181
Slovesnost v Tominu.
Pervi dan tega mesca je bil za veliko T o min s ko tehantijo vesel dan. Novoposvečeni duhovnik gosp. Mihe 1 Perdih je obhajal pervo mašo.
Narodna straža , ktera se je bila prostovoljno ponudila ta veseli dan po svoji moči imenitniti, se je krasno oblečena zbrala pred grajšinskim poslopjem. Od gospoda Kožarja, vsim ljubeznjiviga kantonskiga komisarja, in pa od gosp. grajšinskigaoskerbnika, kterima je bil gosp. dohtar Battič, predstojnik straže, tisti dan vodstvo izročil, tukaj nekoliko pregledana in poskušana, se je lepo verstena ob desetih do hiše noviga mašnika med soglasnim godenjem stražne muzike podala, kjer je bila sprejeta od neštevilne množice veseliga ljudstva , — in potem v farovž. Navadna straža se je med tem tako razdelila, de je njeni s puškami orožjeni del ves čaa svete maše z streljanjem slovil.
Med službo božjo je bilo milo viditi, kako se je pobožni duh na obrazu pricijočih oznanoval. Tukej bi bil hotel imeti sleparniga Rongeta in njegove zapeljive pomagače; — zastonj bi jo poskusili take kristjane motiti. Tukej bi bil hotel imeti tistiga debeloglavniga možaka, kteri je unidan na Dunajskim vseučilišu čez do-hovne se rotil, — naj bi bil vidil, kako se je v „duhovski fabriki" izbrihtani mladeneč, nekdaj tistiga možaka učenec, pred oltarjem gospodovim lepo obnašal!
Po dokončani službi božji vzame narodna straža drugič noviga  mašnika  v sredo,  in  ga v lepim redu
domu sprime. Po poti se je izdajal slovenski sonet, pervi, ki spričuje, de tudi v Tominu slovenski duh vlada.                                                            F. J. KafoL
182