodnji pa puščajo širen tok. [Našif politični zdravniki ozdravljajo male rane, poglavitnega zla se pa nič ne dotaknejo.“ Potem pa uči velik učitelj našega naroda, da se morajo katoličani zoper liberalizem združiti v bojno organizacijo. „Tudi to“, pravi, | „je obžalovanja Vredno zlo, da boljše misleči del naših ljudi Item ljudem nasproti roke križem drži!’ .Gorje tistim dušnim pastirjem, ki so 1 v tem nevarnem času ' zbeganemu ljudstvu 'le samo slepi vodniki in mutasti čuvaji, bodisi iz nemarščine, bodisi iz krive bojazljivosti!“ To je pristni nauk. Po tej poti bomo tudi mi hodili, v tem duhu, v duhu Slomšekovem b~o v prvi vrsti naš Orel delal! Ljudstvo, njegov naraščaj, bomo ohranili žilav, klen, trd, grča.v, tiste pa, ki prosijo mejhkobnost, svetobolje, otožnost, osladnost, bo- „Pa se mi slogajmo ko ruže u viencu; Brat budi Lah Niemcu a Niemac Slovencu“. A Bog se bo usmilil, f prišla bo sloboda, nad nami bo vzšlo solnoe brez zahoda* S temi, v duhu romanticizma spočetimi idejami pesnik konča svoje ljubke „rdečel jabolke“ *— Djula-bije. Bilo je to okoli 1. 1848. Vraz je dobro slutil, da ne velja verjeti prezgodnjemu toplemu pomladanskemu dnevu,, ko neprevidna čebela izleti, pa potegne sever in jo umori. Na večer svojega življenja je pesnik videl, kako se vlega temni mrak na Hrvate in Slovence. jDne 24. maja '1881. je tudi njega objela večna noč. Svoj grob je pesnik sam najlepše opisal: Idi, pesem, tjekaj, kjer na nebu sije zvezda (mila.. Pod io zvezdo stoji — grob mladega pastira, a na grobu trohni ostavljena lira. Na grob deni venec od cvetja lipovega, na vsaki list napiši te-le besede: „Tko se i jedan danak čist borio za Slavu, tomu ne će nikođ minut vienac glavu“. V tem grobu > ležijo kosti' silnega or^ ki je s svojimi krili zakrilil vse slovanske pokrajine. In kadar bo solnoe zagrelo na dno groba, tedaj vedimo, da je spomlad. (Djul. III., 182.) Tako pa o stoletnici velikega oznanjevalca slovanske misli povzamimo njegove ideje,1 da nam enkrat nastopi spomlad. Cg kdaj, dandanes potrebujemo životvornih .Vrazovih idej, kakor žejen človek bistrega vrelca. Sv. Jakob v Slov. gor. Kakor smo že v zadnji številki poročali, so pri občinskih volitvah pri Sv. Jakobu v Slov. gor., ki je gotovo ena najbolj ogroženih naših ; obmejnih f točk, sijajno zmagali Slovenci. Ta zmaga je za naše obmejne boje velepomembna in vele važna, ter gotovo zasluži, da jo na tem mestu označimo. Sv. Jakob je največja občina na na*ši severni meji. Že desetletja so v njej gospodovali posilinemci oholo in nasilno, kakor pač drugače naši prijazni sosedje Nemci in z njimi združeni štajerčijanci ne znajo. Bilo je, kakor v mnogih občinah drugod. Eden ali dva zagrizena posilinemška širokoustneža sta zapovedovala, miroljuben naš kmet je pa potrpežljivo in udano trpel. A konečno je bilo vendar preveč. Hladna kri našega dobrega ljudstva je zavrela. Narodna zavest, ljubezen do rodne grude in udanost do od dedov podedovanih verskih svetinj, ki že od nekdaj prevevajo naše obmejne brate, so bruhnile na dan in so se ho- mo neusmiljeno preganjali, zakaj oni točijo strup mladim srcem! ' Mi ne rabimo in ne maramo fantov in deklet, ki bi £e pasli v svojem srcu nad lastno čustvenostjo, se topili v vesoljnem usmiljenju, za resnico pa se ne postavili, svoje srčne občutke vsakemu in ob vsaki priložnosti okoli ponujali, vse človeštvo objemali in drugih duše z napačno sladkobo „reševali“, svojo pa zanemarjali, (so napajali s kvarno otožnostjo, sanjali o samih (zvezdah in plavali nad oblaki, po zemlji pa ne znali hoditi. To ni za nas, tajci dušni mehkužneži in slabiči so nam le napoti. Pa tudi vsak tak pojav v naši domovini sovražimo, naj pride odkoderkoli, vsako mehkobno prilizovanje nasprotnikom, naj ga zagreši celo tak, ki ga nasprotniki že zaradi poslanstva, f ki ga ima neposredno od Boga, sovražijo! Komaj dva meseca sta, ko je „Slovenski Narod“ na uvodnem mestu pisaj, da se liberalci ne bore toliko zoper Kristusa in njegovo vero, kakor zoper duhovščino, ki krivo uči, da* je ona posredovalka med Bogom in ljudstvom, česar liberalci ne verujejo in kar z vso odločnostjo pobijajo . . . In vendar! . . . Odkod taki prežalostni pojavi? Iz tiste mehkobnosti, ki smo jo tu ožigosali, inj o kateri je dejal Jezus Kristus, da je zmotna, ker Bogu m pa njegovim Številnim