Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Kokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
Ipraviiištv» jjMira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XXII.
V Celovcu, 23. julija 1903.
Štev. 30.
Papež Leon XIII. - umrl!
Papež Leon XÌII. je danes (pondeljek 20. julija) ob 4. uri popoldne umrl.
Tako se glasi kratko poročilo, ‘ki se je bliskoma razširilo in pretreslo ves svet.
Umrl je namestnik Kristusov na zemlji, glavar sv. katoliške cerkve, — mož izvanreden in velik, kakor jih zgodovina malo pozna.
Ljubili so Leona XIII. verni njegovi sinovi, spoštovali so ga drugoverci, klanjali se mu mogočneži tega sveta. Nad 25 let je modro in z mnogimi uspehi vladal sveto katoliško cerkev ; dasi so ga težila leta, saj je že sivolas starček prijel za krmilo svete cerkve, skrbel je neumorno za vse potrebe njemu izročenih. Z bistrim duhom, ki ga je moral občudovati vsakdo, je zasledoval vsako časovno gibanje, mnogokrat je povzdignil o pravem času svoj glas za korist in pravico svoje cerkve, v prid vsemu človeštvu.
Ni mogoče v kratkih potezah narisati, kaj vse je delal, kaj dosegel, kaj trpel veliki Leon za časa svojega vladanja. Omenjamo samo še, kako iskren prijatelj je bil Slovanom, katere je hotel združiti vse pod krilom ene vere in cerkve. Kdo ne zna, kako mu je bil pri srcu blagor zlasti revnih stanov, kako je zagovarjal njih pravice, kazal, kako se jim dà pomoči.
[Leon XIII. je umrl!
Po zadnjih poročilih o njegovi težki bolezni ni bilo pričakovati, da še okreva, in vendar mora novica o smrti njegovi pretresti vsakogar. Tudi najhujši nasprotnik katoliške cerkve in papeštva mora priznati, da je z Leonom XIII. umrl največji, najveljavnejši, najbolj spoštovani mož sedanjega časa. Blagoslovljen mu spomin!
*
* *
Papež Leon XIII. se je prej imenoval Joahim Pecci in je bil rojen dné 2. marca 1810 v mestecu Karpineto kot sin odličnih starišev. Sprejel je jako dobro vzgojo, za katero se je trudila zlasti njegova pobožna mati. V Eimu je obiskoval duhovniška učilišča in bil je dné 31. decembra 1837 posvečen v mašnika. Deloval je na to v raznih službah in bil 1. 1843.
imenovan za knezoškofa. Istega leta je šel za papeževega odposlanca ali nuncija v Bruselj. Nato je bil nadškof v Perugiji in dné 19. decembra 1853 imenovan od papeža Pija IX. za kardinala.
Po smrti Pija IX., ki je umrl dné 10. februarija 1878, je kot „kamerlengo“ vodil sv. cerkev, pri volitvi papeža pa je bil dné 20. februarija 1878 izvoljen za papeža, in sicer, ko so volili tretjikrat, s 44 glasovi od 61. Od tedanjih kardinalov, ki so volili Leona XIII., živi le še kardinal O r e g 1 i a , ki opravlja sedaj isto službo kamerlenga ali komornika, kot jo je
opravljal kardinal Pecci pred izvolitvijo papežem.
Dné 3. marca 1878 je Leon XIII. slovesno zasedel stolico sv. Petra. Tedaj je stopil predenj svečenik, zažgal je pred njim kosem prediva ter vzkliknil: Glej, sveti Oče, tako minljivo je vse na svetu ! Leon je bil tedaj slaboten starček 68 let in mnogo-kdo si je strahoma mislil: ali ni morda ta hitro goreč in pojemajoč plamen zares le podoba starčkovega življenja? Toda ni bilo tako! Leonu so položili na glavo tiaro, simbol večnega papeštva, in bilo je, kakor da se je razlila tedaj onemoglemu star-čeku v ude nova moč! Velika ideja (misel) papeštva je oživila v Leonu novo življenje. Z mladostnim ognjem, s plamenečim navdušenjem, ki se je ž njim družila energija moške dobe in modra previdnost poznih let, je Leon vzprejel veliko zvanje in neustrašen, neupognjen skozi boje, skozi vihre načeloval je krščanskim narodom, vodeč jih k zmagi, k luči, k prosveti, k resnični svobodi, k večnim zlatim ciljem! V čudu je strmel svet in klanjal se velikemu, večnomlademu duhu osivelega starčka. — O delovanju Leona XIII. za sveto cerkev bo prilika govoriti še pozneje.
Bolezen in smrt.
Papež je zbolel dné 3. t. m. 16 dnij se je boril z neizprosno smrtjo, junaško se ji je zoperstavljal, dokler ji ni podlegel tudi on. Glavar 200 milijonom duš moral je tudi sam stopiti črez prag večnosti, kakor vsak drugi zemljan !
Papež je bil čas svojega življenja le redkokdaj bolan. Le 1. 1899. je bil dalje časa v postelji in je moral prestati hujšo operacijo. Ko ga je napadla sedanja bolezen, pljučnica, se je pokazalo takoj, da so dnevi sv. Očeta šteti. Poročila o papeževi bolezni so bila zelo raznovrstna in so si večkrat tudi nasprotovala. Koncem zadnjega tedna se je reklo, da se je stanje sv. Očeta nekoliko zboljšalo, a to le na videz. Zdravniki so sv. Očeta trikrat operirali.
V nedeljo, posebno pa v pondeljek se je kazalo, da se bližajo zadnji trenutki. Noč od nedelje do pondeljka je bila zelo nemirna. Okoli poldne so se zbrali v vatikanu vsi kardinali, zastopniki tujih vlad, sorodniki in papeževo osobje. Kardinali so se zbrali okrog bolnikove postelje in kardinal Vanutelli je kot veliki penitencijar podelil papežu zadnjo odvezo (absolucijo). To je bil zelo ganljiv prizor. Sv. Oče je podelil navzočim še
svoj zadnji blagoslov. Kmalu nato se je pričela smrtna borba. Ob 4. uri 4 min. je naznanil zdravnik Lapponi, da je papež izdihnil svojo dušo.
