Seidlerjev padec. Mr-tvaški zvon je zazvoriil Seidlerju in njegovemu ministrovajiju. Kot zvonivči sso nastopili PoA]aki, ki so v klubovi seji na Dunaju v soboto, dne 22. junija, v ostrem sklepu Seidlerju odpovedali zaupanie ter zahtevali vlado, ki uživa neogibno potrebno za,upanj€i Ijudstva. V nedeljo, 23. junija, se je zbral ministrski pvet, ki je sklenil odsjtop celega irunisltrstva. Od 23. jiunija 1917 do 23. junija 1918: to ]e doba Seidlerjevega vladanja, Vladal je torej r-avno eno leto. Ce se njegovo ministrovanje sploh sme imenovati vlariani«. K vjadanju namreč spad*a dvojno: jasna načela in krepka volja. Seidlerju pa ie manjkalo oboje, Glavna in temeljna napaka Seidlerjeva je bila, 8a nikdar nii imel (avstrijskega polit5,6nega prQgrama, Kmalu po nastopu svojega vladanja je sicer v smislu prestolnega govora izjavil, da bo oskrbel narodno avtonomijo (samoupravo) za vse avstrijske narode ter tako udejstvil v upravi naželo euakopravnosu in enakovrednosti vseh narodov. Pa je bila samo prazna ln puhla obljuba. Se.dler se ni ganil niti rmezil, da bi izpolnil gvojo belsedo,. Manjkalo inu je yolje zato. Iz avstrijekega toka je popoluoma zaplaval v nemški tok. Pravzaprav ni sam zaplaval, ker je zato bil preslab, marveS potegniti se je dal od nemžkiii poslancev. Značilno je, da si ie Seidler med nemškimi poslanci izbral za svoje zaupnike in prijateljske svetovalce ne med tistimi, ki se vsaj kažejo nekoliko bolj umerjene, med kršfianskimi socialoi in. drugimi izkuSenimi politiki na nemški strani, marveč med vs&nemci in nemškimi radikalci, Ker se je zbal vsenemgkih kri&ačev, ki so na svojib Volkstajgih divjali zoper vlado in državo ter kričavo razglašali: Ali nemSka Avstrija ali pa nobena JTako i» začel pritiskati Cehe in Jugoslovar Pritiskanje samozavestnih. omikanih narodov pa ne more trajati dolgo. Krivica ne more roditi dobrih sadov. Odkar se ie Seidler udal vsenemškim ovojim prijateljem ter je zaprl duri dunajskega- par-lamenta, ga je zasledSovala n&srečsa. Karkoli je vzel v roke. vse ae mu je ponesredalo. Pcgajanja s Polja- ki iu Ukrajinca niso imela povoljnega nspeha, ki tia jfl nameraval Seidler, da bi namreč za daJje časa u- trdila iu zavarovala njego\o nemško vladanje. Nje- gova prehranjevalna politika, ki je prišla tako daleč, da se je morala tudi na Dunaju mera kruha in moke zmanjšati na pol, ie dovedla do nevolje in velikega razburjenja m©d delavci. Tako je usoda Seidlerju bila za petami. Zapreti ie hotel za (Jalje čaisa avstrijski parlament in se udomačiti v samovlastni ulOffi grola Stiirgkha, pa 90 mu slovajiske straiike — pred nosom zaprle uhod v parlament. Prepovedan uhod sedaj ne velja več za ljudske zastopnike, raarveč za Seidlerja in njegovo ministrstvo. Kaj bo sedaj? V hipu, ko to pišemo, ne moremo ui3 dolofinega povedati. Cesar Karel je na Seidlerjevo ostavko odgovoril s pismom, v katerem povdarja važnost parlamentarne rešitve javnih zadev ter si pridržuje končno odlofiilev o Seidlerjevi prošnji za odpust. Prihodnji dnevi, v katerih go bo cesar posvetoval z voditelji raznih ^trank, bodo prinesli pojasn.ienje. V vsakern slučaju pa ie eno leto iSeidHerjevepa ministrovanja jasni in glasni dokaz, da se proti Slovanom v Avstriji vladati ne more. Jugoslovani , proti katerim ]e Seidler /strajamo pri svojih narodnih zahtevab napram vsaki vladi, naj se imenuje tako ali tako. Seidler ]e Sel, šli bodo tudi drugi naši protivniki. iiarod pa in njegova svet% stvar ostane.