nasprotnikom obenem ' ni mogoče služiti. Mi hočemo drugačne značaje. Ravne na duši in ravne na, telesu, odkrite, nezlomljive, stroge nasproti sebi, pravične nasproti drugim, usmiljene z reveži, bolniki, otroci in s svojimi sovražniki v telesni in dušni potrebi, pa neusmfiljene nasproti zmoti. V tem oziru ima Orel veliko nalogo. Mehkužnost na duši se ozdravi, če se uči telo vztrajnosti, čistosti, moškosti, dušo pa samopremagovanja, voljo zatajevanja. r Orli, v vsakem odseku preganjajte ' vsako { gizdalinstvo, vsako željo po udobnosti, vsako čmerikavost, občutljivost, razkošnost in sentimentalnost! Tukaj se tudi naši telovadski načelniki in vaditelji lahko pokažejo m izkažejo kot modri vzgojitelji in lahko store neizmerno važno delo narodne okrepitve! Naprej junaki! Sli smo dosedaj vedno skupaj, vedno smo se razumeli, najbolj pa morebiti zdaj, ko yaf P°^* * * * vllamc! na boj zoper mehkobo, lenobo in sladkobo! Bodite junaki makabejci, to je: kladva, ki bijejo nasprotnike božje misli, kladva, ki kujejo rudo našega ljudstva v čisto zlato, kladva, ki sama sebe utrjajö, ko tolčejo po nakovalu, ki so vedno boli čista in svetla! Pozdravljeni Drli, ]q hočete čuvati naše ljudstvo, kakoršno je bilo in mora ostati in bo ostalo kor tako hočemo! Konec. tele vdejstvovati. In vdejstvovale so se pri volitvah, ki so se vršile minuli petek in soboto dne 27. in 28. maja. Naši posilinemški nasprotniki so čutili odpor, ki ga je vzbudila njihovo ravnanje pri naših ljudeh in so slutili, da pride tudi zanje dan plačila ! in jih zadene maščevalna roka pravice. Zato so Šli z vsemi sredstvi na delo za obrambo svoje gnile moči. Od vseh vetrov so prihiteli agitatorji v prijazni Sv. Jakob. Še znani Reininger, ki je doživel letos že v ,Št. liju, Polički vasi in Jarenin same poraze, je prihitel nemštvu na pomoč. [Delalo se je z nasiilstvom in grožnjami, teklo je vino in tudi z mesom se ni varčevalo, a bilo je vse zaman. Zavedni slovenski Sent-jakobčani so se hoteli otresti more, ki jih je tlačila skozi desetletja. Pokazati so hoteli svetu, da so nemške sanje o ponosnem mostu od Belta do Adrije ničeve in iluzorične in stopili so na plan. Nemštvo je doživelo poraz, ' kakor si'{hujšega misliti ne moremo. Dosedaj je bil občinski odbor popolnoma v posilinemških rokah, a pri teh volitvah so vrli in zavedni Šentjjakobčani temeljito pomedli. V vseh treh razredih so Slovenci sijajno zmagali in ne eden Štajerčijanec ni prišel v odbor. Izvoljeni so in gotovo zaslužijo, da navedemo imena teh mož-značajev, ki so se v dolgoletnem boju izklesali in stoje sedaj neomajno kot skala: V III. razredu: ! Ketiš Jože s 103, Žmavc Fr. s 102, Vohl Jožef s 103, Vudler Konrad s 101, Lika-vec Leopold s 97, Schneider Miha s 100 glasovi. — Nasprotniki, ki so bili sigurni zmage, so dobili 54— 61 glasov. V II. razredu: 'Bolnar Gabrijel s 44, 'Lorber Karl s 44, Menhart Ferdinand s 45, Bračko Alojzij s 45, Senčič Benedikt s 45, Jarc Jožef s 42 glasovi. — Žalostni nasprotniki 14—15 glasov. V I. razredu: Peklar Matija s 19, Peklar Dominik s 19, Lorber Franc s 19, Plateis Franc s 19, Lorber Alojzij s 19, Jager Alojzij s 18 glasovi. — Širokoustni štajerčijanci so se korajžno poskrili. Propadli so vsi prejšni mogočnjaki s svojim županom Šantelnom na čelu. Vtis te krasne zmage je bil lahko umevno velik. Naše ljudstvo se je zadovoljno oddahnilo. Pest, ki ga je tlačila že nekoliko časa k tlom, je odpahnje-na. Slovenec je zopet na lastni grudi svoboden gospodar in upa, da se poraženi privandranec ne bo nikoli več opomogel in bo ostal vedno, kar bi moral biti, ponižen gostač na lepi naši zemlji. S ponosnimi in samozavestnimi našimi (obmejnimi brati, ki so vsi sprejeli to vest z navdušenjem in radostjo na znanje, se veselimo tudi mi. Veseli nas disciplina, \ ki so jo pokazali naši Šentjakobčani pri volitvah. Ne glede na osebnosti, brez ozira na desno in levo, so šli na volišče odločno in možato glasovat za slovensko listo. Sveta stvar jim je bila nad vse in niso jih motile razne malenkosti. Ta vzorna enotnost pač zasluži, da si jo vzamejo naše občine za vzgled. Šentjakobčani, neustrašeno naprej! Veseli nas nadalje ta zmaga, ker je z njo manifestiral slovenski živelj na severni meji svojo trdno narodno zavest in svojo neomajno ljubezen do svojega rodu in njegovih svetinj. Vsi