Truplo so oblekli z belo papeževo obleko in je položili na oder. Duhovniki in redovniki tam opravljajo molitve. Stanovanje papeževo so zaprli in zapečatili. Pozneje prenesejo truplo v cerkev sv. Petra, kjer ima tudi ljudstvo pristop k rakvi. Pogrebne slovesnosti se bodo vršile po starodavnih običajih.
Po celem katoliškem svetu se opravljajo za sv. Očeta slovesne službe božje in molitve. Deveti dan po smrti se zberó kardinali k volitvi novega papeža.
Vabilo
M redni Teli stiipini
družbe sv. Cirila in Metoda
v Litiji,
v eetrtek, dné 6. avgusta 19015. leta.
Vspored:
I.	Sv. maša ob 1/210. uri v litijski cerkvi.
II.	Zborovanje ob uri v salonu gosp. Oblaka.
1.	Prvomestnikov nagovor.
2.	Tajnikovo poročilo.
3.	Blagajnikovo poročilo.
4.	Nadzorništva poročilo.
5.	Volitev*) jedne tretjine družbenega vodstva.
Po pravilih izstopijo letos naslednji udje družbenega vodstva: 1. Ivan Murnik. 2. Martin Petelin. 3. Dr. Ivan Svetina. 4. Andrej Zamejic.
6.	Volitev*) nadzorništva (5 članov).
7.	Volitev razsodništva (5 članov).
Ljubljana, dné 15. julija 1903.
Prvomestnik :	Podpredsednik :
Tomo Zupan.	Luka Svetec.
'I	vole.
1.	Dné 6. avgusta odhod iz Ljubljane z mešancem ob 6. uri 14 minut. Dohod v Litijo ob 7. uri 22 minut Na izvoljo je takoj po prihodu zajutrek na „ Pošti" tik kolodvora.
2.	Po zborovanju skupni obed v gostilničnih prostorih gosp. Oblaka ob 1. uri. Radi obeda se je udeležencem zglasiti do 4. avgusta z naslovom : Odbor podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Litiji. — Kuvert brez vina stane 3 krone. Po obedu ob 4. uri izprehod v Šmartno.
3.	Odhod iz Litije proti Ljubljani z mešancem ob 8. uri 12 minut.
*) Iz § 14. glavnih pravil : Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico . ... b) pokrovitelji; c) udje družbenega vodstva; d) udje družbenega nadzorništva in razsodništva in e) podružnični zastopniki.
Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik; vendar pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti.
Iz § 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov.
Iz § Ib. : Vsako leto izstopi ena tretjina družbenega vodstva. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iznovič.
Pobratimija celovških in veliko vških haj lovcev.
(Dopis iz Velikovca.)
(Konec.)
Pred občinsko hišo pozdravi župan Pinterič tuje goste s strastnim nagovorom, v katerem je premleval navadne otrobe o nevarnosti, ki preti nemškemu (?) Velikovcu od strani Slovencev. Zahvalil se mu je celovški župan Neuner, govoril je tudi urednik Lackner iz Celovca. Nato so zapeli Velikovški pevci „Griiss Gott“, pa o smola, v tem trenutku začne na strehi nekaj ropotati in zastava ob enem z drogom je padla iz strehe na tla tako, da je ljudstvo narazen letelo. Ko potem celovški pevci v zahvalo zapojejo, padla je iz sosedne hiše druga zastava raz strehe, kar je napravilo prav mučen vtis. Nato je celovška godba svirala na trgu, zvečer pa na mestnem vrtu „Burgerlust“ in pelo je celovško in velikovško pevsko društvo. Vstopnina na vrt je bila 50 beličev; ker je bilo pri slavnosti kakih 500 udeležencev, tedaj se je nabrala lepa svóta za rogovilne namene. Spregovorile so se tudi razne napitnice. Neki Bucher je hvalil nemške gospe in gospodičine in poživljal gospe, naj one posnemajo slovenske matere in naj kakor iste, tudi one svojim otrokom vcepijo ljubezen do materinega jezika. Poslanec Dobernik poudarja, da se je v državnem zboru zdaj sicer napravila v obrambo nemštva zveza 150 nemških poslancev, ali po njegovih mislih to ni zadostno poroštvo, treba je na to delati, da nemška ndrodna zavest se širi v vse sloje ndroda. Konečno poživlja Velikovčane, naj podpirajo župana Pinteriča. Konečno se je zapela še pesem „die Wacht am Rhein“ in Celov-čani so odšli na vlak. Ali je Velikovec zdaj nemški? Ravno tak je, kakoršen je bil dozdaj. Slav-
nostni odmevi so se zgubili in „maček“ je nastopil. V resnici stvar drugače stoji, kakor nemški časniki poročajo. Nedavno je neki glavni pristaš, ki je tudi bil pri onem dirindaju v Kokju pri Do-brlivasi navzoč, nekemu našincu bridko tožil, koliko škode on trpi vsled ndrodnih prepirov na svoji obrtniji, ker so mu Slovenci delo odtegnili, da je tako primoran se iz Velikovca izseliti. Šel je za višje bogove po kostanje v žrjavico, sam si je pa zraven prste opekel. Sklenem tedaj svoje poročilo z željo in pozivom: ^Slovenci, kupujmo le pri nam pravičnih trgovcih in obrtnikih in ravnajmo v tem ndrodnem boju strogo po geslu: S voji k svojim!“
Dopisi.
Škofiče. (Kako si Mac Nevin zna pomagati!) Pri zadnjih občinskih volitvah, pri katerih je bil Mac Nevin sam za komisarja, nam je on, ne da bi se zmenil za volilno komisijo, proglasil v drugem razredu kot enoglasno izvoljenega Martina Burgerja, kateri pa v tem razredu niti enega glasu ni imel. Občina, oziroma volilci so se pritožili zoper to ravnanje na deželno vlado, a Mac Nevin te pritožbe vladi še poslal ni, ampak, ko jo dobi v roke, jo vrne občini nazaj, s pripombo, da je brez pomena, ker so že sami prišli na pogrešek, da je namreč občinski tajnik napačno zapisal v protokol (??); namesto imena Matija Koban, je napisal Matija (?) (Martin se piše dotični) Burger. Kaj takega se upa Mac Nevin trditi, ko smo vendar vsi volilci štirikrat slišali iz njegovih ust, da je proglasil Martina Burgerja izvoljenega, in vsi slišali, da je on sam tudi tako diktiral g. tajniku za zapisnik!! Za to pomoto in sitnosti, ki jih nam dela, računil je za pot 29 kron 60 vinarjev. Kmetje sami bi pač brez Mac Nevinove pomoči boljši opravili volitev kakor tako. Mesto Martina Burgerja je postavilo okrajno glavarstvo na svojo roko namestnika v II. razredu Franca Kramerja p. d. Wundra za odbornika!
