193
Omeniti moramo vsekakor tudi poizkus cenitve turškega prebivalstva po našem rojaku dr. Zupa-niču, ki je pod psevdonimom K. Gersin izdal 1. 1903. na Dunaju brošuro: Mazedonien und d as t tir -kische Problem. Dokaze svoje opira na najboljše poznavalce balkanskih razmer; med njimi naj omenimo:
Weigand: Die Arnauten, Leipzig 1895.
Weigand: Die nationalen  Bestrebungen  der Balkan-
volker, Leipzig 1898. V. Kančov: Makedonija, Sofija 1900. Jireček: Geschichte der Bulgaren, Prag 1876. Cvijič: Antropogeografski problemi  balkanskog polu-
ostrva, Beograd 1902. R. v. Mach:   Beitrage  zur Ethnographie der Balkan-
halbinsel. (Peterm. Mitteilungen, Bd. 45.) V. Jagič: Ein Kapitel zur Geschichte der siidslavischen
Sprachen. (Hrchiv f. slav. Phil. Bd. 17, 1895). A. Rostkovskij:   Raspredelenie  žitelej   solunskago vi-
ljaeta po narodostjam i veroispovedanijam v. 1899.
Godu. St. Petersburg 1900. Ofejkov: Bulgare pod stenite na Carigrad, Sredec 1887. Zimmerer:  Zum  Nationalitatenkampf   in Macedonien
(Peterm. Mitteilungen. Bd. 46) itd.
Omenili smo ta dela tudi raditega, da si lahko vsakdo sam ustvari sodbo o tem velezanimivem vprašanju in da opozorimo na delo Zupaničevo. Naj-prvo nam poda zgodovinski uvod, potem pa pregledno statistiko. Piše vilajet, mi smo pisali vijalet ali ejalet; do 1. 1865. je bilo v rabi zaznamenovanje ejalet, potem pa vilajet.
Tudi on pravi, da zanesljivega štetja ni, da prebivalstvo samo cenijo po uradnem zapisovanju moških novorojencev, imenovanem „Nofuz Te f ter". Ker hočejo kristjani otroke večkrat utajiti, je število moha-medanov razmerno veliko večje nego ono kristjanov. Na podlagi mnogih virov, zlasti onih Kančova, nadzornika bolgarskih šol v Makedoniji, in Rusa Rost-
kovskega nam pokaže sliko prebivalstva v tej deželi in omeni, da je tudi Nemec Weigand prišel do enakih zaključkov, znamenje, da je bilo vsem trem le do rezultatov, porabnih za znanstvo. Istotako izračuni potem narodnosti v turški Trakiji (vilajet Adrianopel), v katerem tvorijo Bolgari 58% vsega prebivalstva, potem v Stari Srbiji (vilajet Kosovo), kjer tvorijo Srbi tri petine vseh ljudi, v vilajetu Skadru, Srbi 24o/o, itd. Pride do zaključka, da prebiva na zaključenem srbsko-bolgarskem ozemlju 2,072.000 Slovanov, 722.000 Turkov, 310.000 Grkov, 371.000 Arnavtov, 81.000 Cincarov, 68.000 španskih Židov itd. Tudi druga razmotrivanja so jako zanimiva, omejimo se samo na Makedonijo. Tu previdno ne dela razlike med Srbi in Bolgari; saj v delcu večkrat omenja, kako je s tema dvema panogama velikega jugoslovanskega plemena. Slika Makedonije je ta:
Jezik	Kristjani	Moha-medani	Židje	Skupno	°/o
Slovani .    .   .	1,032.933	149.103	—	1,182.036	52-4
Turki .   .    .   .	4.240	494.964	—	499.2041	221
Grki   .  .   .   .	214.329	14.373	—	228.702	lOi
Arnavti .    .   .	9.510	119.201	—	128.711	57
Cincari   .   .   .	77.267	3.500	—	80.767	3-6
Španjoli(Židje)	—	—	67.840	67.840	3-0
Cigani    .    .    .	19.500	35.051	—	54.557	2-4
Rusi (ilthos)   .	4.000	—	—	4.000	
Čerkesi .   .   .	—	2.837	—	2.837	
Armenci     .   .	300	—	—	300,	
Črnci     .    .    .	—	200	—	200	i °*7
Georgijci   .   .	60	—	-	60	
Tujci in Le-					
vantinci  .    .	8.810	—	200	9.010	
Makedonija   .	1,370.949	819.235	68.040	2,258.224100-0	
(Dalje.)
Kovač.
Zložil G. Koritnik.
Tako sem odločil teman in vroč — delal bom ves dan, vso noč, zvenelo bo, žarelo vseokrog pod težkim kladivom pogumnih rok.
Tako velel sem sebi samemu — na svetu tem ne najdeš več miru, pod težkimi udarci kladiva ogluši smeh in jok srca.
Začudiš ti se, ki me ne poznaš, ko vidiš moj odpor, občutiš mojo moč, odmeval drzno bo skoz dan in noč moj silni glas vsem drugim na rovaš:
Življenje moje je kovačnica in jaz kovač sem trd, jeklen — in trja je od jekla kladiva pogumna volja mojega duha!