Südmarkin; stotiso-čaki ne izruvajo te globoko vkoreninjene zvestobe iz src našega poštenega ljudstva. Protinaravna in nemoralna naseljeniška nemška politika si ne bo priborila taj med našim zdravim, za vse dobro in plemenito vnetim obmejnim ljudstvom. Dokler bo ljudstvo tako kakor sedaj, se nam ni treba bati za naš obstoj. Samo, ako bi se posrečilo našemu krvnemu sovragu, da bi ljudstvo izkvaril in izpridil, potem bi bila silna nevarnost. Da pa take podle nakane preprečimo, za to moramo skrbeti in delovati, { to bodi naš prvi cilj. Veseli nas ta obmejna zmaga tudi, ' ker je doprinesla jasen dokaz, da so liberalne klevete, da smo mi breznarodni, da prodajamo zemljo tujcu itd. debele laži. Pri vseh dosedanjih važnejših volitvah, v Št. liju, v Polički vasi in v Jarenini so bile angažirane skoro izključno samo odločno naše moči. Z dejstvi smo dokazali v teh občinah, kako znajo naši pristaši požrtvovalno in vspešno braniti mejo, Dokumentirali smo pred vsem svetom, da umejemo mi obrambno delo precej drugače, kakor razni liberalno-radikalni elementi, ki so veliki samo v frazah f in neustrašeni samo doma za pečjo. Predno zaključimo, se čutimo dolžne, da izrečemo vrlim in značajnim Šentjakobčanom za. njihovo pogumno hranitev lepe naše domovine, kakor tudi za prisrčno veselje, ki so ga vzbudili s svojim nastopom v nas in pri vseh pošteno mislečih širom domovine, toplo zahvalo. Slava vam, narodni prvobojevniki in neupogljivi ter neutrudljivi predstražniki! Važna desetletnica. V pondeljek dne 30. maja se je vršil v Ljubija,-, ni občni zbor naše zadružne centrale: ( Zadružne zveze. Že vsakoletni občni zbor je velepomemben za naše zadružno gibanje, toliko bolj pa Še letošnji, ki je deseti v kroniki naše zadružne centrale. Ta doba 10 let ni dolga, 1 a je vendar zadostovala, da je zadružna misel popolnoma zmagala na našem jugu. Pri ustanovitvi „Gospodarske zveze“, ki je bila, prvotna centrala našega zadružništva, je bilo 32 zadrug, danes jih šteje Zadružna zveza 543. Ta hiter napredek jasno izpričuje, 1 da je zadružna misel, ki že vlada sedaj preko vsega slovanskega ju- ga, zdrava, {In da je bila nujna potreba in skrajni čas, da se je pričelo s snovanjem zadružnih organizacij. Naši zadružni borilci, ki so bili v pondeljek zbrani v Ljubljani, imajo lahko častno zavest, da so ustvarili slovenskemu Ijiudsflvu nekaj velikega, koristnega in plodonosne^., obenem pa lahko tudi ponosno in pomiljevalno zrejo na razne liberalne klevetnike, ki so z najpodlejšimi sredstvi iz 'egoističnih nagibov vodili ( proti našemu zadružništvu 1 nečedno kampanijo. Vsi javni in tajni nasprotniki zadružništva so totalno poraženi. Vse jugoslovansko ljudstvo je prepojeno s zadružnim duhom. Jubilejni občni zbor. Gpavno skupščino je otvoril predsednik Zadružne zveze dr. Krek. Pozdravil je najprvo razne goste, med katerimi je bil tudi predsednik češke Zadr. zveze poslanec Rychter in predsednik Ustredne 'Jed-note poslanec Dwora*k- Potem je izvajal: „Današnja skupščina je deseta. Obhajamo desetletnico. Dobro bi bilo, da se ozremo nazaj na težave, M smo jih imeli ob ustanovitvi v zadružništvu, ampak tudi tu se hočem držati prislovice, da je star, ki govori o prošlosti. V zavesti, da je zadružna misel mlada, gjLedam veselo v prihodnjost.“ H koncu naznanja,' Ida bo v kratkem stopila v življenje Občinska*, posojilnica in tudi Zadružna banka bo kmalu potrjena. Poroči I a. Iz poročil načelstva sledi, da je bilo organiza-torično delo v minulem letu zelo živahno. K zvezi je pristopilo < na novo 48 zadrug. 'Ravno tako se je z raznimi tečaji skrbelo za zadružno izobrazbo. 'Tudi revizijska poročila so ugodna f in leto za letom veselejša, Revizijski posel opravlja sedem nameščenih revizorjev. Iz poročila o denarnem poslovanju zveze povzamemo: Denarni promet se je zdaltno povišal. Promet je znašal lani 84,956.334 K 20 vin.f Cisti dobiček za leto 1909 znaša 6839 K 74 vin. Lastno zvezino premoženje je znašalo koncem leta 4909 322.669 K 74 v, in se je leta 1909 zvišalo za 31.032 K 16 v. Poročilo štajerskega o d d e ji k a,. Iz poročila nadrevizorja iVlad. Pušenjaka povzamemo: (Štajerski oddelek je revidiral 41 zadrug. Štajerski pododbor je priredili 90 predavanj. Zadružnih okrožij, ki imajo po 8 do 10 zadrug, je 10. Kose je osnoval štajerski pododbor,., (je bilo 25 članic