Kotmaravas. (God slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda) se je pri nas letos prav slovesno obhajal. Na predvečer dné
4.	julija je bilo veliko kresov, vkljub neugodnemu vremenu, po gorah in dolinah, vmes pa se je čulo na več krajih gromenje topičev in petje. Žareče rakete so švigale v lepi poletni večer proti sinjemu nebu, kazoč pot ob bivanju naših slavnih zaščitnikov, apostolov slovanskih. Slovesno sv. mašo je služil naš, vsem vernim faranom priljubljeni kaplan, g. Rotter, pri kateri so grmeli topiči, da je mogočno odmevalo od bližnjih Karavank. Pri pridigi je g. Rotter govoril o delovanju sv. solunskih bratov na verskem polju, in kazal njiju neustrašenost in gorečnost pri oznanovanju sv. katoliške vere našim slovanskim pradedom. Mogočno je vihrala raz zvonik farne cerkve slovenska trobojnica in zastava v domačih koroških barvah. Lepa barva slovenske trobojnice in pa veselo pokanje topičev je tako razburilo naše slavne „heul-ovce“, da so kar besneli od jeze, da so ti vražji Slovenci tako nesramni, da se podstopijo nad slavno nemčursko Kotmarovasjo streljati s topiči in razobesiti na zvonik farne cerkve slovensko trobojnico, ker, ko bi se zvonik podrl, bilo bi Kotmirčanov vseh konec, pa ne pod stolpom, pač pa pod „grdo“ slovensko trobojnico. Naš šnopsarski kramar, ta „lepi“ Mišov (to vam je izvrsten tip pristnega Germana iz tevtoburškega gozda), je brž sklical svoje drage v posvetovanje zaradi te nesramnosti „Metodijev“, in jih posadil pred hišo, da so zmirjali in zasmehovali od maše idoče, svojim poslom pa je prepovedal iti k „Me-todijevej maši“, da se mu ne pohujšajo. Drugi dan so upijanili in našuntali nekega pijanca in norca, da je šel pod župnišče klet in razgrajat nad „Me-todije“ in zmirjat predsednika naše Ciril-Metodove podružnice in tudi sv. brata Cirila in Metoda. Kaj ne, dragi bralci „Mira“, to so vam lepi ti naši kotmirski hajlovski junaki, da jim ni lahko drugje para. V jeseni jih pač razstavimo v celovškej yLandestierschau" med znane dolgouhe, i-a rigajoče živali. No. pa heul!
Dholica. (Poroka.) Gospod Matija Ulbing, sin tukajšnjega krčmarja in posestnika Gregorja Ulbipga, se je dné 15. t. m. poročil z gospico Jožefo Š ulnik-Žopejevo v Poddobju. 170 svatov se je zbralo : tako velikega števila Dholica o taki priložnosti gotovo še ni videla. Novi zakon bodi srečen !
Gospa sveta. (Ogenj.) 53 let stari, v Krasti rojeni Peter Ogerčnik naznanil se je 15. t. m. sam sodniji, da je na isti dan zjutraj zažgal kozolec Janeza Šmida p. d. Blažeja. Rekel je, da je bolan in da nima zaslužka, ter da je zažgal le zato, da pride v luknjo, kjer ne bo imel nobenih skrbi. Kozolec s senom vred je do tal pogorel; škoda znaša 530 kron.
Podrožčica. (Nesreča.) Že dalj časa so tožili, da je delo v predoru postalo sila nevarno vsled tega, ker so zopet prišli na čisto mehak materijal. Delo napreduje počasi : mašine so morali zavsem
ustaviti in delajo le s krampom in lopato; razven tega se mehka zemlja vedno in vedno posipa. Zdi se, da so nasproti rastoči nevarnosti bili le premalo oprezni in so premalo, preslabo podpirali obok. Tako je prišlo, da se je dné 15. t. m. popoludne posulo veliko zemlje in je zasulo dva delavca, nekega Šimena Fuss, rojenega v Slovenjem Plajbergu, in tukaj rojenega J. Šnic. Prvemu je razbilo glavo, zmečkalo prsi ter zlomilo nogi, tako da je revež že med potoma, ko so ga nesli v bolnišnico, izdihnil dušo, drugega je poškodovalo na nogah in bi ga gotovo tudi zasulo, da ga ni še v zadnjem trenutku njegov tovariš potegnil izpod posipajoče se zemlje ter mu tako rešil življenje.
Velikovec. (Kresovi.) Kresove na predvečer sv. Cirila in Metoda je letos deževno vreme močno zaviralo. Vendar se je naša okolica vkljub temu prav dobro pokazala, dasi je bilo letos manj kresov kot druga leta. Največji kres so tudi letos zakurili vrli rodoljubi v Mrzli vodi, lepa kresa sta gorela na Ricinju tik mesta in pa v Orličivasi, kjer so tudi s topiči streljali. Na severni meji smo videli veličasten kres na šmartinski gori. Srčna hvala našim rodoljubnim kmetom! Zelo neljubo je dirnulo gotove kroge, da so se ob mestnem nasipu na vrtu g. dr. Hudelista raketi spuščali v zrak. Poslali so redarja h gospodu doktorju s strogim naročilom, da se kaj takega ne sme več prigoditi radi lesenih streh v bližini in ker se na sosednem Huthovem vrtu nahaja zaloga smodnika. Gospod doktor je odposlancu dobro odgovoril, češ, da so se raketi spuščali le v smeri proti Dravi, kjer ni hiš; kar pa zadene Huthovo zalogo smodnika, bi imel on več vzroka se pritožiti, ker se nahaja v taki bližini njegovega posestva zaloga streliva, in konečno da bi se gotovo nihče ne pritožil, ako bi se raketi bili prižgali na večer 29. rožnika t. 1. povodom nemške slavnosti. Tako je!