Zadružne zveze na Štajerskem, sedaj: jih je pa približno 100. Posebno pozornost je posvečala strojnim zadrugam. Novo načelstvo Zadružne z v e z) e . Načelstvo. Zadružne zveze se je sledeče sestavilo: predsednik dr. J. Ev. Krek, državni in deželni poslanec, Ljubljana; 1 I. podpredsednik Mat.: Kump, c. in kr. stotnik v p., Ljubljana; II. podpredsednik Josip Šiška, kanonik, Ljubljana; načelstveni ravnatelj Ivan Traven, kaplan, Ljubljana;, prisedniki A. Belec,'(župan v St. Vidu nad Ljubljano; idr. Josip Hohnjec, profesor v Mariboru; dr, Matko Laginja, državni in deželni poslanec* [Pulj; 1 Janko Jov^n, stolni vikar, Ljubljana; dr. Ante Alfirevič, profesor, Split, Politični pregled. Državni zbor. Dr. Korošcev predlog sprejet. — Zmaga opozicije. V seji proračunskega odseka 1 od 31. maja je predlagal dr. Korošec, predno se je prišlo na dnevni red, naj se po rešitvi točk poljedelskega ministrstva, ki je ravno v razpravi, povabi v odsek domobranskega ministra, da poda pojasnila glede ‘odpošiljanja avstrijskih vojakov na Ogrsko radi volitev. Predlogu so se pridružili socialni demokrati in Vsenemci ter je bil sprejet proti glasovom vladnih strank. Ta znm,ga opozicije je precej hud tobak za našo vlado, ki pošilja na Ogrsko naše vojake, da bodo primorani pomagati raznim nasilnim Khuenovcem in Justhovcem proti ogrskim narodnostim do zmage. To vendar ne gre, f da, bi v senci avstrijskih bajonetov triumfiral šovinistični in korumpirani sedanji sistem na Ogrskem. To so uvidele tudi vladne Stranke f in krščanski socialec Steiner je v brambnem odseku S stavil sličen predlog. Pri svojem utemeljevanju je povdar-jal Steiner, da so avstrijske Bete razvrščene v krajih, kjer prebivajo Slovaki, Romuni in Nemci in bodo izvrševale korteško službo za ogrsko vlado, ki po vsem svojem nastopu in vdejstvovanju ne pomenja za Ogrsko nobenega koraka k boljšemu. ! ■ Konference. „Slov. korespondenca“ piše, da bo druga polovica tega tedna prav interesantna in važna. jCeški, nemški poslanci, Slovanska Unija, krščanski social-ci in Italijani bodo imeli važna posvetovanja. Rešilo se bo vprašanje laške fakultete. V češkem poslanskem klubu bo stavljen predlog, povabiti na posvetovanja o jezikovnem vprašanju^ in o Bukvajevem zakonskem načrtu 1 tudi češke socialne demokrate. Bukvajev okvirni zakon, ki obsega pet paragrafov, bo predložen parlamentarni ko- misiji Slovanske Jednote, in če ga ta odobri, bo vložen v poslanski zbornici. Prvi razgovor nemških in čeških poslancev z vlado glede jezikovnega vprašanja na Češkem bo v torek dne 7. junija. Bivši minister Josipovič nmrl. Iz Dunaja poročajo: Bivši minister za Hrvaško Josipovič je dne 80. maja popoldne tukaj umrl za srčno kapjo. Zgrudil se je na tla na Kärntnerringu. Rešilna postaja ga je našla že mrtvega. Cesar v Bosni. V nedeljo ob 6. uri 40 min. zvečer 1 je odpeljal dvorni vla*k cesarja iz Budimpešte v Bosno. V cesarjevem spremlstvu so ministri Aehrenthal, Burian in Schönaich ter oba ministrska predsednika. V pondeljek zjutraj ob 5. uri je dospel dvorni vlak v Bosenski Brod. Cesar je izstopil ter sprejel pozdrave deželnega šefa Varešanina in drugih. Župan Mehmed Hafis Hodžič je cesarja nagovoril v pozdravnem nagovoru. Ob %6. uri je vlak zapustil Bosenski Brod. Drugi sprejem je bil v Doboju po 8. ;uri zjutraj. Na kolodvoru je bilo zbrano vojaštvo, duhovščina, uradništvo, občinski zastop, društva* it'd, in šolski otroci. Cesar je tudi tu zapustil dvorni vlak in sprejemal pozdrave. Po preteku 20 minut se je vlak odpeljal proti Sarajevu. Sarajevo je bogato okrašeno. Povsod ( vihrajo zastave, večinoma hrvaške, srbske in deželne, le tu-patam kaka črnorumena, in na poslopju deželne vlade ogrska. Dvorni vlak je Idospel v Sarajevo ob 3. uri popoldne. Pri sprejemu so bili navzoči seveda reprezentanti vojaštva in posvetnih ter duhovskih oblasti. JCe-sarja je pozdravil župan Kulovie, odgovoril pa je v hrvaškem jeziku civilni adlatus Benko; dejal je, da cesarja zelo veseli, Lda more preživeti par dni v Bosni. Zvečer je bila sijajna razsvetljava mesta Sarajeva. Včeraj dne 31. t. m. je bil pri «cesarju velik sprejem. Prišli so k avdijenci zastopniki vseh vato-izpovedanj, kot prvi nadškof dr. Stadler, vseh slojev in stanov, ter raznih korporacij. Cesar je z nenavadno živahnostjo in vstrajno-stjo opravil svojo