Št. Štefan pri Velikovcu. (Shod), katerega je podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in okolico za nedeljo dné 12. t. m. semkaj napovedala, se ni mogel vršiti. Prišla je namreč iz Velikovca velika truma nasprotnikov, večinoma celo mladih trgovskih pomočnikov in mednarodnih (?) socijalnih demokratov, bilo jih je menda 58, z oči-vidnim namenom, da bi zgago delali. Zasedli so vse za naš shod pripravljene sedeže na vrtu in ko so našinci se v hišo podali, prišli so posamezni nasprotniki celo v gostilniško sobo. Ker se je isti dan vršil v sosedni Šmarjeti veliki „Feuerwehrtag“ in je bilo pričakovati, da dobijo velikovški mladiči proti večeru še pomoč po iz Šmarjete se domu vračajočih brambovcih, in se je tako bilo bati izgredov, smo sklenili, da se ta dan shod ne vrši. Tekom enega meseca se bo pa semkaj sklical nov shod in poskrbelo se bo vse potrebno za varnost zborovalcev. Videli bomo, ali najdemo mi Slovenci v svoji domovini kaj pravice, ali pa smejo Velikovčani, ki vsi od nas okoličanov žive, zoper nas vprizarjati, kar se jim poljubi.
Globasnica. (Pece zlati nauki.) V zahvalo, da smo v soboto dné 4. julija zvečer Peco tako lepo razsvetili, dala nam je sledeče zlate nauke kot malo darilce s pripombo: „Slovenci v Globasnici, zapišite si te nauke za uho!“ 1. Bodi ud katoliško - slovenskega izobraževalnega društva. — 2. Zapomni si, da je „šenkman“ že umrl. — 3. Izogibaj se ljudij, ki so modrost z veliko žlico jedli.
—	4. Ne nosi svojega prepričanja na prodaj. —
5.	Ne hodi v bližino ljudij, ki „rdeč bleku na hrbtu nosijo. — 6. Ne pij nikoli „Brennspiritusu !
—	7. Zapomni si, da nimajo štacunarji samo kredo, ampak tudi — črnilo ! — 8. Glej, da mrzlice ne dobiš, če s kakim gospodom (!) govoriš! — 9. Verjemi, da je vsak, ki pred vratmi stoji in za teboj
upije-----------podpore potreben! — 10. Usmrti
„pij a v k e* !
Globasnica. (Muhe smo streljali?) Kakor se še spominjam, je „Mir“ letos poročal, da naša blagovestnika Ciril in Metod „mogoče še pri Paaru prenočujeta1'. Ker ju pa dozdaj še nisem videl, sem se uveril, da je ta moja sumnja puhla in prazna. Prisrčno sem želel govoriti z našima apostoloma in rad bi ju bil enkrat povabil k sebi. Šel sem zavoljo tega večkrat mimo Paara na sprehod, hrepeneč, srečati ju. Toda vse zastonj! Dné
6.	julija pa dobim razglednico iz Šmihela, na kateri sta podpisana „Ciril in Metod". No, sem si mislil, ta dva sta morala imeti precej „belih zek-sarjev", da jih je Paar tako dolgo obdržal in še le sedaj odslovil — seveda „profit“ gre črez vse in slovenski groši tudi v nemčurskem žepu prijetno škrebljajo. Kaj sta mi pisala ta dva brata? Nič žalega! Samo sledeči dve vrstici: „Kako so padale muhe na pezi? ste jih dobro strelali?“ — Na ta vprašanja odgovorim tako-le: „Dné 9. aprila je poročal „Mir“, da se naši nemčurji shajajo vsako soboto pri Paharju, se tamkaj vadijo v streljanju in da gredo po leti na Peco muhe streljat. Do zdaj še nismo zapazili nobenega, da bi šel s puško na Peco po muhe. Mogoče da si naročijo za ta lov majhne loke, kakoršne imajo Liliputanci, in
bodo muhe streljali s pušicami. Muh je precej pri nas tukaj v Globasnici, še več pa je osij in sršenov. Svoje brloge ima ta mrčes na planini. Ker je pa na planino od nas skoro 5 ur hoda, se nobenemu teh nemčurjev ne zljubi, zlezti na Peco. Veliko veselje je torej zavladalo med našimi haj-lovci, ko so videli v petek zvečer iti tri Slovence-nàrodnjake s sekirami na Peco, meneč namreč, da gredo ti trije muhe pobijat (kajti potem bi bili oni rešeni težavnega dela). In ko v soboto zvečer zagledajo velik ogenj na Peci, začnejo na ves glas upiti: „Jih že pečejo!" Nad dve uri so gledali lepi kres, ter ugibali, koliko muh se kaj peče za nje, kedaj jim bodo Slovenci kaj prinesli mastne pečenke raz Pece. — Ogenj polagoma ugasne — nebo se zvedri — in Paarov Gusti v svoji zibki prav sladko zaspi. Ko se v nedeljo zjutraj zbudi, reče ves žalosten: „Jaz moram v Pliberk k zdravniku; predalček v možganih, ki nosi napis „pamet“, se mi ne dà več zapreti; gotovo je nekaj preveč noter, ali pa je nakrknjen". Ko se farani po dokončani božji službi na „kromšu“ snidejo, začudeno eden druzega povprašujejo : „Kako pa to, da Guština danes (navadno vsako nedeljo pride!) pri maši ni bilo?" „Šel je baje v Pliberk, glava ga boli“, reče eden izmed navzočih. Ko smo včeraj zvečer skupaj stali, pravil nam je, kako da padajo ptice (dvonogate živali) in kako se zvrne štirinogata žival, če jo vstreliš, ali kako da pade šestnogata žival (na primer muha), tega nam ni mogel povedati. Začel je umovati — postal je razburjen — udaril se parkrat po najdebelejšem delu svojega života — vneli so se mu možgani in predno je šel spat, je rekel: „Pisal bom jutri kaplanu in ga vprašal, kako da padajo šestnogate živali (n. pr. muhe)." Popisati je to težko; najboljše je, če človek sam poskusi, kako da to gre. Zavoljo tega svetujem vsakemu radovednežu : „Kupi si štirinogatega oslička, sedi na njega in imel boš šestnogato stvar — potem pa bič v roke in skoro boš — padel, če pa ne, primi ga za ušesa in učinek bo gotov." — Omeniti moram še nazadnje, da muh nismo streljali. ampak samo pobijali. Upali smo, da bode več plena, pa vreme je vse skazilo ! Odkritosrčno obžalujemo, da nismo imeli več sreče pri tem lovu. Ko smo šli na Peco, smo si mislili, ako pobijemo vse muhe, potem bodo vsaj zginile tiste ostudne steklenice v gostilnah raz miz (s katerimi se lovijo muhe); potem se vsaj ne bodo metale več mrtve muhe v pitno vodo, kakor se je zgodilo pred leti ; potem se vsaj ne bodo nabadale muhe več na trnek in pomakale v vodo — ali vse to bo žalibog še vendar ostalo pri starem, ker mi nismo ubili na Peci nobene muhe, temveč smo samo kresili!
Globasnica. (Uganka j e r e š e n a.) Pri Man-delnu stanuje že okoli 10 let nek gospod z imenom Gustav Paar. Ne samo v Globasnici, ampak tudi v Črni, v Šmihelu, v Pliberku, na Bistrici, v Prevaljah, v Štebnu, v Podjuni — sploh po celi okolici slovi njegovo ime in ljudstvo ga kliče navadno: ,,Parov Gusti". Mož je nizke postave, precej debel, okroglega lica, nosi tudi včasih male brke pod nosom in gleda rad na Peco. V roki drži ob petkih in svetkih svoj „Zollstab“, kar očitno priča, da trguje z lesom — pa ne na svojo roko. Ker zdaj o Gustelnu to bereš v „cajtengah“, ne smeš misliti, da je že umrl, da smo ga že pogrebli in mu lampijonček na grob za večno luč prižgali — o ne, on še živi in biva v svoji hišici pri Paaru — Hafnerju — hiš. št. 48. v Globasnici, kjer tudi prenočuje. Mož je v najboljših letih, samskega stanu in se zelo rad sprehaja. To je vse, kar se tiče njegove zunanjosti. O njegovi notranjosti pa je jako težko govoriti. Omenil bi samo, da ima tudi srce polno ljubezni v svojih prsih, kakor drugi ljudje, katero gori in plamti za Nemce, pa tudi za Slovence-kaplane. Svoje ljubezni do kaplanov ne more več prikrivati in hudomušni ljudje bi rekli: „On je v resnici v nje zateleban." Piše jim večkrat pisma, dopisnice in razglednice, — samo za-lepk in poštnih nakaznic do zdaj še ni poslal —, da bi tako obračal pozor zmiraj na-se. Nastane pa vprašanje, ali mož dopisuje kaplanom res iz gole ljubezni, ali ima še tudi kak drug namen zraven? To je zdaj velika uganka! Bešeno je! Recimo: „Gustl ima pri svojem dopisovanju še tudi drug namen —“. Kakšnega? Tajnega — tajniškega!! Globaški kaplan je namreč tajnik na novoustanovljene posojilnice. Ker pa on ne bode na večno v Globasnici ostal, mislil si je Gusti: „to njegovo mesto bi pa tudi jaz mogel enkrat zasesti. Pisal mu bodem večkrat, da bo spoznal mojo zmožnost in spretnost, ter me pri svojem odhodu načelstvu posojilnice prav toplo priporočil. Tajnik posojilnice hoče Gusti postati — to je torej namen, to je uzrok njegovega rednega dopisovanja kaplanom.
Pliberška okolica. („Sonnwendfeuer“ in slovenski kres.) Za Celovcem seveda tudi „pra-germansko" mesto Pliberk ni smelo zaostati; tudi pliberški „pristni“ Nemci so morali v čast tevtonskemu" maliku Wodanu zakuriti velik kres, da bi si ga s tem storili bolj naklonjenega, da bi
jim pomagal zoper nevzdržljiv slovenski naval, ki hoče liki povoden vse mesto zaliti in zasuti. Zato so »solnce obračali". À čudno — zamudili so dan; mesto 21. jun. so ga še-le zanetili dné 5. julija pri Kosmu. Ali pa so ga morebiti zažgali v čast sv. Cirila in Metoda, ker je bil ravno njun praznik? Tega sicer ne verjamemo radi, ker je celo celovški Metnitz prišel navduševat z dolgočasnim govorom svoje pristaše. — To je res žalostno, da na pristnih slovenskih tleh uganjajo sovražniki naše vere in nàrodnosti svoje orgije, da med nami, na slovenski zemlji zažigajo velike plamene v čast enega nemških poganskih bogov, katerega nikdar še prej v teh krajih niso častili. Dovolimo si pa še neko opazko. Y Pliberku je razgrajala ravno v tem času med otroci huda rudečica (šarlah) in vkljub temu so napravili pliberški Nemci svečani kres. Ko so hoteli ljubljanski gostje igrati v slovenskem Šmihelu, so nam hoteli nemčurji zabraniti shod, radi bolezni, ki je menda razgrajala v vasi, dobro uro oddaljeni od Šmihela. Kako se vjema to s pliber-škim kresom in nalezljivo boleznijo med otroci? — A tudi Slovenci so pokazali, da se ne bojijo nemških kričačev in pragermanskih kresov. Zanetili so v čast slovanskima blagovestnikoma obilo kresov, katerih najlepših eden je bil na Katarinskem griču nad Šmihelom ; tudi nemški napis je zginil na znani gostilni. Tako je prav! Le pokažimo vedno in vselej, da se ne bojimo nemškega nasilstva, da nočemo živeti v suženjstvu na lastni zemlji. Vidva, slovanska brata, sv. Ciril in Metod, vidva pa blagoslovita z nebes naše delo in trud in sprosita nam zmago, da dospemo vsaj enkrat že do pravice, ki nam gre.	______
„Telefonska poročila.44
Geslo: „Udri, udri, mah na mah!"
Celovec. Ko je bil ban Khuen-Heder-vary imenovan za ogerskega ministerskega predsednika, se je po mestu raznesla novica, da je naš ljubljenec, Mac Nevin, imenovan hrvatskim banom. Vse se je že veselilo in mu želelo: Sretan put! A Mac Nevin pravi, da ostane na svojem mestu, ker si hoče pridobiti ime koroškega Hedervaryja! Verjamemo !