ne lahko nalogo. Za 801etnega starčka je gotovo triurno sprejemanje' raznih' osebnosti, težavno. Po ulicah je cesarja burno aklamirala zbrana množica. Neljubo se pa, opaža, da ulice niso nič posebno obljudene in ni zlasti skoro nič kmečkega ljudstva. Mnogo so k temu pripomogle prenapete in preostre varnostne odredbe. Volitve na Ogrskem. Danes dne 1. junija so se pričele na Ogrskem volitve. Vrše se v znamenju najbrezobzirnejšega boja in pod egido brezprimernelga terorizma. Vlada dela z vsemi sredstvi in celo avstrijsko vojaštvo ji mora pomagati. Kak bo izid, je negotovo. Vsaka stranka drugače računa. Gotovo je le, da Khuen-Tiszova stranka ne bo rešila ubogega ogrskega ljudstva iz sramotnega sedanjega položaja in ne bo odpravila korumpiranosti in demoralizacije. Raznoterosti, i Umrl je dne 30. maja 1910 v St. Pavlu pri Preboldu tamošnji gospod kn. šk. duhovni svetnik in župnik Mihael Plešnik v 71. letu svoje starosti. Rojen na Vranskem dne 20. septembra 1839, v mašnika posvečen dne 29. junija 1865 v Mariboru, je služboval kot kaplan v Gotovljah, pri Sv. Petru v Medv. selu (tudi kot provizor) in v Žalcu, in od 1. maja 1881 kct župnik pri Sv. Pavlu pri Preboldu.* Pogreb bode v četrtek ob 10. uri dopoldne. R. i. p.! Smrtna kosa. V Šmarju pri Jelšah je umrl Včeraj dne 31. maja v 37. letu svoje starosti trgovec Anton Stupica. Ranjki je bil skozi in skozi naroden mož, pri svoji trgovini delaven in podjeten ter povsod priljubljen. (Zapušča žalujočo soprogo 1 in troje otrok. Bodi mu zemljica ilahka! Preostalim naše sožalje ! Osebna vest. Zdravnik dr. Edvard Serko se je 'naselil kot praktični in zobozdravnik na Vranskem v Se.vinski dolini. Poroka. Minuli pondeljek dne 30. maja se je poročil v Ljubljani c. kr. profesor in deželni odbornik gospod Evgen Jarc z gdč. 'Minko Omahen, hčerko veletrgovca 'Omahna iz Starega trga 1 pri1 Višnji gori. Obilo sreče! Na naslov c. kr. deželne finančne direkcije v Gradcu. Pred nekaj meseci je bilo sliŠialti, (da c. kr. deželno finančno ravnateljstvo povprašuje vse v nje področje spadajbče c. kr. urade niže Mure, kakšnega jezika so napisi zunaj in znotraj urada, na pečatih za vosek in za barvo. Odgovarjalo se je boje, da so vsi ti napisi ' v področju mariborskega b. kr. finančnega okrajnega ravnateljstva* z neznatnimi izjemami enojezični-nemški. To je bivšemu deželnemu finančnemu ravnatelju in podpredsedniku Mensiju gotovo jako dopadlo, ka*jti ni ganil prsta, da, bi odstranil to, za nas Slovence, ki tvorimo v Spodnjem Sta-jerju 90% prebivalstva, neiznosno in razžaljivo, stanje. Mensijevo dedščino je nastopil pred kratkim mi- nistrski svetnik dr. Engelbert Pilz pl. Wernjhof. Radovedni smo, kakšne nazore ima ta kavalir o enakopravnosti različnih narodov. Mi bomo čakali mirno še nekaj časa, kaj se bode zgodilo s poprej (omenjenim statističnim materijalom glede uradnih in pečatnih' napisov, ki so baje pri c, kr, finančni straži izključno nemški. rAko pa tudi novi c. kr, deželni finančni ravnatelj ne bode gledal, da se napravi v tem oziru v kratkem red, tedaj, izročimo celo zadevo našim gospodom poslancem s prošnjo,, Ida vprašajo v parlamentu finančnega ministra,,' sedi strinja z nazori štajerskih finančnih ravnateljev o pravicah in enakopravnosti spodnještajerskih Slovencev, HaUejev komet se je videl dne 26. maja od 9, do 10. ure po jceli Savinski dolini ( prav' natančno. Dne 28. maja pa je bila njegova svetloba prav medla, tako da se je rep že komaj videl. Grozen zločin se je izvršil v Petrovčah v noči od 28. do 29i. maja 19(10. (Slovensko f krščanskosocialno izobraževalno društvo „Gospodar“ v Petrovčah je pripravljalo za 29. maja I slavnost s petjem, govorom, deklamacijo in gledališko igro. Na predvečer je bil že pripravljen in lepo okrašen gledališki oder v novo kupljenem društvenem domu. A kaj se zgodi po noči? Liberalni tolovaji ulomijo v društveni dom skozi majhno okence na strehi, pridejo v dvorano, ter raztrgajo in razrežejo zastor in kulise, tako da je društvo drugo jutro našlo le razvaline svojega okrašenega odra, žandarmerija je bila ielegrafično pozva.na od dveh' strani, da zasleduje tihotapske roparje, Kljub temu se je slavnost vršila. Pridne roke so zopet popravile, kar se je popraviti dalo. In največji učinek je imel slavnostni govornik, ko je ,lahko na raztrganem odru ’ dokazal' naprednost I liberalne stranke. Po končanem sporedu so igralke iztrgale krpe, ki so jih v naglici našile na raztrganih delih odra, tako da je občinstvo videlo od liberalcev raztrgani oder v vsej nagoti. jNepopisna je bila ogorčenost občinstva nad tem tolovajstvom. Z največjim odobravanjem je sprejelo predlog nekega govornika, da se naj ta raztrgan oder brezplačno posojuje našim društvom, Jda; se tako daleč na okoli spozna' raztrgano narodnost liberalne stranke. Ti liberalni naprej-be-daki so namreč nedavno raztrgali tudi slovensko trobojnico na Vrbju, in tako s tem dokazali, da jim tudi ni sveta slovenska zastava: liberalci so omadeževali slovensko zastavo! Danica. Slovensko katoliško akademično društva „Danica“ na Dunaju r ima^ v petek r dne 3. junija 1910 svoj III, občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Zarje.“ 3, Poročilo odborovo. 4. Poročilo klubov. 5. Slučajnosti. Lokal: restavracifa Leithner, Dunaj, I. Auerspergstr. 6. Začetek ob 148. uri zvečer. Vrazova slavnost. Zgodovinsko društvo za Slovenski Stajer priredi s sodelovanjem slovenskih narodnih mariborskih društev j v nedeljo dne 5. junija 1910 v veliki dvorani Narodnega doma veliko narodno slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika St. Vraza. Spored: 1. Iv. pl. Zajc: Overtura iz „Vraža-rica Boissyska.“ 2. Senoa,: Stanku Vrazu, Deklamacija. 3. J. Leban: Molitev. Moški zbor Čitalnični s spremljanjem pozavn. 4. Dr. Ilešič:* 'Slavnostni govor. 5. V. Klaič: Pod prozorom. Besede Stanka Vraza. Moški zbor čitalnični. 6. Fučik: Slava cesarju! Marche triumphale. 7. Slava Stanku Vrazu. Živa slika iz Vrazove dobe v treh delih. I. del. Na žero-vinskih dobravah v ranem jutru leta, 1810. II. del. V Zagrebu na Lj. Gajevem domu leta 1840—48. III. del. Na pesnikovem grobu leta 1910. Tableau. Jugoslovani časte spomin Stanka Vraza. V presledkih gledališke igre svira orkester: „Stanko-Vraz-koraönica“ in V. Parmov „Intermezzo.“ Začetek, ob 8. uri zvečer. Vstopnina: Od 1. do 4. vrste 2 K, od 5. do 8. vrste K 1.50, od 9. do 12. vrste 1 K, sedež na galeriji 80 vin,, stojišče na galeriji 40 vin.,' stojišče v dvorani 60 vin., za dijake in vojake 40 vin.; Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer (Ljudska knjižnica). Predprodaja vstopnic pri gospodu Fr. BureŠu, urarju na Tegetthoffovi cesti štev. 33 in na dan predstave zvečer od 7. ure naprej. Liberalni tolovaji so lahko ponosni. Naš urednik gospod Žebot, ' ki so ga od liberalcev na.jeti zaslepljenci zahrbtno napadli, mora ležati in zdravnik mora hoditi na dom. Vsled rane je začela gospodu Žebotu noga otekati in tudi drugače je slab, ker je podel način, po katerem je bil napaden, močno vplival na njegovo živčevje. Iz tega žalostnega fakta se zrcali vsa pogubnost liberalizma. Brez ‘ smisla* za poštenost in pravičnost oropa človeka vsake dostojnosti, mu vdahne brezprimerno pohlepnost po materij alnosti in ga popolnoma posurovi in zdivja. Mi nočemo postati narod divjakov in tolovajev, zato moramo popolnoma strebiti ta strup izmed nas. Poboj gospoda Žebota po podkupljenih liberalnih roparjih naj nam bo v spodbudo, da gremo še toliko intenzivneje na boj proti surovemu liberalizmu. Možje, povejte zaslepljencem, da, so liberalci najeli ljudi, kji so napadli mirnega gospoda Žebota! Proč s tolovaji! 1 mora biti naše geslo. Kakor da bi vedeli razni liberalni prvakarji, kako mislijo začeti gotovi ljudje iz njihove strani volilni boj, tako so se branili sprejeti kandidaturo, ki jo za večne čase označuje liberalno tolovajstvo od nedelje. |V petek in soboto so švigali iz Celja na vse strani brzojavi, ki so ponujali liberalno kandidaturo, a nobeden se ni oglasil. Se v nedeljo zjutraj niso vedeli kaj bo. Ta dan zjutraj je še prišel v Velenje nekdo iz Celja in je za božjo voljo prosil našega pristaša tesarskega mojstra in gostilničarja gospoda Hudovernika, naj pomaga vleči liberalni voz iz mla-kuže. [Gospod Hudovernik je dvomljivo čast seveda odločno odklonil. V nedeijo popoldne se je potem vdal liberalnim generalom Ivan Kac. Zaupni shod J, S. Z. v Celju se ne vrši dne 12. t, m., ampak še-le dne 19. t. m., ker je dne 12; t. m. turnarska slavnost ,v Celju. Štajersko« Celje. Slovenska trgovina stroke, ki jo je imel poprej gospod Kostič, je v posojiln.iški hiši na vogalu Graške ceste in