Št. Peter pod Celovcem. Novica, da stopi baron Mac Nevin v pokoj in bo potem ime-menovan za oskrbnika novega knezoškofovega pokopališča, se ne potrjuje.
Škofiče. Zanesljivo se nam poroča, da vsta-novi paša Mac Nevin O’Kelly tukaj visoko šolo za volilne komisarje. Po čisto novem patentiranem Mac Nevinovem zistemu se bodo tukaj učili: prezirati volilno komisijo, proglašati izvoljenim osebe, ki niti na enem volilnem listu niso zapisane, zavračati krivdo na nedolžne tajnike in posebej še jako „lepega“ obnašanja nasproti duhovnikom-volilcem.
Št. Jakob v Rožu. Znano je, da seje naša šola razdelila v utrakvistično in slovensko, in da ostanete obe pod istim ,,vodstvom". Nadučitelj Krebitz je že naznanil okrajnemu šolskemu svetu, da bo začenši s prihodnjim šolskim letom nosil dvojen obraz: Za slovensko šolo slovenskega, za utrakvistično utrakvističnega. Na poslednjega je pa vse radovedno. Pravijo, da za prvi dan pride nek poseben fotograf! Krebitz — rimski Januš!
Podklošter. Neverjetno! Načelnik tukajšnje postaje, Schmalz — a ni pliberško „mósvo“ —, kije bil dosedaj v načelništvu „Sudmarke“, „Schul-vereina" itd., se je do cela spreobrnil. Zgodil se je pravi čudež! Po državnem poslancu g. P. vložil bo na trgovinsko in železniško ministerstvo zahtevo, da nujno vse ukrene, da njemu podrejeni uradniki, in še celo vratar — ne bodo prepovedovali s strankami in domačim ljudstvom občevati v slovenskem jeziku. Čast, komur čast!
Globasnica. „ V Šmihelu nad Pliberkom je razpisana služba organista in občinskega sluge. Prosilci naj se zglasijo pri g. župniku v Šmihelu. Tisti, ki so izurjeni v kakem rokodelstvu, imajo prednost." Tako brali smo v „Miru“. Pri nas v Globasnici imamo dva organista in bi lahko enega Šmihelčanom odstopili. Toda ta je preveč sramežljiv in se ne upa osebno pri g. župniku se zglasiti. V njegovem imenu prosimo, da se mu dovoli pismeno vložiti svojo prošnjo s fotografijo vred. Mož je kakor nalašč ustvarjen za organista. On zna vse posvetne nemške pesmi na pamet; orglati do zdaj sicer še ni zmožen, pa je obljubil, da bo žvižgal. Zagotovil nas je, da, ako se njemu podari ta služba, nobena procesija ne bo brez godbe, poklical bode godce iz Lovank, da bodo igrali „Bienenhausmarsch“. Pel bode „contra-bas“, včasih pa tudi tambural na brdi. Ako bo potreba, napel bo še svoj trebuh in „pavkal“. Pisal bo note — Notes — tožbe in naznanila. Posebnega rokodelstva ne zna. Svoj kruh si je služil do zdaj z delom svojega uma; od zdaj naprej pa bode delal z rokami in če treba tudi z nogami. Imena ni treba navesti, rečemo le, da obhaja svoj god 7. oktobra vsakega leta.
Dunaj. Pri neki tukajšnjih tvrdk naročiti hoče Mac Nevin večjo zalogo dinamita. Z neljubimi mu osebami hoče delati še hujše, kakor Hedervary. Ta je neprijetne osebe vtaknil samo v — luknjo; deželnovladni svetnik in bodoči — „Hofrath“ — Mac Nevin pa bi rad, kakor se je izjavil, neljube mu župnike kar z dinamitom pognal v — zrak !
Na Koroškem.
Opravilo za papeža. Kn. šk. ordinarijat je zaukazal, da se mora po vseh farnih cerkvah za papeža Leona XIII. slovesno mrtvaško opravilo z „Libero" vršiti. Dan prej naj se skozi pol ure zvoni z vsemi zvonovi. Faranom naj se dan in ura pravočasno naznanita. — Pred izpostavljenim Najsvetejšim naj se napravi molitvena ura za srečno izvolitev novega papeža. Po izvolitvi novega papeža se napravi zahvalna služba božja s „Te Deum". Duhovniki morajo od 25. julija naprej vzeti v mašah komemoracijo „pro eligendo summo Pontifice sede vacante".
Duhovske zadeve. Presvitli cesar je imenoval vč. g. Šim. Čemer-ja, župnika v Št. Rupertu pod Celovcem, za dekana in mestnega župnika v Velikovcu. — Č. g. Fran Rozman, župnik v Javoriji, je imenovan za župnika v Št. Petru na Vašinjah. — Prestavljeni so čč. gg. : provizor A. Netuschil iz Kraja v Kokovo; kaplan Rajm. Oitzinger v Št. Lenartu za provizorja v Kraj : kaplan V. Reinsperger iz Šmartna nad Beljakom za provizorja v Innerteuchen; kaplan A. Ober-luggauer iz Trga za provizorja v Zweikirchen; provizor Fr. Gii tl iz Innerteuchna za kaplana v Šmartin nad Beljakom; provizor Jan. Keuschnig iz Važ za kaplana v Trg; provizor Pitterle iz Zweikirchna za kaplana v Št. Lenart; kaplan P. Sorger iz Berga v Marija Roje. — Nastavljeni so gg. novomašniki za kaplane: J. Huetter v Sachsenburgu ; Jan. Kogelnik v Žabnicah; Jak. Rozman na Mostiču; Peter S er a j ni k v Šmihelu nad Pliberkom. — Razpisana je do 25. avgusta župnija Kamp in do 26. avgusta župnija Marija v Rojah. Č. g. M. Riepl, župnik v Medgorjah, je imenovan za župnika v Št. Juriju ob Žili.