Ringa in sta (lastnika gospoda Priča in Kramar. Slovenci bodemo v isto zahajali in navedena dva trgovca priporočali, ter Ju podpirali, ■' ako bodeta svoje stranke dobro postregala in ako ju ne zvabijo naši mladiči-liberalci preveč na opolzla strankarska ,tla, kajti tega ne bodemo trpeli od nobenega trgovca in obrtnika, ki reflektuje na slovenski in zlasti kmečki denar. Celje. Okrajno glavarstvo v Celju opozarjamo na nevarno početje, i ki ga je priče® celjski strelski klub 1 na travniku ’ pod starim gradom tik gostilne Skalna klet in ob zelo obljudeni cesti, ki pelje v vasi za Gradom Pečovnik itd. Tam ima celjske* hajla-rija neko kolibo, iz katere so svojčas streljali v tarčo. V poslednjem času pa so pustili ti po večini nezreli mladeniči, katerim sploh ni da,ti orožja v roke, vse varnostne ozire v nemar. Postavili so f namreč strelsko tarčo brez vsakega kritja 1 na sredino travnika ter streljajo v isto kar iz ceste, oziroma, održive meje, ki meji cesto od travnika. Kroglje kar žvižgajo po zraku in je le čudež, da se do danes Še ni zgodilo nobena nesreča. Prosimo torej okrajno glavarstvo in nič manj 'tudi okoliško občino', fv katere področju je omenjeni svet, kakor zlasti tudi okoliško policijo in žandarmerijo, da napravi energično temu nevarnemu početju konec! Ce se celjsko nemštvo hoče na tak način zaba,vati, jej je slobodno, pa naj gre v ta namen v tevtoburške goščave, pa ne na najbolj obljudeno cesto slovenske okoliške občine. 'Saj vendar je občina Še slovenska; mar pašuje tam tudi že pangerman Riha? Sit. Jurij ob Taboru. Dekliška zveza bralnega društva v St. Juriju ob Taboru priredi v nedeljo dne 5. rožnika 1910, popoldan ob 3. uri, v prostorih gospoda F. Krašovca lepo veselico. Na vsporedu so govori, deklamacije, petje,, ter igrokaz v treh dejanjih: „Večna mladost in večna lepota.“>r Vstopnine,: Prvi sedeži 1 K, ostali ,60 v, stojišča 20 v. Iz Savinske doline. V Savinski dolini in drugih slovenskih krajih obišče množica potnikov naše slovenske trgovce in druge slovenske tvrdke. Žalibog se mora videti, da se vozijo tudi slovenski potniki z vozovi posilinemških tvrdk, iz Celja, : iz česar se da sklepati, da gotovo tudi v takih celjskih hotelih prenočujejo, dasi imamo v Celju Slovenci izvrsten hotel „Pri belem volu“, kateri je modern in ima zmiraj gotovo toliko vozov m razpolago, da zamore zahtevam potnikov vstreči. Zavedni slovenski trgovci! Poizvej-“te, kateri potniki, ki vas obiskujejo, ne poznajo gesla »Svoji k svojim“, in mesto, da bi od njih Saj kupili — pokažite jim vrata! Gomilsko. Veliko vrtno veselico na Gomilskem priredi dne 19, junija tukajšnjo bralno društvo. Uprizorila se bo tudi na novem gledališkem odru narodna igra v petih dejanjih „Tihotapec.“ Sosedna društva se prosijo, da ta da,n opuste svoje prireditve in v obilnem številu posetijo Gomilsko. (Vabila se bodo pravočasno razposlala. Geslo bodi: dne 19. junija vsi v Gomilsko. Otvoritev vrta, v Narodnem domu v Mariboru, je v četrtek dne 2. junija 1910 pod režijo in pokroviteljstvom kluba „Narodni Pipec.“ Na vsporedu je koncert tamburašev, licitacija torte, Šaljiva f pošta, streljanje na dobitke in jzlet pipca na zrakoplovu Ze-pelin IX. na Hallejev komet. Kačetek f je ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 v, za rodbino (3 osebe) 50 v, „pipčarji“, ki se izkažejo s klubovim znakom, 10 v. Javen shod-S. K. Z. na Blanci dne 29. maja se je lepo obnesel. Govorila sta gospoda poslanca F. Pišek in dr. Benkovič. Predsedoval je gospod župan Robek. Ustanovil se je pododbor zadruge za vnovče-vanje živine za sevniški okraj. 'Na shodu je bilo o-krog 3—400 poslušalcev. Brežice. Shod poslancev gospoda Pišeka in pa gospoda dr. Benkoviča, ki ga je politično društvo Sava priredila v St. Lenartu za Artiče, Brežice in del Dobove, je bil velepoučen. Gospod poslanec Pišek je največ govoril o novi zadrugi za vnovčenje živine, o njenem delokrogu in koristi za živinorejce. Z napeto pozornostjo so zborovalci sledili njegovim izvajanjem ter odobravali) ustanovitev te zadruge, f Izvolil se je takoj ,tudi krajevni pododbor zadruge. Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo gospoda poslanca dr. Benkoviča o razmerah v državnem in deželnem zboru., (Dal je tudi važna pojasnila glede na vinsko krizo lin na železnico Rogatec—Novomesto. 'Z, nav’duše|nj,em so se zborovalci odzvali predlogu predsednika' č. gospoda župnika Potovšeka, ter izrekli zaupnico obema gospodoma poslancema in vsem njunim tovarišem poslancem. 'Žal samo, da je ravno iz brežke okolice bila udeležba razmeroma najslabša. . _____ 3^85" Ne pozabite na Št. Ilj! Zaloga pohištva ■ I Franc Pleteršek, Maribor, Koroška ni. 10 I priporoča Čast. duhovščini in sl. občinstva svojo veliko zalogo raznovritnega pohištva, iz trdega in mehkega lesa. Oprave za kuhinje, jedilnice, spalnice. Divane, vložnike, ir atjrace, stole, cgledala. Železne postelje za otroke. Tse po najnižjih cenah. Domače delo. Olradne— = zavitke z nat isom in brez natisa, vsake velikosti in kakovosti priporoča Tiskarna sv. Cir ila v Mariboru. 1 Štampi!j e iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora. Svoji k svojimi Urar, očalar in zlatar BfBureš Maribor Tegethofova cesta 33 peni kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, nr I. t. d. po najnižji ceni. p Y*q m nfVm a 8 s^0Tenskimi ploščami, čistim in VJl cilllUiUllt; jasnim glasom iz najboljših tovarn. 10 Priznano najboljše igle za gramofone. Popravila se točno in hitro izvršujejo. Pišite teko} po vzorce belega platna, katere dobite zastonj in ni treba vrniti, da se prepričate o nedosegljivo nizkih cenah. Narodna veletrgovska biša R. Stermecki, Celje. i Vsemogočnega Gospoda volja je bila, da je danes ob 4. uri popoldne po dolgi, mučni bolezni umrl v 37. letu svoje dobe, previden s svetotajstvi za umirajoče, predragi soprog, ljubljeni oče in sin, pospod lentom Stupica trgovec in posestnik, občinski odbornik, načelnika požarne hrambe namestnik itd. v Šm&rji. Pogreb predragega rajnika bode v četrtek, dne 2. junija 1910 ob o. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode služila v župni cerkvi v petek, dne 3. junija ob 7. uri zjutraj. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Šmarje pri Jelšah, dne 31. maja 1910. Marija Štapića Frančiška Štnpica roj. Korošec mati. soproga. ■ Ha debelo 1 ppipopo6a se ■« g ■ edina narodna trgovina " gg galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor g| i| tudi igrač. £ m Priča & Kramar v Celju m m * _ jg . ' na voqlu Graške* In ICrežne ceste* _ 68 ■ * ljudska hranilnica in posojilnica y Celju, * registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška cesta. Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8. Hranilne vloge se obrestujejo po 4l/s% brez odbitka rentnega davka. Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno. Hranilne knjižice drugih zavodov se sprejemajo kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Posojila na semfjišča po 5°/0 do 5V*% brez in z amortizacijo. Posojila na aastavo vrednostnih listin. Osebni kredit na menice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Ksnvertacija vknjižanih dolgov z najmanjšimi stroški. Oskrbuje svojim člaEtom izterjevanje nJIMovih terjatev Brezplačno reševanje vseh zadev. Sedlar in tapetar Ivan Strelec, Celje p Nova ulica ll9 se priporoča v izvrševanje vozov, konjskih oprav in vseh v tapetarsko stroko spadajočih del. Popravila izvršuje točno in ceno. Edina narodna trgonna čevljev Štefan Strašek, Celje priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke; posebno čevlje za ples, bele in lakaste po najnižji ceni! Edina prodaja amerikanskih čevljev. JVAŠJTM GOSP OPMW*f A.M. priporočujemo priznano najboljši pridatek za kavo „ZAGREBŠKI pravi FRANCK“ s kavnim mlinčkom, kot izvrstni domači izdelek. 52 Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“. Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba Edino narodno kamno- Brzojavi: „Kamnoseška industrijska zadruga Celje“ Stavbena in umetna kamnoseška ::: obrt s strojnim obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različit: nih kamenov in cementa. ::: Specialna delavnica in podobarski atelje za nmetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::: Brušenje, podiranje in struganje ::: kamena s stroji. ::: seško podjetje y CELJU, Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoniranih :: rodbinskih grobišč (rakev).::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali cementnim ::: tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih ::: vrst v vseh oblikah. ::: Popravljanje spomenikov, udela-::: vanje napisov v iste. :::