Drobiž. V Krivi Vrbi so prijeli orožniki dež. brambovca Avg. Jakobiča, ki je hodil zlasti po farovžih in na vse mogoče načine župnikom izvabljal denar. Doma je iz Kranja. — Deželna vlada je izdala dva poziva, naj se nabirajo milodari za pogorelce v Borolah, Bačah in na Muti, kjer je požar napravil posebno veliko škode. Za pogorelce na Muti je presvetli cesar podaril 4000 kron.
Po slovenskih deželah.
Družbi sv. Cirila in Metoda je vročila pred kratkim ljubljanska tvrdka bratov Perdanov 1000 K od dobička pri kupčiji z družbenimi užigalicami. Kakor je razvidno, dobiva družba lepe dohodke od svojih užigalic, in zato je dolžnost vsakega Slovenca, da po svojih močeh agitira za družbine užigalice. Gotovo je sramota za vsakega zavednega Slovenca, ako bi nosil v žepu užigalice kake nemške čifutske tvrdke in ravno taka sramota za vsako slovensko gostilno ali kavarno, ki bi postavila druge užigalice na svoje mize, kakor užigalice družbe sv. Cirila in Metoda. Občinstvo naj bo v tem oziru brezoziren nadzornik. Najdejo se celo med nami ljudje, ki rabijo užigalice nemškega „šulvereina“, »stidmarke" ali „bauernbunda“, torej društev, katerih edini namen je, zatirati Slovence! Sramota je, da se med nami še najdejo taki ljudje. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da dela na to, da naši rojaki res rabijo Ciril-Metodove užigalice. S tem brez truda lahko podpirajo ugledno našo šolsko družbo in dajo čast slovenskemu imenu!
Križem sveta.
Češki minister, dr. Režek, je odstopil, ker ni mogel ostati v ministerstvu, ki se ne zmeni za zahteve češkega nàroda. V političnih krogih se govori, da se ne bo več imenoval minister za Češko, temveč da si vlada pridrži proste roke. Tako bi se izognila zahtevi, da se tudi za Nemce imenuje poseben minister. V čeških krogih se pa zatrjuje, da bo Režekov naslednik vseučiliški profesor dr. Braf, zet dr. Riegra, ki je priljubljen pri nà-rodu in pri kroni.
Skupni finančni minister Benjamin pl. Kallaj je dné 13. t. m. umrl na Dunaju v 64 letu svoje starosti. Skupni finančni minister je bil od leta 1882. Za njegovega naslednika imenujejo grofa Khuen-Hedervarya, katerega bi se Ogri kaj radi znebili, kajti ne zaupa mu nobena stranka. Drugi mislijo, da bo zasedel Kallayevo mesto sedanji ogrski finančni minister Lukacz, ali pa ogrski poslanec Hieronymi. Kakor se vidi, Ogri niti ne mislijo, da bi mogel kdo drugi postati skupni finančni minister, kakor le kak pristen Madžar. Ker je skupni finančni
minister obenem upravitelj Bosne in Hercegovine, bi bilo pač želeti, da ne bi zasedel tega mesta kak slovanožrski madžarski požrešneš.
Notranji politični položaj. Listi poročajo, da misli dr. Korber v drugi polovici meseca avgusta zopet poskusiti s češko-nemško spravo. Tem poročilom nasproti pravijo češki listi, da se Cehi teh spravnih konferenc ne bodo udeležili, ker ni upanja, da bi prišlo na njih do kakega sporazum-Ijenja. Minister Režek, tako pravijo češki listi, je že v svoji prošnji, s katero je prosil za demisijo, nekako namignil, da bi še nadalje ostal na svojem mestu, ako bi bilo Cehom zagotovljeno češko vseučilišče na Moravskem. Ker je pa cesar vkljub temu namigavanju na predlog dr. Korberja Re-žekovo demisijo vzprejel, je to znamenje, da bi dr. Korber še nadalje rad slepil Cehe s praznimi obljubami. V take zanjke pa Korber Cehov ne bode nikakor več vjel. Dr. Herold je na nekem shodu rekel, da so se Cehi že popolnoma naveličali urejevati državnozborske avstrijske razmere, ter da imajo vse druge cilje pred očmi. Iz vsega tega je dr. Korber že popolnoma izigral svojo ulogo ter da se bode moral na jesen umakniti, četudi razpolaga danes čez cesarjevo lastnoročno pismo.
Za rodbinsko mizo se je povsod izborno obnesla Kathreinerjeva Kneippova sladna kava. Kdor hoče piti dobro kavo in vendar-le štediti, zahtevaj le pristno Kathreinerjevo kavo v znanih izvirnih zavojih. Kar se odtehtnje in prodaja odprto, ni nikoli Kathreinerjeva kava; na to naj častite go-gospodinje še pazijo posebno. Ce tudi izdado nekaj malega več, se to že izplača, zakaj res po ceni v porabi je le pristna Kathreinerjeva kava.
Dogodki na Hrvatskem. Novi ban grof Pejačevic je došel v Osek. Na nagovor velikega župana je dejal, da mu je ob nastopu nove službe dobro znano, da ga čaka težka naloga, ker je politično obnebje zakrito s črnimi oblaki. Bovšega urednika „Obzora“ dr. Heimerla so izpustili iz preiskovalnega zapora, ker mu niso mogli dokazati nobene krivde. Župnik in pisatelj Jemeršič in njegov kaplan Šuster sta obsojena v šestmesečno ječo. Župnik Jemeršič ni druzega storil, nego da je do-poslane mu brošure postavil v župnijski urad, ne da bi jih bil pogledal. Ondi jih je našel njegov kaplan. Njuna obsodba je po vsem Hrvatskem pomnožila razburjenje. — Iz hrvatskega Zagorja poročajo, da se nemiri ponavljajo dan na dan. V Bednji, okraj Ivanski, je prišlo do krvavega spopada. Na mestu so obležali trije težko ranjeni kmetje, katerih eden je že umrl, 8 je lahko ranjenih. Isto-tako je prišlo do spopada med kmeti in orožniki v Bedenici in Jerovcu. V Belce so kmetje navalili na hišo mažarona Plahtea in jo do cela podrli. V Kelemenu je streljala cela kompanija vojakov na kmete. V vasi Ivanac so kmetje napadli orožniško vojašnico in zahtevali od orožnikov, da razobesijo brvatsko zastavo. Orožnikom so prišli na pomoč vojaki, a kmetje se niso vstrašili niti teh, in prišlo je do spopada, pri katerem je bilo več kmetov ubitih in nevarno ranjenih. Zjedinjena opozicija sklicuje na 15. avgusta v 80 okrajih volilske shode za financijelno samostalnost Hrvatske. V septembru se namerava v Zagrebu prirediti velik hrvat-ski nàrodni zbor.
Nizke cene. — Točna postrežba.
Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvoril svojo
trgovino z usnjem
v Celovcu, na Novem trgu štev. 4, poleg gostilne „zum Kleeblatt“ (poprej Petschounig)
in se vsakemu nudi prilika, pri meni sedaj blago dobro in ceno kupovati.
Prosim torej, da vsakdo svojo potrebščino na usnji pri meni oskrbeti blagovoli, ter sme biti zagotovljen najcenejše postrežbe.
Z vsem spoštovanjem
A. Medili r,
trgovec z usnjem v Celovcu.
Dolenjsko kletarsko društvo v Novem mestu
ima na prodaj fina, pristna dolenjska bela in rdeča
vina.
Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov.
Nove litanije
ptH'Hv. Srca »I classo
s posvetilno molitvijo in prošnjo k najsvetejšemu Srcu se dobivajo v tiskarni družbe sv. Mohorja v Celovcu. 25 komadov stane 45 kr. (poštnina 5 kr.); 50 komadov 80 kr. (poštnina 10 kr); 100 komadov 1 gld. 40 kr. (pošt. 15 kr.).
Rupert Novak,
Celovec, Velikovška cesta štev. 2,
se priporoča
za popravo aristonov, avtomatov, vrčkov za pivo z godbo, lajn, harmonijev, igralnih ška-telj, orglic itd. za najnižje cene in z najhitrejšo postrežbo.
Na zunaj se najceneje računa.
Ob enem se priporočam častitim cerkvenim predstojništvom za popravo cerkvenih orgel za najnižje cene. — Spričevala so na razpolago.
Za prijazna naročila prosi s spoštovanjem
Rupert Novak.
Na prodaj je lepo pohištvo,
čisto novo, zidana hiša s kletjo in skednjem, hlev obokan, ležečo ob cesti, ki pelje v Podrožčico k predoru, pet minut oddaljeno od železniške postaje nove karavanske železnice, pripravno za kako pro-dajalnico ali gostilno, s sedmimi sobami za stanovanja delavcev in z lepim sadnim vrtom. S pridelki se lahko krmi dve kravi. Več se izve pri posestniku Valentinu Sitter-ju hiš. št. 27 v Podrožčici, pošta Št. Jakob v Rožni dolini.
Cena vžigalic:
1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K. 48’— franko Ljubljana, 2°/o popusta.
O
c=a
cx3

VŽIGALICE
družbe sv Cirila in Metoda Zaloga pri Jv Perdana v Ljubljani.
pdjMJ NA ALTftft,
,—"	Te vžigalice ~
sov prid družbi sv. Cirila in Metoda v LJUBLJANI.
T3
ca
<=>=
1 orig. zaboj s 500 zav. (Plaming) K. franko Ljubljana, 20/0 popusta.
Istrska klet \ Beljaku.
„Istrska vinarska zadruga v Pulju114 je v Beljaku, Freihausgasse 3, otvorila za Koroško svojo podružnico, katera razprodaja zadružna vina na debelo in drobno, ter udano vabi prijatelje dobre kapljice na obisk.
Cene na debelo:
Teran II.........................K 34—
„ najfineji.....................„ 40 —
belo vino........................„ 36-—
muškatelec.......................„56 —
Cene na drobno z zapečateno steklenico :
Teran II. vel. steki, okrog 1 liter vsebine K —'70 „ mala „	„	V2	htra	„ —-32
najfineji velika „	„	1	liter	„	„	—-78
„ mala „	„	V2	litra	„	„	—-36
belo vino velika „	„	1	liter	„	„	—-74
„ mala „	„	'/2	htra	„	„	—-34
muškatelec vel. „	„	1	liter	„	„—'94
„ mala „	„	V2	Ih™	„	„	—'44
Steklenice se vzamejo za lastno ceno nazaj, in sicer velika za 21, mala za 7 vinarjev.
Vina v steklenicah.:
Muškat beli, najfineji, steklenica z 7/i0 litra & 1'40 „ rdeči (vin dl rose) steklenica .	„ T40
Refoško steklenica z 8/10 litra .	„ 2-—
Opomba. Naša zadruga edina pošilja istrska vina za dunajsko meščansko klet. — Za pristnost vina jamči zadruga.
Vabilo.
Občni zbor „Leonove družbe44 bo v četrtek dné 30. julija zjutraj ob VslO- uri v dvorani .Katoliškega doma“ v Ljubljani. Vspored: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev odbora. 5 Razni nasveti. 6. Znanstveno predavanje: a) Etiški temelj narodne ekonomije (predaval bo g. prof. Jan. Ev. Krek); b) Najnovejša faza descendenčne teorije (predaval bo g. prof. Bogumil Remec).	Odbor »Leonove družbe«.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
lioterijsfee številke od 18. julija 1903. Dunaj	11	41	40	13	18
Gradec	17	33	27	90	6


NAZNANILA.
Ako si hočete po ceni in dobro
pravo švicarsko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Suttner-j», urarja v Kranju,
ker te ure so po celem svetu znane kot najboljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto
Izborna zaloga zlatnine in srebrnine.
Trgovina z železnino „1EIIKTJR“
B
Celje, Štajersko._	priporo{a STojo bogato zslogo Kranj, Gorenjsko.
najboljšega železa in jekla, ploščevine, žice, žice za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja, in sicer: oral, bran, motik, srpov, grabelj in strojev; vsakovrstnih ponev, ključavničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakovic, hišne in kuhinjske posode, tehtnic, sesalk, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin, ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov, lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Posebno opozarja poljedelce k 'sezoni na svoje izborne travne kose z znamko „CiriI in Metod“, koje imam jaz edini v zalogi, patentovane kosirje, kakor tudi svetovnoznane bergamaške, francoske, bavarske,
tirolske in kemične osle.
Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev.

Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. - Odgovorni urednik Josip Stergar. - Tiskarna družbe st. Mohorja v Celovcu.